ROŽO RACIC: Nekaj misli o šolski reformi. Mnogo govore in pišejo o tej leini. Naj bo dovoljeno tudi moji malenkosti poaati nekaj misli, ki se tičejo bolj gospodarskih in praktičnih strani. Dokler se ne preustroji ves šolski sistem, naj ostane uradovanje še v stari obliki. Uvede pa se naj pol pole za večje spise. četrtinka za manjše stvari. Uradne doplsnice so v današnjih časih jako na mestu. 2eleti bi pa bilo malo hitrejšetja uradovanja na višjih mestih. Cakati po par mesccev na odgovor vlog,- je postalo pri nas nekaj vsakdanjega. Star ostanek, ve* lika težka coklja pa so brezdvomno krajni šolski sveti. Sicer so redki slučajr, vendar so §e šolski odborniki z zvenečimi naslovi — analfabeti. Politiško-strankarski nagibi so postavili največkrat v krajni šolski svet hude nasprotnike šol. Ovirali so hot6 razvoj šolstva. V tem oziru bi se našlo tolikc gradiva, da bi tvorilo posebno poglavje v zgodovini slovenskega šolstva v avstrijskih časih. Kako redki so krajni šolski sveti, ki res kaj deiajo! Navadno so opravljali tajniške posle učitelji sami in to zaradi nezmožnosti članov kfajnega šolskega sveta, ker sicer bi bilo vsako uradovanje izključeno. Koliko nepotrebnih pisarij in tiskovin provzročajo šolske zamude! Imamo zakon o šolski obveznosti. Cemu imamo kupe tiskovin: Opomin I., Opomin II., Svarilo itd.? Take stvari slabč moč zakona. Ljudje dobro vedo, da so dolžni pošiljati deco v šolo. Ce je ne, naj jih kaznujejo! Prišlo je kar v navado, da so omenjene tiskovine izpolnjevali nčitelji sami. V nekaterih okrajih je šlo brez teh ostankov iz šimlovih jasli, pa je bil obisk dober; drugod so pa popisali koše tiskovln, a obisk je bil slab. Ce je državi res na tem, da bodo državljani izobraženi, naj jih silijo v šolo. Zakaj da je šola potrebna, ne verujejo naši Ljudje še danes in ne bodo še tako hitro. Sai se ravno v zadnjem času zopet slišijo glasovi. da so občinski odborniki bolj za oštarije vneti kakor pa za šole. Pa tudi od strani šol. oblasti se za razširjenje do aanes ni nkrenilo ničesar. Nadzorniki bodo pa zahtevali po enorazrednicah s 150 otroki» po vojnem obisku« in brez knjig, učil in zvezkov briljantnih uspehov in očitali zvišaaie »mastne« plače ... Popravila, sn<iienje, nabava učil in knjig povzročajo-dosti nevolje med učiteljstvom in to po pravici . »Kdo se bo vraga brigal za vse to, če ni za svojo »veliko« skrb in delo tudi. »primerno« piačan — si mishjo gospodje pri kr. š. svetu. Mislim, da skrbi za vzdižavar.je poslopja edino najbolj vestno .•iol. voditeij. Takoj popravijena škoda se popravi navadno z malenkostnimi stroškl. Kar mora biti. mora, in zato ni treba šele »sklepanjac kr. šol. svetov. Krajni šol. nadzormk! K.ako krasen naslov za — analiabeta! btajeiski tovariši so imeli vsaj soiskega ogledo! vsaka oblast ima poleg pravic tudi dolžnosti. Tudi kr. šoL sveti bi imeii preue] doiznosti. Praviloma bl moral zborovati vsak mesec. lmeiuijte mi le eno šolo v Sicveniji, kjer se to vrsi! Povejte mi tudi le za en kiajni šol. svet, da je dobil zaradi aetocnega uradovanja — nos. Nasprotno pa doui kaj nitro jako dolgega ucitelj, ki se kaj repenci nad to »precipostavljeno« solsko obiastjo. Imeii siuo mnogi, mogoče prav vsi voditelji šol mnogo nepotrebnega dela zaradi zaiukniosti gospodov predsednikov. Laiiko bi jih imenoma navedel in tisie sitnosti, ki so nam jih provzročaii in vem, da bi bito sram še danes tiste gospode, ki je njih početje moiče gledala, da ne rečem uaravnost odobravaia. biio je to v starih časih. Danes imamo novo vlado. Niti en odlok še ni izšel, ki bi malo potipal obisti kr. šol. svetom, dasi je njih razpust krvavo potreben. Cudnega ni to nič, zakaj dokler bodo sedeli v šolskih oblastih gospodje, ki so splezali pq lestvici Kalteneggerjeve milosti do raznih dostojanstev, nimamo pričakovati modernih demokraških izpremeinb pri šolstvu. Pribijem, da se razmere, oziroma službeno raztnerje med šolo in kr. šol. svetom ni niti za las izboljšalo. »Šola košta« — vpije vse, pa ne ve, da so največkrat krivi temu kr. šol. sveti. Popravila šol. poslopij kriče na vseh koncih in krajih po mojstrih. Vse pritožbe ne pomagajo nič. >'Naroča se kr. šol. svetu, da se to in to popravi!« — tako se glasi odlok, in višje šolske oblasti imajo prijetno zavest, da so zadevo uredile. Novejše šole so povprečno jako slabe, ker gledajo v prvi vrsti podjetniki, da kaj zaslužijo. Ker je igral pri gradnjah bakšiš in pa banket največjo vlogo, se je pri kolavdaciji zamižalo na obe -oči. Nekatere šole so v tako sramotnern rai. drapanern stanju, da je škandal, veiidar se preko krajne šolske oblasti ne more dalie. Za vojne se Doslopja sploh niso popravljala in to največ tam, kjer so bili učiielji odsotni. Zopet nov dokaz o delanezmožnosti kr. šol. svetov. Kje so bile takrat c. kr. kr. šol. oblastva? Pehali so se vsi za križce... Če je popravilo izvršeno, če so učila in knjige došle, izdaj šol. vodstvo potrdilo, upravičeni pa naj dobe denar pri državni blagajnici. Nadzoraik pa naj pregleda ob priliki nadzorovanja tudt inventar in račune — pa je vsa stvar v redu. Država naj bi skrbela sama za učila, lcnjige in samoučila. Bilo bi potem enotno in — poceni. Delali bi samo z irakaznicami, in potein izgine vsako sumničenje, a roke ne bi bile nikoli umazane od kakega denarja. Ko je šlo za razne patiiotske brošure in drugo tako reč, so kratkomalo poslali in priložili ček — sprejeti so morale vse šole. Enako bi pošiljalo državno skladišče učil potrebna učila šolam — pa brez čeka. Kako preprosto bi bilo to! Šoiske kiijižnice so danes naravnost strašne. Izgledaja kakor gališke vasi, ki so jih oplenili najprcj Avstrijci, nato Rusi in za iijimi zopet Avstrijci. Medvoine naredbe so ukazovale »čiščenje« knjižnic. Kar je bilo proti Turkom, Nemcem in Bolgarom, je inoralo vun! Zaloge mladinske literature niso bile ravno kako velike in .razprodalo se ie. Mnogo knjig je raztrganih, ostala je po večini patriotska navlaka izza avstrijskih časov. To seveda ne sodi več v knjižnice. Učnih knjig ni dobiti in ravno tako ne zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Tako trpi šola ne glede na medvojno škodo še danes in bo trpela še nekaj let. Jugoslovanska knjigarna je kupila vso liolzlovo zalogo zemljevidov. Prav je tako. Kaj pa je s knjigami bivše c. kr. dvorne zaloge knjig? Danes še ne smemo biti pieveč izbironi pri knjigah. Kar je porabnega naj se porabi. Novih knjig še dolgo ne bo, za prehodno dobo nam bo pa služilo marsikaj dobro. Vojna leta se bodo v statistiki analfabetov poznala. Torej več praktičnega in gospodarskega duha v šolo in manj fermanov, ki dišijo po Kalteneggerju in njega vrednih časih ter protežirancih. Ne kalite veselja in ne mečite po nepotrebnem polen učiteljstvu pod rioge. Hodite nam na roke, da bomo z veseljem in ljubeznijo izvrševali svoj idealni poklic, da bo imela dr| kuiturnih državljanov! Cas bi že bil tudi okrajnim učit. \ ferencam, pa ne toliko zaradi dijet; krv potreba zahteva, da se snide učiteljstvr petih letih trpljenja in preziranja k nov( delu in novim smotrom. Vlada naj ( j a n j s k o pokaže, da ji je mar šolstv naj odpravi vse in t a k o j, kar 2a iuje danes napredek slovenskega šols Ce se pa to ne bo zgodilo, bomo nesli statistike, ki bodo pokazale vso loto šolskih ran, da nam ne bi kdo Dobili ste mastne plače, a sedal j delate!« \