Dopisi. Iz Maribora. (Zastran volitve) 12. sept. 1878. so mnogi uže lirjali, naj jim objavimo imena volilcev, ki so pošteuo slovensko narodno glasovali, potem onib, ki so se v nemčursko-liberalni jarem dali vpreči in potegnoli na komando: nvolite Seidl-Seederja", kakor tudi tistih volilcev, ki so volili polovičarski t. j. enega izmed slovenskih narodnib kandidatov, enega pa izmed nemškutarskih. Tej želi zamoremo še le sedaj ustreči, ker prej nismo dobili zanesljivega zapisnika o volitvi v roke. Vendar za dnes objavinio tukaj zanimiv dopis: nIz Pohorja" ki je uatisnen v Slov. Narodu štev. 2. od 3. jan. 1879: „12. sept. 1878 zmagali smo Slovenci v Maiiboru, izvoljena bila sta g. dr. Radaj in g. J. Flnher; nemčurji bili so tepeni: Seidl-Seeder sta propala. Dne 19. sept. 1878. 80 se 3 nemčur8ki kralji \Vretzl, Seidl in bergentalski Loschnigg Jurij na pot podali v elovensko Bistrico iskat, kar so izgubili, misleči, le v Bistrici so naši rešitelji doma. Kakor slišim, je bilo pri Formacherju zbirališče. Veliki zbor sklene Jakoba Rataja tožiti zavoljo kupovanja in prodajanja volilnih glasov, in kot tožnika sta naoder stopila: Soršpk in usnjar Nasko. Ker pri sodniji nijsta ničesar dokazati znala, sta se izgovarjala na bergeatalskoga paverskega grofa, ki ne zna niti pisati niti čitati, nekega Loschnigga, ker je začel prvi blebetati o kupovauib in prodajanih volilnih glasih. Trik>-at 80 morali Lazničani pred sodnijo priti, na zadnje so še celo žandarje gnali ua hribe in v koče izpraševat, da bi kaj krivega izvobali, a ves trnd je bil zastonj. Tožba je zdaj končana, in nemčurski farizeji so poparjeni in tepeni. Sodnijsko spričevalo za g. Jakoba Rataja se glasi: pad Z. 2527 und 2526 Stf. An Herrn Jakob Rataj, Grundbesitzer in Lassnitz. Ueber Ihr heute h. g. vorgebracbtes mtindlicbes Ansucben wird Ihnen biemiet das Amtszeugniss dabin ertheilt, dass kein Grund zur weiteren gericbtlicben Verfolgung gegen Sie wegen des am 15. Oktober 1878 sub Z. 2170 Stf. nud 24. September d. J. Z. 2009 Stf. angezeigten Vergehens, begangen durcb Kauf- und Verkaaf von Wablstimmen, vorhanden sei. K. k. Beziiksgericbt Marburg r. D. U. am 16. Dezember 1878. Bramberger m. p., k. k. Adjunkt." To je precejšnja klofuta! Prihodnjič objavimo imena mož, ki soglasovali zaSeidl-Seederja, ostankov stare garde! Iz Slov. Bistrice. (Razne novosti.) Letina bila je pretečeno leto pri nas še precej dobra. Imeli smo obilo pridelkov, 8amo jesen bila je preveč deževna; mnogo pridelkov se je tako pokvarilo. Z letom 1878. zamoremo Slovani zadovoljni biti. Kajti mogočni Rus je.grdega Turka tako strašno pobil, kakor ga še noben evropski vladaa ui mogel uatepsti v celib 500. letih ne. Vsled tegr je večji del južnib Slovanov zadobil svobodo ni proeto pot do omike in boljše bodočnosti, namreč: Bolgari. Hercegovinci in Bosnijaki. Slorenci se tega veselimo, turkoljubni naši nemškutarji pa kla verno glave pobešajo! Tudi zadnja volitev jih je močno pobila, tem bolj ker je celo slovenski kmet g. Flnber visokega in štiruanega liberalnega kan didata podrl. Tudi je to prvi slučaj, da so pri nas ktnetje izvolili kmeta za poslanca! Naša nemčnrja Sorscbagg in Nasko sta hotela volitev podreti pa sta obadva v mlako pala. Sodnija ni potrdila natolcevanj o kupovanju in prodavanju volilnih glasov. To so si nemčurji izmislili, bržčas prav lehko, ker so sami tako delali, dokler so kaj denarjer imeli! Vsaj rajni Gunzjj, volivec od 87. Antona 7 SI07. gor. je pra^il, da so mu neničurji desetak 7 roko vtisnili. On je desetak 7zel 7olil pa — narodne, slovenske kandidate! — Naposled omenim še nekaterih posestniko^ 7 Vrho7ljah konjiškega okraja. Ti so ne^em kako prišli na sum pri zavarovaluicah, kakor da bi si sauii poslopja požigali. Te 8e 78led tega takih za^arovancev branijo, pridnim in hvaležnim pa rado ustrezajo in skodo hitro poplačajo. Tako je tamošnja posestnica in udova M. Kubl, katerej se je hiša od sosedo^ega Remerje^ega poslopja 7nela in pogorela, bitro in popolnem dobila 780 škodo poplačano od za7avo7alne banke Sla^ije! Ta za7aro7alnica je zaupanja 7redna in priporočbe! Iz Ribnice. (Nez^estoba — predobri starši.) Nekdo je kupil dre^esa 7 cerk^enem gozdu na upanje, ker je obljubil hitro po spečanem lesu dolg poplačati. Ali mož ni ostal mož beseda. Trebalo ga je tožiti pa brez uspeha. Kupec je namreč cerk^ena dre^esa posekal in prodal, sodnijski cenilci pa niso ničesar najšli, da bi se dalo rubiti, ker je tudi doma vse prodal in poskril; cerk^a je morala zgubiti. — Imamo tudi 2 čestita 701etua starša, moža in ženo, ki sta na 87ojem posest^u mnogo let dobro gospodarila iu tudi Bogu lepo služila. Ob nedeljah in praznikih njune klopi 7 cerk^i ni bilo nikdar prazne, ob sobotah po 7ečerih se je pri biši molil 87. roženkranc. Tudi otroke sta dobro in skrbno po krsčanski navadi izieje^ala, le prerano sta žlico iz rok djala in posest7o sinn izročila. V kratkib letih prišlo je 7se na slabo. Kar se je dalo, to je 8in od hiše prodal in poskril. ostalo pa pride na boben. Staršem so utegne na zadnje dni prav buda goditi. Nauk iz tega pa je, naj starši žlico prezgodaj ne de^ajo iz rok ! Iz celjske okolice. (Pobirki.) Črez meter 7isoki sneg je 7 ra^ninab čisto skopnel, le iz planin se nam še lesketa. Spre^od gSue. Jožefe Geigerje^e bil je 7elikansk. Po 87oji oporoki si je pa tudi zaslužila, da so njej Celjani zadnjo čast skazali. — Po okolici se poteplje nek slepar, ki labko7ernim ljudem za mali denar šte^ilke ponuja, ki bodo pri bližnjem srečkanju 7 loteriji goto^o ,,7en prišle". Se 7e, da se mu jih dosti na limance prime. Pridc pa tudi do nckega prostega kmetiča in mu ponuja sreče. Toda namesto plačila mu da za popotnico: ,,Ako za gotovo 7eš, da te šte- 7ilke ,,7en pridejo", pa jih sam sta^i; saj si dosti potreben". Pobral je šila in kopita in ael dalje nsreče iskat". Drži se bolj stranskih krajev, kder žandarji menje dela dobijo. — Lo^eka posta^a je ojstra; le zapopasti ni moči, je li bolj ojstra za najemnike lova, ali za tatove divjačine. Vsak zajc, vsak srnjak ima svojega tata. Zatoraj ni čuda, da lovci zveriae na Io7a dostikrat Se ne zasledijo. Pa Teharski lo^ei gi znajo 7 takih okoljšinab pomagati. V pomanjkanja divjačine pokajo eden po drngem. Menda je lovec tovarsa za srnjaka pogledal, da je na njega nSpricnil". Pa nšuis" ni nič škode napra^il, ker je 7 žlahti ostal. — TeharSani so pa pri s^ojem beriCu in njegovem župaou res siromaki. Ob novem letu so začeli že 7eliki petek obhajati. Na beričo^o po^elje je srenjski odbor plačilo za orglarja usta^il, čeS, da je mežnarjeva in organistova brnja že odplačana, ali po beriškem izrazu ,,oblezanau. Ta menda ne bo čisto resničua. Sicer pa žlahnim Teharčauom nikdo ne zavida aa njib beriča, niti za njib župana. Da so Teliarčani žlabnega rodu, dokazal je pokojni Ferdo Koče^ar 7 87ojem nMIinarje? Janez". Nekteri se te odličnosti tudi za7edajo in ne trpijo med seboj beriče^e baže. Za to 80 ga iz zapisuika žlahnikov izbrisali inzapodili; on se ne smeje 7eč ,,baron" ne podpisati, ne imeuovati. Ker so pa 8 tcm priimkom združeni bili mastni dobodki, je ta kazen tem bolj obCutljira, ker 80 jaslice zdaj precej 7isoko pripete!