List 15. i in Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 13. aprila 1898. Karola VI. S tem seveda ni ta skrivnostna stvar nič po- € Politiški oddelek. Es* jasnjena Pragmatična sankcija. II. Ko sta bili cesarju 1. 1717. in 1718. po desetletnem zakonu rojeni dve hčeri, bil je praktičen pomen novega ukaza dednega nasledstva jasen. Ko je bila leta 1719. nadvojvodina Marija Josipina, Josipa I. starejša hči, ki Cesar je postal kmalu druzega mnenja in je sklenil, je imela po Leopoldovem hišnem zakona iz 1. 1703. kot vprašanje nasledstva urediti brez nadaljnih dogovorov kot prestolonaslednica prednost pred Karlovimi hčerami za » samovladar « m n vsled Naše neon:enjene oblasti in po po- ročena z volilnim princem saksonškim, morala je priznati trebi stanja Naših razmer". Sklical je na 19. dan aprila pragmatično sankcijo s pravilnim odpovednim 1813. svoje tajne svetovalce iz vseh delov države 8lo spisom. Ravno to storila je tudi nje sestra Marija Amalija pri vesnenou zborovanju, jim dal prečitati pactum mutuae njeni poroki z volilnim princem bavarskim 1722. successionis cd 1703. 1. in jim potem ustmeno razložil Karolu VI. zdelo se je vrh temu tudi dobro, da so po-svojo voljo: da naj preidejo njegova dedna kraljestva in trdili priznanje pragmatične sankcije tudi stanovi posa-dežele neiazdeljene na njegove naelednike, in sicer na meznih dednih dežel, akoravno je hotel imeti svoj ukaz moške, zarojence, šele če teh ni, na hčere Jožefa in v slučaj v slučaju njih pomanjkanja pa na njegove ženske izdan kot samostojen, absoluten vladar. Posebno Ogrov niso bili pri dvoru nič kaj gotovi. nekem, te zadeve da so tudi te in njeh zarod pomrli, na hčere Leopolda se tikajočem predavanju, poročalo se je cesarju : „ta narod cesarjev, kateri je bil razglašen posebno vse plemstvo, ne izvzemši enega, Vašemu veli » itd. Ta ustmeni „ukaz" dne 19. aprila 1713.1. v navzočnosti velike množice Naših čanstvu vselej zvesto udanega, se je izrekel, da hoče sicer tajnih državnih s^tnikov, deželnih poglavarjev ali pred- konečno po vnanjem tej želji ugoditi, v srcu pa se nikdar sednikov Naših pokrajin tvori začetek in jedro pragma- ne bode strinjal s tem, 1er bode vedno hotel kralja, ne kraljico tične sankcije". Znamenito je, da je bil šele tri leta po imeti." Leta 1720. ko sta bili rojeni dve hčeri in ni bilo nade tem razglasu Karola VI. z dne 19. aprila 1713. cesarju, na drugo potomstvo, se je slienilo, novi ukaz dednega na- rojen otrok, sin, (ki je pa čez nekaj mesecev umri, 1716) sledstva predložiti stanovom vseh kraljestev in dežel. Dotična da je bila cesarju leto pozneje (1717.) rojena prva hči vladna predloga pravi, da se césar „obrača do stanov z in za njo same hřere, da je pa vse jedno ukaz dednega očetovsko željo in milim poveljem, da naj sprejmejo to nasledstva sestavljen tako, kakor da bi bil Karol VI. že njegovo uredbo po dolžnosti in radovoljno kot nespre •7 »»•'►■ — ' . * JJ tskrat natanko vedel stališ svojega poznejšega potomstva, menljivo, za vso prihodnjost veljavno pravilo". To se je Arneth zaznami ta slučaj kot „posebnost"; Kossuth go- tudi zgodilo 1. 1720. od strani stanov Gorenje in Spodnje vori v svojem spominskem zapisniku o pragmatični san- Avstrijske, Koroške, Štajerske, Kranjske, Češke. Moravske. kciji, ki izvira » baje" iz leta 1713 in tudi Hormayr Tirolske itd., ki niso potrdili samo uredbo, „da če umrje meni (seveda piše to v času, ko ni bil več ravnatelj du- cesar brez moških potomcev, preidejo vsa njegova dedna najskega hišnega, dvornega in državnega arhiva) da je kraljestva in dežele na njegovo najstarejšo hči nadvojvodinjo bržkone oni ukaz Karola VI, izšel šele po letu 1717. Marijo Terezijo in njene dediče, ampak tudi „nerazdružljivost (rojsUenem letu Marije Terezije) in je bil nazaj datiran, sedanjih in v prihodnje pripadajočih dednih kraljestev, Gotovo je, da leži še sedaj v hišnem, dvorném in dr- kneževin in dežel", kot „od Boga vdana, modra uredba", žavnem arhivu en zapisnik od 19. aprila 1713. o tej v Dve leti pozneje zbral se je ogerski deželni zbor, čigar navzočnosti državnih dostojanstvenikov izrečeni volji posvetovanje so pri dvoru z nekim strahom pričakovali ; 142 a kakor se je izkazalo, brez vzroka, ter je potrdil pra na Hrvatskem so postale za bana nekam neugodne. Neki ErtI, gmatično sankcijo. S tem se je avstrijskim državnikom kateri Ie bana íavno imenoval sleparja in goljufa, je bil pred odvalil kamen od srca. Pragmatična sankcija je od tedaj (postavni člen I—III. od 1. 1723.) del ogerske ustave. Na željo Nizozemcev da bi imela vsaka pokrajina v svojih uradnih spisih vest o tem bila sodiščem opreščen in to je seveda vzbudilo v celi deželi naj večjo senzacijo. Ogerska. — Dne 11 aprila so Madjari jako slovesno praznovali petdesetletnico sankcioniranja ogerskih osnovnih za- ie konečno nova po- konov iz 1. 1848. Parlament pri priliki vročil cesarju stava dednega nasledstva s pooblastilom od 6. decembra 1724. razglašena, v kateri obliki je najbolj znana in se jo največkrat navede. To razglašenje se je pa šele zgo- dilo ) ko bila rojena cesarju istega leta tretja in zadnja udanostno adreso Italija listi bližnji propad Rudinijevega ministerstva. Resnica Rudinije? kabinet nima zdrave duše, a tudi res je. da so V3e opozicijonalne stranke mej seboj razcepljene. Nobene jedinosti Davno že nap)vedujejo razni opozicijonalni da hči. Hrepeneče se je upalo na cesarjeviča in slikarji in ni. Celo posamezne stranke razpadajo in se ločijo v majhne umetniki so bili pozvani, stanovanje cesarice in 8 tem tudi nje domišljijo napolniti z moškimi podobami. Pripo- veduje se celo, da se Karol VI. v 12. letu svojega vladanja samo zato pustil za kralja češke dežele kronati, ker frakcije. Kdo naj potem vrže Rudinija Ta prav dobro ribari v kalni vodi. Kjer ima vlada močno opozicijo, ondi skuša z dobrim gospodarstvom storiti to neškodliivo, kjer pa se vlada nima bati protivnika, ondi gospodari kaj rada samovoljnost. Od tod to-li slabe razmere v Italiji, ker se ljudstvo ne more bila tačas cesarica v druzem stanu in neka stara povspeti do zares dobrih parlamentarnih zastopnikov, bi ljudska vraža trdi, da samo maziljen in kronan kralj Češke, zamore moškega potomca imeti. vlado naučili pametnega gospodarjenja. Anglija. Poroča se o precejšnjem vspehu angleško Politični pregled. Vladni program za letošnje leto. ^ i Čez velikonočne vojske v Egiptu, čete 60 napadle pod vodstvom Kičaner-paše derviše in se polastile njih utrdb. Zguba na strani dervišev je znatna. Mehmedova armada je popolno razpršena. Našli so sedaj 2000 ubitih dervišev. Meni se, da je padlo 8000 dervišev, naj temi več vplivnih emirjev. Spanija in Amerika Posredovanju velevlasti j in praznike je tudi mirovala politika. S tem mirom pa ni rečeno, papeževe diplomacije se je zahvaliti, da se še ni začel boj da so se razmere ugladile. Kriza, kateia.pretresa našo državo, mej Španijo in Zjedinjenimi državami amerikanskimi. Tudi ča- je še vedno latentna, položaj v parlamentu je še danes prav sopisje se trudi za ohranitev miru. Listi povdarjajo, da naj tako nejasen in negotov, kakor je bil za časa grofa Badenija. Amerika ne računa na to, da bi bila korist, katero nego imela škoda, ki bi jo vojska pro- To je menda spoznala tudi vlada in prišla do prepričanja, da od morebitne zmage, večja se s sedanjim parlamentom ne da ničesar opraviti. To prepri- vzročila. Mac Kinley, predsednik Zjedinjenih držav, pravi v canje jo je napotilo, da je za tekoče jubilejsko leto sklenilo, svojem poročilu, katero ogniti se vsakemu boju in odložiti rešitev sedanje krize Vlada je predloži! kongresu o konfliktu s Španjsko, da se ne more Kubanske ustaše prip znati za vojno dala poloficijozno razglasiti, da želi samo to, naj državni 8ilo, da je zastaviti oboroženo silo v toliki meri, da se usta- vijo vedni nemiri na Kubi in se otoku zagotovi stalna vlada. zbor votira nagodbeni in budgetni provizorij, potem pa hoče za- ključiti zasedanje drž. zbora in vladati letos samo s pomočjo Kubancem je treba pomoči. Poročilo povdarja, da Spanija od- Maine" vsako odgovornost in da cesarskih naredb na podlagi § 14. Ta program je jako preprost, klanja za eksplozijo ladije vprašanje je samo, če bo državni zbor tudi hotel to storiti, obžaluje, da se je ta zgodila v španjskem pristanišču. Konečno kar vlada od njega zahteva, namreč votirati nagodbeni in bud- je naznanil Mac Kinley, da je španska vlada napovedala na getni provizonj Državni zbor Dne 20 t. m žavni zbor, a zboroval bo samo do Kubi premirje. Bojaželjni stranki v Ameriki ne zadostuje ta se snide zopet dr- izjava španjske vlade. Tudi v miroljubni stranki prevladuje maja, ko se snideta mnenje, da je izjava prišla prepozno Težko se bo izogniti delegaciji. Že v prvi seji predloži vlada nagodbene predlogi in vojski. Španjska vlada izraža prošnjo, da naj se vprašanje bržčas bo isti dan zahtevala tud. provizorno podaljšanje sedanje glede nesreče na ladiji „Maine" odkáže posebni komisiji ve- nagodbe za jedno leto. Jezikovno vprašanje. krizi, namreč jezikovno vprašanje, je vlada sprožila misel se vsi, na to vprašanje nanašajoči se predlogi, odkažejo pose- levlastij. Ohranitev miru visi torej še vedno v zraku HoteČ odstraniti vzrok sedanji naj Čim bolj zavlačujejo merodajni krogi konečno rešitev konflikta, tim gotovejša je ohranitev miru. bnemu odseku, v katerem vlada pctem označila svoje sta- ; dfcífeítiitiítií&íÍUÍi &&&&&&&&&ítiíti žÝi.T.íti A lišče in kateri bi izdelal načrt jezikovnemu zakonu. S tem pa ni zadovoljna ne desnica, ne opozija. Nemci so se izrekli proti odseku, ker zahtevajo, naj vlada brezpogojno preklice za Češko in Moravsko izdane jezikovne naredbe in naj predloži načrt ti- Obrtnija. •Jm n» jezikovnemu zakonu, določa nemščino za državni jezik, Čehi in Poljaki pa so se izrekli proti imenovanemu odseku, ker zastopajo stališce, da spada jezikovno vprašanje v kompetenco deželnih zborov. Saharin. Znamenit kemik je nekoč izrekel: Če se nam ke mikom posreči, napraviti beljak kemičnim potom i potem Kako stvar za vse povoljno dognati, je pač neumljivo. Nemci med sabo. ločen boj proti tištim neinškim poslancem, kateri se ne ogre-vajo za obstrukcijo. Rus, Richter, Schucker, Urban, Pfersche Nemški radikalci so začeli od- in dr. Steinwender so v veliki nevarnosti hoče vlada v očigled tem razmeram napravimo iz anorganičnih tvarin vse, kar člověk za jedila rabi. Mej tem, ko se narodi, stranke bojujejo za svojo nadvlado in se najboljše moči izrabljajo v tem boju, delà na tihem znanost in delata posebno fizika in kemija na to, kako toliko milijonov ljudi preživeti in kako jim življenje olajšati. Jedna iznajdba žene drugo. Skoraj že ne in bodo morali bržčas odstopiti. Schônererjanstvo v Sjeničaku zmaguje na celi crti. . Hrvatska. — Te dni je vlada končno odpravila že pred bo tem učenjakom nič več nemogoče. Mehanika je postala več meseci krvavih dogodb razglašeno naglo sodbo. Razmere velikánská veda, tako, da more priti vsak dan oni srečni člověk, ki bo navadno formulo pokazal, na kak način se da zrakoplov napraviti, ki bo siguren, kakor ptičje telo, kemija pa je na tem, živila pripraviti iz tvarin, ki jih takozvana íanorganična nara va podaja. Tako se na Nemškem in Angleškem delà iz anorganičnih tvarin slad-korna substanca, ki nadomestuje zdajšnji, iz vegatabilij napravljeni sladkor. Ta tvarina se zove „saharin". Kilogram te tekočine stane še zdaj 47 gld., ali je 500krat slajši, kakor navadni sladkor, tako, če se vzamejo zdajšnje cene sladkorja po 42 gld. 100 kil, se stavijo tako, da se z 9 do 10 gr. saharina toliko osladi, kakor z jedno kilo navadnega sladkorja. Fabrikanti sladkorja in posebno avstrijski so v nevarnosti, da morajo pred tem novim slad-korjem šila pobrati. Oni kličejo vlado na pomoč, da jih varuje. Res so ti fabrikanti veliki davkoplačevalci in nemara bi vlada s kako propovedjo, ali večjim davkom „saharinK za goltanec prijela, ali s tem se ne bo nič opravilo, saharin si bo pot že ogladil. Sladkor je obče rabljeno sredstvo in žganjarije, pivovarne ga rabijo v velikanskib množinah, ne malo manj ga pa rabijo ljudje v privatnih gospodarskih. Če pride v navadni familiji saharin na leto za 30 gld cenejše, kakor sladkor, potem se nobeden ne briga za to, če še toliko fabrikantov zdaj-šnega sladkorja v nič gre. Zdajšnja sladkorna industrija živi kakih sto tisoč delavcev in posebno ženskih. Ti pri-dejo ob kruh, če „saharin" sladkor izpodrine. Ali to je zdaj že tako. Telefon je sto tisoč postreščekom kruh vzel. Ljudje morajo v djuga delà. Ali koliko zemlje se je v Avstriji do zdaj za prirast sladkorne pese porabilo, ki bi potem lahko dajala druga živila. In kako iiudo iz-crpuje ravno pesa zemljo! V par mescev pa zraste 3—5 kil teški sad. Kmetovalci tarnajo, da zemlja ni več tako rodovitna. Seveda ni, ko pesa, krompir toliko tvarin iz nje jemljeta, vzete se pa po navadnem živinskem gnoju ne dajo nadomestiti. Želeti je, da naši trgovci, „saharin" upeljejo. Mi nemamo sladkornih fabrik, naša trgovinska zbornica tedaj lahko to vprašanje študira in pota ugladi saharinu v deželo. - . Socijalna vprašanja spravljajo v prvo vrsto razmo-trivanje o tem, kako bi vsi ljudje člověku dostojno živeti mogla in tu nam odpira ta literatura popled v delavnice kemikov, fizikov. Prav majhen postane Slovenec, ko vidi, kaj drugi narodi vedo, kako so drugi visoko nad nami. V cokljah še hodimo Slovenci. Najboljše talente pošiljamo v gimnazijo, v katerih se mladi Ijud skozi 8 let ubija z naukom starih jezikov brez vsega haška za življenje v zdajšnjem svetu, realke pa so prazne, ona učilišča, ki člověka usposobijo, da lahko, če mu v jednem delu spod-leti, v drugem kruha najde. In imamo kraje na Slovenskem, kjer se talenti za realistične nauke nahajajo. Iz ribniškega, velikološkega kraja redkokdo v gimnazijo hodi, iz neka-terih krajev gorate Štajerske tudi ne. Pa so rojeni me-haniki, matematiki v njih. Tako pride, da nemamo te-hnikov, da še medicincev primanjkuje. Gozdarjev ni, malo poljedelcev — akademikov. Kdo se peča s kemijo! Majhen narod ! Ali naše ljudje bi lahko dobili dobre službe na Hrvaškem, kjer tujci fabrike delajo s tujimi višjimi uradniki. Yes slovanski jug hodi v tem oziru v cokljah in tujci jemljejo smetano za-so. Slovenci smo slični Ko-čevarju. Ta ne more živeti na kraških svojih tleh, če si ne pomaga s krošnjarenjem, ali lesno industrijo. Ljudstvo naše je mešanica italijanskega, nemškega, slovanskega življa in je zaradi tega dosti bolj nadarjeno, ko marsi-katero drugo, čistejše pasmi. Naše ljudje bi lahko zasedli vsa mesta, ki jih zdaj tujci na slovanském jugu zasedajo. Če tudi ni v nas kapitalističnih moči, ali tain oni pride do večjega premoženja, pa večina lahko do dobro pla-čanih mest. Koliko sto dobro nadarjenih mladeničev sedi po pisarnah, koliko sto postane postopač, bodi da gimnazije ni dodělalo, ali se pozneje zgubilo. Nehajmo z gimnazijami, realke so šole bodočnosti. In hitro se vrti kolo zdajšnjega sveta. 20 let traja studij v gimnazijah, v 20 letih rabimo Slovenci polovico manj juristov. Ti možje bodo čez 20 let družbi balast; kar ti producirajo, drugi družabni red ne bo več rabil. Ali pomislimo, kaj ti ljudje potem počno ! Ne morejo s svojo zgolj humanistično izgojo prestopiti v drugo delo, ki zahteva realistično znanje. Je vprašanje za biti ali ne naših ljudi in seveda tudi našega naroda, ako se vprašanje naših učilišč dobro ne pregleda. V Krškem bi morala biti realka. Deželi, občini pride ta mestjanska šola druga, ali ne hasne dosti. Prijavljeno je pa vse vsaj za spodnjo realko. Pomislimo, da je z idilo preč, ko je še oče lahko mislil- da bo sin v istem zanata živel in dobro živel, kakor on. Še kmet tege ne more več misliti. In nij šale zbijati z demokratizacijo vsega sveta. Razna vprašanja bodo zgi-nila pod upljivom demokracije, Živeti, dobro živeti in vsi brez razločka člověku vredno živeti ježe zdaj dnevna parola in realne znanosti so najuplivnejši pijonirji iste. Na gori navedenih slučajih se lahko vidi, kako lahko jedna iznajdba stotisoč delavcev vrže iz naučenega delà. Mi pa le po latinském segamo, kakor da bi bil kak klasični filolog že kaj dobre ga svetu podařil; še sam ima komaj živeti, še nobeden ni obogatel v tem delu, ki več časa in truda stane, ko vsaka tehnika. Vprašajte ljudi, ki se iz Amerike domu vrnevajo, oni vam bodo rekli, kaj je svet onstran „velike luže", oni pa vam bodo tudi rekli, da doma slabo skrbimo za izgojo naše mladeži. Slovan je v Ameriki oni revež, ki mora najtežja delà opravljati, ker za druga ni sposoben. „Nova zgodovinska doba se začne za Slovence", je dejal oni dan neki slov. poslanec. V čem neki ? Tako hitro to ne gre, k polni mizi se ne vsede tako hitro neomikan mali narod. Tlačani smo bili, tlačani bodemo, če ne postavimo izgoje naše mladine na druga tla, če ne organiziramo naših učilišč času primerno. In to je mogoče v verigah, v katerih nas nemško urejena Austrija drži, po realkah, Kaj bi bilo večje vrednosti, ko bi v Kranju bila realka mesto gimnazije ! Gorenjec s svojim talentom, kake tehnike, kemike bi poslala ta realka na slov. jug! Ne du- hoven, ne jurist našega naroda ne bode rešil potujčenja, storiti * zamorejo to le ljudje, kojih realistična izgoja jih usposobi V slučaju, da se dvomi o pomenu besedila v tujem dobro delati na zemljišču, v obrtu, v industriji. Ti so pro- ieziku narejene izkaznice izvira, ima carinski urad pravico za ducenti v pravém pomenu besede. In ravno za to podlago vsacega zdravega, trdnega narodnega organizma mi Slovenci malo, ali nič ne skrbimo. Malo je štipendij za obrtništvo, za gradijo i da najde kaka slov. glava kak rudokop i ali ustanovi kako továrno, ki sto in sto ljudem delo, življenje daje i da najde kaj novega, ki živila pomnoži, cenejše delà, to vse i vse drugo prepuščamo Bogu. Obrtnij ske raznoterosti. Izvoz v Tunis kr. trgovinsko ministerstvo po roča trgovski in obrtniški zbornici, da je finančni ravnatelj v Tunisu izdal nova določila za blago, ki se uvaža v Tunis in pri katerem se mora izkazati izvir. Ta določila obsegajo deče točke: sle Izkazu izvirnostipodvrženo blago. Spodaj navedeno blago, kateremu se je od Tuneške vlade bodisi vsled pogodbe, bodisi potom kakega ukaza priznalo zni- žanje carine, vživa to znižanje samo takrat, če ima pri uvozu izkaznico o svojem izviru in sicer: surova svila, žita, riž, klokec, suho grozdje, seinena, kava, poper y cimet, nagelnove žrebice, caj. benzoë smola i nagelnov oglje, poper, barvila, Čreslovina, olivne tropioe, navadoa vina v povezih, natron, zgotovljena barvila (košenilja, indigo), srebrne dragotine, trese, pletenina, preproge, pletene košare, bombaževo blago, kakao, cimetova kasija (sladka skorjica), muskat, vanilja, eksotičea gumi, eksotične smole in drugi eksotični smolnati izdelki. Připomni se, da se kot dežela izvira ona smatra, v kateri se dotični izdelek izdeluje ali prideluje. Torej izdelek ne izgubi svoje izvirnosti s tem, Če se že v tretjo deželo izvozi in pozneje iz te dežele v Tunis. . Način, oblika in pogoji za izkaze izvirnosti. Izvirnost se izkaže z izkaznicami, katere izdavajo v deželi, v kateri se izdeluje ono blago, ali predsedništvo izvoz-nega carinskega urada ali oni francoski konzul ali konzulski agent, ki je nastanjen v kraju, kjer se blago odpošlje ali na ladije zloži. Za izkaznice izvira ni predpisan določen vzorec zadostuje, če ima ta listina zraven podatkov o vrsti blaga, htevati priložitev pravilne prestave. Veljavnost listin o izviru preneha čez tri mesece od dneva, katerega so bile listine od konzulske oblasti potrjene, oziroma če niso temu potrdilu podvržene, od dneva, ko so se tehniko. Pa da dobimo dobro pitno vodo, da naše ozemlje izdale, spretnejše obdelamo, da naše ceste, mostove naši ljudje predložbo listin o izviru, služijo kot informa- cijski pripomočki, še niso nikakor carinski uradi v Tunisu vezani, ampak jim je na prosto dana pravica, blago pregledati, se po dvomi. zlasti so opravičeni o označeni izvirnosti dvomiti, če dovršenem pregledu o resničnosti navedenih podatkov Pregled se mora v vsakem slučaju na podlagi kakovosti blaga, potem na podlagi izjav uvoznikov, razmer uvoza, ladijnih pa-pirjev in listin spremljajočih pošiljatev (ladijoi nakladni list, fakture itd ) raztezati na določitev pravega izvira. Izkazu izvira podvrženo blago, dospe brez izkaz nice v zacarinanje, je podvrženo postavkam glavnega tarifa ; temu se pa vendar lahko izogne, če se udeleženci s pravo ve-ljavno poroštveno izjavo zavežejo carinske pristojbine plačati ali v gotovem obroku izkaznico o izviru doprinesti, tudi če se tiče le navadnega zanemarjenja kake formalitete. 10. Kedaj se lahko opusti izkaznica o viru? Dokaz o izviru ni obvezen v sledečih slučaj ih ; iz je iz francoskih pristanišč ali iz kake carinsko znižanje uživajoče dežele izvirajoce blago opremljeno s potr-dilom francoskega carinskega urada, iz katerega se razvidi, da je carinska oblast pristanišča napovedano carinsko ugodnost imajočo provenijenco kot pravo spoznala in da je bilo blago od tedaj, ko je došlo na Francosko, do tedaj, ko se je odposlalo v Tunis, vedno pod nadzor3tvom carinskega urada. zavoj ih, Ce se gre za male množine pošiljajoče se v poštnih takorekoč ne tvorijo trgovinskega predmeta. & ífc íft ifc fft & it it íft AA^AA.iří.^-IřS^ilR^ífc® iá? 8. Kmetijstvo. Koristi pomožnih gnoj il. Le ta vzrok, da navadno nimamo toliko gnoja, bi ga po našem pravilu trošili, sili nas poseči po po možnih; kaj pa, če dalje izračunamo troške takega gno da jenja, sosebno pri neugodni legi ali pri večji obširnosti zaznamovanja zabojev in kraja pošiljatvc tudi potrdilo, da iz- zemljišč! vira omenjeno blago iz dežele, od koder se je odposlalo. Kot izkaznice o izviru so na jednak način dovoljene Na deteljiščih n. pr. bi trebalo na 1 ha. celó dvojno množino hlevjeka, ker je detelja za toliko fosforové kisline in kalija použila, sicer moremo pričakovati za naprej pičlih pridelkov. tej množini hlevjeka privažamo na polje z íos oficijelne izjave, katere podajo pri oblastvih kraja odpošiljatve ali izdelovalec ali tovamar, njih pooblaščenci, ali taki trgovci, imajo ali pooblastilo od izdelovalca ali tovarnarja ali da se izkažejo z verjetnimi fakturami za poslano blago. Ta spriče-vala lahko izdajajo zlasti trgovske zbornice, županstva ali policijski komisarijati, podpisati jih pa mora napovednik (deklarant). Izvir blaga iz Francije, francoskih naselbin, posestev in toraj te snovi na deteljiščih sploh treba ni. Zato troši potrebni dve snovi, fosforovo kislino forovo kislino in kalijem vred tudi 50 kg. dušika, kateri šel večidel v zgabo, ker dušika si detelja sama poišče ali varstvenih dežel se izkazuje z izkaznicami carinskih uradov umni kmetovalec domače dežele oziroma naselbine (dopustni in prehodni list i stine v zavarovanje carine, manifesti itd.) potrjujejo lita in kalij, že zaradi tega, ker se troški takega gnojenja izvir. 5 mnogo manjši. V tem slučaju n. pr. morem z enim stotom odstotnega tosforevega gaojila zemlji povrniti enako 19 izviru j će izdajo krajevna oblastva (točka 3.) spričevala o morajo biti podpisi od francoskega konzula ali konzul- obilico fosforové kisline, kakor bi z^ozil 100 q hlevjek skega agenta kraja, kjer so se izdala ali najbližje ležečega kraja, legalizováni. Nasprotno se pa pri izkaznicah od carinskih uradov izdanih (točk 2.) lahko opusti legalizacija konzul-skega oblastva, če so s pečatom carinskih uradov opremljene in se ne dvomi o njih pristnosti. na polje. Tudi grahu in drugim stročnicam gnojimo le z fosforovo kislino in kalijem. Dušik ne more koristiti, in če smo ga z hlevjekom uvažali, se več ali manj poizgubi, saj smo poudarjali, kako nepotrpežljiv je dušik, ki povsod kako špranjo najde, da izgine. Z eno besedo : Zavoljo tega, ker vsaki rastlini pred vsem ta ali ona snov bolje prija, nam gnojenje edino lo z hlevjekom ne obeča najvećih pridelkov in malokje naj-večjih čistih dohodkov. Že v prejšnjem članku smo videli, na kako raz-ličen način rastline tla izkoriščajo. Zato pomanjka kake snovi tej zemlji prej nego drugi. Mnogovrstne kemijske preiskave svedočijo nam, da so naša zemljišča kaj revna na kaliju, osobito na fosforovej kislini. In že davno je dognano, da je 9/io vseh zemljišč zelo potrebnih iosforovega gnojenja. Zelo važen zakon pa nam pravi : Vsaka žetev je povsem odvisna od one redilne snovi, katere je najmanj v zemlji. Če je n. pr. le malo fosforové kisline, bodi še toliko drugih redilnih snovij, dobimo le toliko pridelka, koliko dostaja fosforové kisline. Zidar ne more dalje zidati, če mu primanjka vapna, če tudi ima mnogo kamenja, peska in vode pri roki; enaka se godi rastlini. Le ko ji damo potrebne snovi v dotičnem gnojilu, je žetev obilna, samo tedaj nam rastlina izkoristi tudi one snovi, katerih v zemlji obilo. Doslej so te neporabne in bi ostale kot mrtva glavnica v zemlji, ne da bi imeli od njih najmanjše koristi. 1. To je prva korist pomnožnih gnojil, ker lahko nakupimo in trošimo le take snovi, katerih rastlina najprej potřebuje, da donaša največje pridelke. Zato moremo z njih pomočjo rastline v kratkih dobah na isto zemljo sejati, ne da bi izropali tla. Moremo pa tudi samo posamične snovi dovažati, katerih ni v zemlji ne da bi dovažali ob enem onih snovij, katerih je v zemlji tako dovolj. Le na ta način dospemo do pravega razmerja med redilnimi snovmi; česar ne moremo doseči z navadnim gnojenjem. Ob enem je tu, kjer pomanjkuje zemlji le po-sameznih snovij, da nam obilo rodi, gnojenje s primernim, pomožnim gnojilom ceneje od gnojenja z hlevjekom. 2. Zraven tega nam pomcžna gnojila tudi veliko koristijo s tem, da so njih gnojilne tvarine toli raztopne in razpustne, da se jih more rastlina neposredno posluževati, med tem ko se morajo tvarine hlevjeka raz-krojiti, da jih more rastlina použiti. Kadi naglega učinka je njih uporaba sosebno pri rastlinah, ki rabijo mnogo raztopljene hrane, prvi pogoj obilnega sadu. 3. Zategadelj moremo v kratkem času prisiliti celo ■a. ' izmolzena polja do najviših žetev. Najsijanejši dokaz o tem nam predočuje poskus, katerega sta napravila Lavec in Gilbert. Ona sta si izbrala polje, katero sta leto za letom s pšenico posevala, ter za gnojitev uporabljala le pomnožná gnojila. Polje je bilo od leta 1852. do 1863. popolnoma gno-jeno in přidělalo se je na 1 ha. 2718 kg. zrna, 6470 kg. slame, od leta 1864. do 1870. brez gnoja 1275 kg. zrna, 2196 kg. slame, od leta 1871. do 1883. brez gnoja 809 kg. zrna, 1369 kg. slame, leta 1884. popolnoma gno- jeno 2430 kg. zrna, 5118 kg. slame, leta 1885. popolnoma gnojeno 2583 kg. zrna, 5448 slame, leta 1886. popolnoma gnojeno 3032 kg. zrna, 4821 kg. slame. Prehod med letom 1883. in 1884. priča o nemudnem, čudovitem učinku pomožnih gnojil, 4. Ker so v pomožnih ali umetnib gnojilih tvarine lahko raztopne, pomagajo najprej slabotnim in hirajočim setvam. One zamorejo izdatno izboljšati kulturni stan nasada. Travnikom so zaželjena podpora, ker zatirajo plevel, kislo in ločnato travo. 5. Na humoznih (sprsteninskih) zemljah, kjer je dosti škodljivih kislin v zemlji (kisli humus) in kjer žito navadno polega, bi gnojenje z hlevjekom prej škodovalo, nego koristilo. Tu je edino le uporaba # fosfatov in tudi kajnita, osobito če je svet mahovnat, na pravem mestu, 6. Slavni Schulz-Lupitz je dokazal že davno, da dosežemo na lahkih peščenatih tleh le s pomočjo fosforovega in kalijevega gnojila in s setvijo dušik nabirajočih rastlin (stročnic) povoljne pridelke. 7. Na kmetijah, kjer primanjkuje slame in gnoja, moramo temu nedostatku v okom priti s pomožnim gnojenjem. 8. Pomožna gnojila kupujemo v tako primernej obliki, da jih uspešno trošimo tudi tam, kjer nam gnojenje s hlevjekom pri malem učinku provzročuje veliko stroškov. Na travniku n. pr. nam hlevjek le malo pomaga, ker se ne da enakomerno trošiti, potem pa ga travniške rastline sosebno detelje ne morejo tako izkoristiti, kakor poljske rastline. Hlevski gnoj mora na polje, tam se bolje po-plača. Dobro zmlete gnojilne tvarine umetnih gnojil se dado kaj enakomerno trošiti, kar je neprecenljive važnosti, ker rodovitnost žive plasti je tem viša, čim drobneje so redilne snovi po njej razdeljene. Nadalje se dado pomnožná gnojila lahko prevažati, kar je za raztrošene in neugodne lege zamljišč velike vrednosti. Vse te koristi prepričajo nas, da so pomožna gnojila za splošen razvoj našega kmetijstva ogromnega pomena. Kmetijske raznoterosti. — Plesniv kruh. Star, plesniv kruh se daje navadno domači perutnini v živež. Grospodinja, ki ravna tako, ne pomisli slabih nasledkov; morebiti jih še ne pozna, ali jih ver-jeti noče. Toda marsikateri kokoši je tak živež že obcutljivo škodoval, s tem seveda tudi gospodinji. Kruh je sicer izvrstno redilo za vse domače živali, pa le dokler je ëist, zdiav. Ko pa splesni, nabere se strupenih snovij, ki provzročijo v živali šSipanje, madron ali koliko in druge notranje bolezni, celo vnetje in prisad v črevah in v drobovini. Pogosto je tako na-pačno ravnanje gospodinje krivo prezgodnjega pogina uboge živali, ki si ne ve pomagati. Pri živini povzroči tak skvarjeni kruh neredkokrat splav ali spovitje. Škoduje živali vse, kar povžije plesnivega, bodisi prga, nóglice ali kake tropine. Taka klaja povzroči prej naštete in druge podobne bolezni. Kdor želi v okom priti slabim naslednikom škodljivega, plesnivega kruha in drugih skvarjenih tvarin, naj jih prej prekuha, po tem Se živali njim krmi. Kar je bilo ples- pušk sto krogelj izstrelile in se vsipale kakor grab bodo vse, i ljudi i konje i stene. Jaz bom izumil take puške, da bodo naenkrat po Požgale nivega, zgubi na ta način svojo strupeno moc in ne more več Škodovati. Skrbne gospodinje pa so izumile in pečejo tudi za svoje kure poseben kruh poleg navadne peke. Ta kruh za kuret- nino spečejo iz krompirja in otrobov (najboljši so pšenični). povedal vse mlade ljudi brez izjeme v vojake vzeti in Semjon-cesar je poslušal novega vojskovodjo, za- Testo obstoji na pol iz krompirja, na pol iz otrobov ; ravnajo pa z njim, kakor z navadnim testom iz moke ; tudi kvasijo dal zgraditi nove továrně, v katerih je dal kovati orožje, ga s kvasnicami ali drožicami iz peči pa vzamejo hlebčke novih pušk in šel takoj na sosednjega cesarja z vojsko. Komaj pa je srečal sosedno vojsko, zapovedal je Semjon- prej kakor navaden kruh, da se ne zapečejo pretrdo. Ta kurji kruh daj ej o perutnini vmes z drugo klajo ; pa tudi s samim cesar svojim vojakom pokunčati jo s krogljami in z ognjem takim kruhom jih lahko krmijo, če si ga iz česa toliko na- 1Z peče, da zadostuje kot jedina hrana kuram. Te poplačajo skrb in trud svoje gospodinje s tem, da pridno celo poletje jajce pušk Sosednji cesar se prestraši, pomiri se neso vpliv kvasa, ki kuretini prav diši. Kako je uporabljati tabačni izleček ? Za in mu prepusti tega zelo vesel, cesarjem, reče sedaj svoje Sedaj cesarstvo. Semjon- cesar njim bil se bom pa zavojščil z indijskim indijski cesar je slišal o Semjonu- pokončevanje mrčesa na sadnem drevji. do Vzeti vode. Za kilogramov tabačnega izlečka v sto litrih škropljenje rabi najbolje dobra škropilna sesalka, oštrkamo lahko drevo do vrha. Prvikrat je Skropiti že pred cvetjem. Za pokončevanje mrčesa na cveticah rabimo razto- raztoplino cesarju in se tudi přiučil tudi njegovim iznajdbam, razven tega je še sam svoje upeljal. On ni samo nabiral v vojake mladenčev, ampak tudi vse neomožene žene, in njegova vojska je postala še večja kakor Semjonova; orožje s katero plino do 2V. kilogramov izlečka v 100 litrih vode za in puške pa dobil vse od cesarja Semjona, in izumil nežne rastline ; škropi se s tako pripravo, da razpraši teko- celo po zraku letati in bombe metati. Semjon-cesar se čino. Za drvene rastline, poljščino, povrtnino itd. raztopiti do 31/ 2 kilogramov izlečka v 100 litrih vode. Da se ovcam preženejo garje in goveda, konji očistijo mrčesa itd. zadostuje, odpravi z vojsko do indijskega cosarja, in misli i da da vzamemo 1 del izlečka in 100 delov vode in z rastoplino ga se bo zmagal kakor prejšnjega, pa kosa je rezala in skrhala : indijski cesar ni pustil j da Semjonova operemo žival. Če hoćemo konjem pregnati liôaj, raztopimo do vojska streljala, ampak poslal je svoje ženske po zraku kilograme izlečka v 105 litrih vode in operimo s tekočino na Semjonovo vojsko kakor burja na ščurke, da mečejo prizadeto mesto. To zdravljenje pa moramo več dni ponavljati, nanjo bombe; vsa Semjovova vojska se razkropi, in Semjon Pri ovcah ne škoduje to zdravilo prav nič volni; marveč po- staja ta še gosteja in boljša. fenične kisline, ohrani se moči. se tabačnemu izlečku přilije več let, ne da zgubi kaj svoje cesar ostane sam. Indijski cesar vzame Semjonovo cesarstvo v posest, Semjon-vojak pa zbeži, kamor se mu zdi varno. 4î Ítíftdbfc AítiítlA rtUt^tU)»*!^ itiitlžtíitíitiňbžttá 9 *5i Pouční in zabavni del. i» Ivan Durak. (Povest, ruski spisal Lev. Tolstoj.) (Dalje.) X« % 0 Čakal je in čakal stari hudič poročila od svojih hu- dobcev, kako so razprli tri brate toda bilo ni nikakih poročil; šel je sam pozvedovat, iskal in iskal, našel nikjer nič, samo tri luknje je zasledil. Stari hudič je opeharil tega brata ín šel k Tarasu cesarju. Spremenil se je v trgovca in se naselil v Tara- kupčevati in denar trošiti. Pla- sovem cesarstvu začel čeval je vsako reč drago, in vse ljudstvo je prihrulo trgovcu, da bi si zaslužilo denarja. In ljudstvo je tako obogatelo, da je vse dolgove poplačalo in čez leto dnij vsak svoje davke plačevati začel. To je Tarasa-cesarja veselilo. Hvala trgovcu, si misli: se še moj denar množi, vljenje bode še boljše. In ljudstvu začel je zidati Taras novo hišo. Naznanil da mu navozili lesu in kamenja in prišli delat, obljubil je za vse dobro plačilo. Mislil je, da bo pridrvilo ljudstvo kakor druge krati služit denarja. In glej ves les No, kakor je videti, jih niso premagali, misli sam in vse kamenje so zvoziH k trgovcu, in vsi delavci so i šli pri sebi, moral se bom sam lotiti. Šel je iskat bratov pa teh ni bilo na starih mestih. Našel jih je v raznih še bolj povišal. Taras si je i mel mnogo denarja, trgovec njemu delat Taras je poviša! ceno, a trgovec jo je cesarstvih. Vsi trije so živeli in carovali. To je starega pa še več. Tares tedaj nehal zidati Taras si hudiča užalostilo. No, pravi, vzel jih bodem sam v roke. izmislil napraviti si vrt. Prišla Šel najprej Semjonu-cesarju, Šel pa ni v svoji po- ljudstvu, naj mu pride vrt sadit * dobi, ampak spremenil se v vojskovodjo in přišel Semjonu-cesarju. Slišal sem, reče mu vse je šlo h kupcu kopat ribnik jesen. toda Prišla Taras je objavil přišel ni nihče, zima : Taras i da si Semjon si je mislil kupiti kož za novo suknjo ter poslal ljudij cesar, velik vojskovodja, tudi jaz sem v tem poslu dobro kupovat kože; pa posel se vrne in mu pove, da ni nc poduřen i hočem služiti ) Semjon-cesar ga začne izpraševati in vidi razumen člověk ter ga vzame v službo. i da benih sobolov; vse kože ima trgovec plačal in bo napravil iz njih preprogo in jih dražje Nekoč moral kupiti Taras žrebcev; pa kupci so Novi vojskovodja začne Semjona-cesarja podučevati, se vrnili in mu povedali, da ima vse boljše žrebce trgovec kako naj zbere silno vojsko. Upelji novega orožja in novih njemu vozijo vodo za ribnik. Česar se lotil i vse mu je 147 ïzpodletelo; vsi so dělali le za trgo\ca, njemu pa so no- Jaz sam vas bom ubil, kaj ne? Da nisem neumen, ra aili samo davke, ki so jih zaslužili pri trgovcu In nabralo zložil bi vam, tako pa sam ne razumem. se je pri njem toliko denarja, da ni vedel kam njim i No tedaj pa ne pojdemo. Zastran mene ni treba živel je pa vedno slabše. Nehal je razkošno živeti, samo iti, odgovori jim Ivan. da mogel se životariti, pa tudi tega ni mogel Njegov Hudič je videl, da ne opravi nič. Odpravi se položaj je postajal od dne do dne hujši. Zapustili so ga rakonskemu cesarju in se mu prilizuje rekoč: ta Poj kuharji in koćijaži in šli k trgovcu služit. Nazadnje še diva z vojsko in napadiva cesarja Ivana. Samo denarja ni imal jesti. Šel je na trg, da bi si kaj kupil, pa bilo ni nima, drugo pa vse, žita, živine in vsakovrstnega žita v ničesar; trgovec je vse pobral, njemu pa so nosili samo obilici. denarja. Tarakanski césar se vzdigne z vojsko zbravši veliko Razsrdi se sedaj Taras in požene trgovca čez mejo, to pa se je naselil ravno ob meji in je vedno tako délai kakor poprej vse pokupil za svoj denar. Cesari se vojakov, oboroži jo z orožjem in vzame topov seboj t pre korači mejo in napade Ivanovo cesarstvo. Priiejo k Ivanu in mu rečejo: Tarakanski césar gre z vojsko na nas. Naj Tarakanski cesar je godilo prav slabo: po cele dni ni nič jedel; razširila se 8red°i odgovori jim Ivan. je celo govorica, da se trgovec hvali, da bo kupil Tarasa samega. ;; Tarasa je bilo sram in ni vedel kaj početi. Přišel pa prekoračil mejo in poslal prednje straže naprej, da bi preiskale Ivanovo vojsko. Ti so iskali in iskali, pa vojske ni bilo nikjer. Zdaj čakajo je k njemu Semjon-vojak in mu rekel: Brani me; dijski cesar me je premagal. in nekaj časa, ali se ne bo prikazala kje vojska? Toda ne A Taras, ki je sam že samo se na jedni niti visel, mu pove, da že dva dni ni nič jedel. XI. Stari hudič je opeharil oba bratu in šel sedaj k Ivanu, in živino ; tepci jim jo dajo, in nikdo se ne brani. Spremenil se je v vojskovodjo in začel Ivana pregovarjati, jaki se odpravijo v drugo vas, bilo je ravno tako. sluha ne duha ni o vojski, imeli niso nikogar, da njim bojevali. Tarakanski cesar pošlje vojake, naj za-sedejo vasi. Ko so prišli v neko vas, prileteli so neumneži iz hiš, gledali in se čudili. Vojaki pa začnejo ropati žito ■■■■■■ vo- Ho- naj si omisli vojakov. Za cesarja se ne spodobi, da nima dili so prvi dan, hodili drugi dan, povsod isto ; vojske. Daj mi samo dovoljenje, jaz naberem iz tvo jega ljudstva vojakov slušal in mu rekel : jim dajali in nihče se ni branil, še vabili so jih vsi so sebi. uvedem vojsko Ivan ga po da Ako se vam godi slabo i dragi i pridite nam za naj bo skočnice peti, to imam jaz rad naberi in jih nauči po- zmiraj. Vojaki so hodili sem in tja, vojske ni bilo nikjer Stari hudič se odpr a vse ljudstvo je živelo veselo in še druge redilo, branil po Ivanovem cesarstvu nabirat prostovoljcev ; vsakemu, se jih ni nihče, še vabili so jih sebi. ki vstopi v vojake, obljubi steklenico žganja in rudečo Vojaki so se dolgočasili, na zadnje se pa vrnejo kapo. Neumneži se mu pa smejejo in pravijo; mi imamo svojemu tarakanskemu cesarju. žganja zadosti, napravimo si je sami, kape pa nam na- Ne moremo se vojskovati, pelji nas v drugo mesto, pravijo naše ženske, kakoršnih hočemo, celo pisanih in pravijo svojemu cesarju; dobro bi bilo vojskovati se; a s konci. Tako ni vstopil nikdo. Stari hudič se vrne I in mu pove, da njegovi neumneži nočejo radi iti reče i î da jih bo treba sè silo prignati. Priženi jih sè Ivan. Starec naznani sedaj, naj gredo vsi neumneži zapisat se v vojake, a kdor ne pojde, tega bo Ivan na smrt obsodil. Neumneži pridejo k vojvodi in rečejo: Ti nam praviš, v vojake, tega pa nam ne pověš, kaj bode z nami pri vojakih. Pripoveduje se, da ubijajo tudi vojake. da nas bo dal cesar usmrtiti, ako ne pojdemo Seveda, brez tega ni. Ko so to slišali tepci ? so se uprli rekoč, da ne pojdejo. Je že boljše, da pretrpimo doma smrt. Niti jej tako ne moremo. Tepci vi, trapasti, reče na to stari hudič: saj ni gotovo, če ubijejo vojaka ali ne, ako pa ne pojdete, ubil vas bo gotove cesar Ivan. Tepci so si premislili in šli vprašat Ivana ne umneža ; Přišel vsem v vojake iti. Ako pojdete, redko, rekó mu vojvoda in velel pravi v vojake, tedaj ni gotovo i če vas bodo ubili ali ne ; će pa ne pojdete, ubil vas bo cesar tu je tako, kakor bi rezal kislo juho. Tarakanski cesar se razsrdi, zapove vojakom i gredo po vsem cesarstvu, naj razdenejo vasi, hiše, naj naj sežgejo žito in pobijejo živino. Ako ne poslušate mojega ukaza, dal vas bom vse obesit. Vojaki se prestrašijo in začnejo požigati hiše in žito in pobijati živino, Neumneži pa se še vedno ne branijo, ampak samo plakajo. Plakajo starčki, plakajo ženice, plakajo tudi majhni otroci. «2 Novice. i?* Osebne vesti. Okrožnim zdravnikorn v Litiji imenovan g dr. Ivan P r e m r o v sekundarij v deželni bolnici. Prisega. Novoimenovana knezo-nadškof goriški dr. M in knezoškoí bljanski Dr Anton JegliČ bodeta v ponedeljek pred začetkom splošnih avdijenc od cesarja v posebni avdijenci sprejeta, da v njegove roke prisežeta. »Slovenska Matica« bode imela XXXIII redni občni zbor v sredo dne 27. aprila t. 1. ob šestih zvecer v ..Narodnem domu" na Franc-Jožefovi cesti št 10. Vrsta raz- pravam: Predsednikov ogovor Letno poročilo tajnikovo Ivan gotovo. Je-Ii to res? Ivan se jim nasmehne in reče ; o dobi od 1. junija lani do 15. aprila letos. 3. Sklep računa I 18 - o društvenem novčnem gospodarstvu za 1897 leto. 4. Volitev treh računskih presojevavcev. (§ 9 a) dr. pravil.). 5. Proračun za leto 1898. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora 7. Samostojni predlog društvenega odbora, da se društvena knjižnica odstopi deželnemu muzeju in v tej stvari stopi s dogovor z deželnim odborom. 8. Posamezni predlogi in nasveti. — Pogreb umrlega g. ces. svètnika dr. Jerneja Zupa-ne-ca je bil včeraj jako velecasten. Dež predsednik baron Hein, predsednik kmet. družbi ces. svètnik Murnik in veliko najod-ličnejšega občinstva spremilo je pokojnika k zadnjemu počitku Naj v miru počiva blagi rodoljub ! — V mestno hranilnico v Novem městu je vložilo meseca marca 168 strank 56866 kron 26 vin., vzdig- nila pa 101 stranka 33688 kron 57 vinarjev. 11 stránkám se je izplačalo za 14.740 kron posojil Stanje ulog znaša 1,006 809 kron 38 vin — Družbe sv. Cirila in Metoda kava je izšla. Za- klopnicam v narodnih barvah po l/2, 1 / +, 1/6 1/l0 kg. vse-bine in ovitkom je napis: „Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Varstvena znamka je podoba sv. Cirila in Metoda. Blago je i i najboljše cikorije Cene na drobno in debelo so iste, kakor vsaki drugi do sedaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan JebaČin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg. Rojakinje in rojaki ! Sezite po tej domači kavi. razšir-jajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda ! : i; Osobito priporocamo našim častitim ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče přiznáni vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bode leto obsorej rabila slehrna slovenska gospodinja le to izborno doraačo kavo. — Novo pevsko društvo „Vranska Vila" so ustanovili na Vranskenj. — /seučilišče v Ljubljani. Sestavil se je odbor za-stopnikov bogoslovske, modroslovske in pravoslavne vede, da sestavi skupno spomenico na ministerstvo glede ustanovitve slovenskega vseuČilišca v Ljubljani. Izmej bogoslovcev je določila tukajšna bogoslovska fakulteta za zastopnike v ta odbor gg. : dr. Janežiča, dr. Dolenca in dr. Kreka; izmej modro-slovcev je odbrala „Slovenska Matica" gg. : prof. Leveca, prof, dr. Požara in ravnatelja Subica; izmej pravoslovcev pa je iz-bralo društvo „Pravnik" gg : dr. Ferjančiča, dr Majarona in deželnosodnega svetnika Polca. Le prav je. da se vedno dreza in zahteva vseučilišče, kajti le tako je res dobimo. — Kmetijsko podružnico so ustanovili v Žabnici pri Škofji Loki. Po izbornem predavanji g. ravnatelja Pirea se namerava tudi ustanovitev mlekarske zadruge. — Kersnikova zbrana delà. Odbor „Matice Slovenske" je sklenil izdati zbrane spise nepozabnega pripovedo- valca Janka Kersnika. — Tržaški Slovenci Po požrtovalnosti tržaških rodo-ljubov se je osnovala slovenska tiskarna v Trstu, v kateri s prvim aprilom izhaja „Edinost" po dvakrat na dan. Tega le-pega napredka v Trstu se more veseliti vsak zaveden Slovenec. Vrla „Edinost" zdaj boš lažje pobijala sleparsko laško iredento in mogla tem vspešneje braniti pravice teptanega Slovenca. — Volitve v mestni zbor ljubljanski vršile se bodo letos za III. razred dne 25 aprila, za II. razred dne 27. in za I. razred dne 29 aprila. — Kemično poskuševališče v Ljubljani. Za vodjo kemičnega poskuševališča. ki se ustanovi v Ljubljani, je imenovala c. kr. kmetijska družba g. dr. E. Kramarja, ki je jednak zavod vodil v Celovcu. — iooletnica Prešernovega rojstva. Matica Slovenska je skknila ob Prešernovi obletnici 1. 1900 izdati „Prešernovo spomenico", ki bi obsegala pesnikov životopis, opis njegove dobe, listine, tolmač njegovih pesnij ter popol- njena izdajo njegovih poezij, ki jo pripravlja knjigama Bam-bergova. — Usmrtiti se je hotel dne 6. t. m v Tivolskem * V gozdu 281etni premogokop Ant. Pelhan doma v Sturijah pri Vipavi. Dvakrat si je pognal krogljo v glavo, a vselej tako slabo, da se ni usmrtil in je mogel nato še sam v město v češnovarjevo prenočišče v kolodvorskih ulicah. Ondi se je podal v svojo sobo, ne da bi ga bil kdo videi. Ker ga drugi dan ni bilo na noben pregled, so šli v njegovo sobo gledat ni gnasli a ondi těžko ranjenega. Přenesli so ga v bolnico. Nesrečnež ne ve nobenega pravega vzroka, zakaj je nameraval usmrtiti. Pravi, da je to storil v razburjenosti. — Naši vojaki na Kreti. 2. bataljon našega slovenskega polka št 87. ki je bil nastanjen na Kreti, se je odpe-ljal od tam dne 11. aprila in se povrne v svojo domovino. — V Teharjih pri Celji so pri občinskih volitvah sijajno zmagali Slovenci Pred tremi leti so izgubili nemšku-tarji to obč.no. Letos so napěli vse sile. da bi jo zopet dobili v pest. Pa spodletelo jim je in bržkone se ne bodo več upali v volilni boj. — Požar. Ivan Cerovšek v Sp. Apleniku je za svojim domom razstrelil neko skalo, pri kateri priliki je tlečo užigal-nico vrglo na slamnato streho njegovega hleva in ga užgalo. Ogenj se je brzo razširil in vpepelil Cerovšku vsa poslopja iu mnogo oprave. Škode je 2500 gld — Sreča v nesreći. V nedeljo 3 aprila se je iz Zi-danega moštu v Zagreb vozila neka ženska s svojim otrokom Otrok je gledal skozi okno, pa izgubil ji ravnotežje in se pre-kucnil z vlaka Mati ne pomišlja nič in skoči za otrokom. Ko so vlak ustavila, vstopila sta mati in otrok nepoŠkodovana zopet v vlak. PaČ redek slučaj, da sta ostala sploh živa, ne pa, da se še poškodovala msta. — Postojinsko jamo je ogledalo te praznike 220 go-stov iz Gornje Avstrijske. Privel jih je posebni vlak, katerega je priredilo „Zabavno društvo železniških uradnikov" iz Linča. — V smrt so obsodili v Mariboru 261etnega zidarja Mihael Božiča iz St. Vida pri Marenbergu, ki je z mišico zavdal svoji teti, da je drugi dan umrla — Koliko stane vojska Ogromni se morajo zvati stroški, ki 30 se izdali za posamezne vojske. Španijo stane vojna na Kubi 6000 milijonov kron ; štiriletna meščanska vojska v Ameriki je veljala več nego 40.000,000.000 kron, razun tega so pa izgubile severne države 303 000 ljudij, a južne 50.000. Za francosko-nemško vojno je izdala Francija skoro 7,900.000 000 kron, nadalje je morala plaćati pet uai- lijard frankov ter je izgubila še 290.000 ljudij — Zola. Kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo Zole, ker je bila tožba vložena na vojno ministerstvo, dočim je bilo opravičeno le vojno sodišče tožiti Zolo. Vojno sodišče je sklenilo, da sedaj vnovič teži Zolo. Obravnava bo baje prav v kratkem. — Povodom oprostitve Zole so mnogi časopisi objavili zopet več obdolžitev proti Esterhazyju. Povdarjajo. da je Esterhazy krivec in da je Dreyfus nedolžen. Da bi pač nova obravnava proti Zoli, ki zahteva, da pride resnica na dan, res dosedla svoj natnen. — Brezdimni ogenj.« Brezdimni smodnik že imamo, sedaj je izumil avstrijski inženér Friderik Mačer še pripravo, kako vzeti ognju dim Strokovnjaki so se povoljno izrekli o iznajdbi in potrdili, da se da pri kurjavi prihraniti. Vojno ministerstvo nadaljuje s poskusi. — igletni mladenič in medved. V Srbiji blizu Turške meje je napal 191etnega mladeniča, ko je spal na pro-stem pod drevesom, velikanski medved. Zbudil se je pravo-časno. Ker mu ni bilo več moc uiti, postavil se mu je v bran. Posrečilo se mu je mrho ugonobiti. Potlačil ga je na tla ter ga zadavil. Mladeniča je medved le neznatno opraska. f 30 w ■ * Princ samomorilec. Rezervni castnik 261etni Konstantin Kolokotrini, sin grškega princa se je zaijubil v neko Dunajčanko. Ker sta ljubimca uviděla, da jima je nemogoče se poročiti, sta sklenila umreti. Zaklenila sta se v nekem hotelu v sobo, se oboroŽila vsak s svojim revolverjem in ustřelila v se «" V Sultan mož-beseda. Sultan Abdul Hamid je po bitki pri Plevni rekel zmagovalcu Osman paši : Tvoji otroci so moji otroci in moji naj bodo tvoji. In res dve hČeri je že dal sultan sinovoma Osman paše, najmlajša je pa tudi že po-ročena s tretjim sinom. Kažen za moža. V Parizu je neki rudničar domov přišedši našel svojo ženo mrtvo. V pismu, katerega je pustila pravi : „Kar sem mogla sem storila, da osrečim tebe in tvoje otroke. Sedaj si mene řešen. Usmrtila sem se za to, da kaz-nujem tebe, ki boš zapušČen od svojih otrok, poginil kakor Živinče." Prevelika radodarnost ni dobra. Da se mon "W " 0 • I tudi glede radodarnosti poznati meje, kaže nesrečna smrt ne- kega nekdaj imovitega posestnika v Zajčaru Kot trden po eestnik je razlal tako svoje premoženje, da je moral naposled lakotě umreti. Tema v Milanu Ker štrajkalo vseh 500 kur jacev raznih razs« etljevalnih naprav v Milanu, bila je v noči . aprila po vseh milanskih ulicah tema. Svece so na od H la H J IJJJJI HJJH postavljali v Kandelabre, da so za silo razsvetlili mesto. Tudi časopisi niso mogli iziti, ker ni bilo plina za motoije. Brat in sestra oče in mati. Neki mladeniS iz Ogerskega, katerega je oěiin spodii od hiše, je zašel v Ameriko in dobil ondi službo uradnika v neki tovarni. Ne- davno se je ondi seznanil z neko tovarniško delavko, svoj-rojakinjo, Madjarko Sklenila sta mej seboj ljubezen in sad ta Ijubezni je bilo dete. Ob tem dogodku sta pa tudi zvěděla, da sta brat in sestra Nesrečna mati se je usmrtila. Sibirska železnica. Kako so napredni v premnogo nazvani „barbarski" Rusiji, spričuj tudi oprava vlakov ondi. Brzovlak na sibirski železnici, ki je odšel pred kratkim prvi-krat iz Peterburga v Tomsk, je glede oprave prvi na svetu. Vozovi so tako narejeni, da se niti ne zibljejo, niti ne suvajo. Vsi so zvezani mej seboj, tako, da je možno hoditi v vse mej vožnjo. Vlak ima električno razsvetljavo in kurjavo z vodo. vlaku je gostilna, kopalnica, čitalnica in igralna soba. Cesar boter. Naš cesar bil pred 20 leti boter 25. otroku nekega navadnega obrtnika. Dečka so krstili na ime Francišek Jožef Rudolf. Letošojo pomlad je bil ta fant pri naboru. Potrdili so ga za topničarja. Oče in mati mlade-ničeva še živeta. Konjski tramvaji in elektrika. dnem maja ne bo v Novem Jorku nobenega javnega vozila kakor bil vprežen konj. t. ■^■■PBHiHHBHiH tramvaja, omnibusa itd. v.eč, v katerega Vse konje se nadomesti z mehaničnimi motorji, posebno z elektriko. Stroški bodo sicer znašali 2!/2 milijona goldinarjev, a upa se te znatne stroške kmalu pokriti, ker je pričakovati, da se bo ljudstvo nove naprave vsled prikladnosti in hitrosti v večji meri posluževalo. Marsikdo, po ulicah, se bo zanaprej vozil. dosedaj pes stopical Tržne cene. V Ljubljani dne 26. mar. 1897. Pšenica gld. 18. kr. rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. 7*50 kr, ajda gld. 9.75 kr., proso gld. 7*50 kr., tursica gld. 6 70 kr. leča gld. 15 kr., grah gld. 14 kr., fižol gld. 12- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) » Princ Line" odhod parnika iz Spartan-Prime 23. aprila v Genovo ■ Vozni lístek III. razreda stane 75 gld. z izvrstno postrežbo in yinom na parníku. Prodaja voznih listkov 17., 18., 19., aprila izkliućljivo pri Zagreb j Margaretska ulica 10. Posredovalnica za prevažanje ljudi in blaga tu in onkraj mor ja Loterijske srećke Lineu dne 9. aprila t. • 1. : 68, 65, 49 16 11 V Trstu dne aprila t. 1.: 16, 40, 27, 85, 83 V Pragi dne 13. aprila t. 1. : 29, 49, 72, 30. 28 Razpošiljava sukna samo zasebnikom i En odrezek 10 m dolg za-dostr o moško obleko stane samo (gld 3-10 iz dobre 4 80 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 » fine l i finejše angleške grebenčaste J pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. -- 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železmške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana -«fl ft sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu. Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih cenah brez prebitka katerega rabata. (8) Jedino pristen Á 'š Da se preprečijo vse prevare, imam odslej to oblastveno registrováno varstveno znamko. (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balzama lekarnarja Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo. kolcanje, zgago, větrově, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, ope- klinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri • Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 60 30 V Bosno in Hercegovino 30 kr. več. 4 krone, 13 kron. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (21) 5> »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem ih z a sem od moje znance Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam Priporočil bodem ta zdravilni sok vsim prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Z r i n j s k e m u, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekáme >k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo (4) preganjal sodnim potom. (8) Lekarna Jedino pristno angela varuha Schubengel-ApoUiáke Centifolijsko mazilo (bilzimsko mazilo iz rože cenlifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo sedm j>sti. Valik3 antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-sprotnega učinka. Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh — vsaj najmanj zboljšanje in olaj- šanje bolečin prou^rojoče. Manj nego dve škatljici se ne raz- d66 A TH ! E R RY in Poši]jati;. razpošilja se jedino le proti PREGRADA poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd za 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma »Schutzengel-Apotheke dťS A. Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pri-stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi- fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry poprejšnjemu nakazu Odgovorni urednik: Avgust Pueihar Tisk lu a tilasmkovi uaslediiiki