124
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o s lav. 27.
Vrtovi arabski in turški.
(Konec.)
Na vzhodu, osobito v Perziji, sadili so jo uže dav-nej, in tu je dobila ime ;;tulbend". Iz Azije so jo prinesli Turki v Evropo, ter jo posadili po vseh vrtovih. Leta 1557. prinesli so prvo čebulo tulipanovo v Avgs-burg, kjer je dve leti pozneje na glasovitem vrtu Henrika Herwata videl prvi cvet tulipanov Konrad Gesner, po katerem je tulipan dobil v latinskem svoj pridevek. Ob istem času je prinesel cesarski poslanik v Carigradu Busbek prve tulipane v Prago. Prvi tulipani, iri so jih izgojevali v Aziji, bili so rumeni, z vednim izgojevanjem je potem nastalo več sto sprememb raznih boj in oblik.
Kakor marsikatera druga cvetlica bil je tudi tulipan nekaj časa najmoderniša cvetlica, vzlasti na Holand-
8kem v prvi polovici sedemnajstega stoletja. Nikjer na svetu ne prej ne pozneje niso se toliko bavili z izgoje-vanjeni tulipanov, kakor na Holandskem. Največo trgovino s tulipani so v onem času imela mesta Amsterdam, Harlem, Utreht, Alkmaz, Leyden in Rotterdam. Trgovina ta je bila prava neumnost, zato so jo imenovali tulipanomanija. Pravo gnjezdo te sleparske trgovine je bil Harlem, kjer so mnogi bogatini propali, a nekateri siromaki obogateli. Bila je to neka vrsta današnje borze. Ljudje so prodajali za velike svote čebulne, katerih niso imeli, pa so se obvezali, da jih o pravem času izroče kupcem. Za čebulico tulipanovo, ki 80 jo nazivali »Seinper Augustus", plačevali so po 4000 do 4500 gold., a za čebulo »Admiral Enkhuizenu še nad 5000 gold. V Alkmaru prodali so 1637. leta na javni dražbi 120 tulipanov za 90.000, prav za prav še nekaj čez. Ta sleparska trgovina ni mogla dolgo trajati. Državna oblast je posegla vmes, in cene so šle tako brzo nazaj, da se je „Semper Augustus" dobival po 50 gold. Kedaj pa kedaj je cena še poskočila, kedar so vrtnarji izgojili osobito lep sprevržek. Tako je še 1835. 1. nek ljubitelj cvetlic v Amsterdamu odštel za neko redko vrsto tulipanovo 10 000 gold. Okolo 1850. 1. so prodajali trgovci cvetličja v Harlemu lepe in še malo poznate vrste po 25—150 gold.
Tulipan se ponaša samo s krasnobojnim cvetjem, a vonjave nima, zato ga imamo kot podobo nečimurnega človeka, ki ne more niti z lepo zunanjostjo svojo skriti duševnega siromaštva svojega. Zato tudi tulipan ni prišel v modo na Francoskem.
Hijacint (Hyacinthus orientalis) prišel je v Evropo koj za tulipanom. V drugi polovici šestnajstega stoletja so ga prinesli iz Bagdada v Carigrad, in od tu se je razširil po ostali Evropi, najpreje po Italijanskem, potem po Nemšsem, in naposled po Holandskem, kjer se je jim istotako priljubil kakor tulipan. Izgojili so do 2000 sprememb,   in dokler je bil v modi,   plačevali so
»Passe non plus ultra" po 1850 gold. Pa tudi to ni trajalo dolgo, sedaj je cena hijacintu prav zmerna, in tudi sprememb ni več kot k večemu 800.
Pitana zlatica (Ranunculus asiaticus) prišla je v Evropo tudi z vzhoda, kjer so jo zaradi njenega lepo-pisanega cvetja radi izgojevali po vrtovih. Prve take zlatice prinesli so v Evropo za križanskih vojsk, na veliko in debelo pa so se začele širiti po Evrop; še le s Carigrada. Turškemu cesarju Muhamedu IV. priljubile so se na toliko zlatice, da jih je sam oskrboval. Kara Mustafa hotel se je prikupiti svojemu gospodarju, pa je naročil vsem pasem, da s svojih krajev najlepših zlatic pošljejo v Carigrad. Najlepše so prišle s Kan-dije, Cipra, Roda, Alepa in Damaska, in te vrste so prišle v modo. Poslaniki tujih vladarjev v Carigradu so morali neverjetno drago plačevati zlatice; včasih so si morali pomagati z lažjo, prevaro in drugimi nepoštenimi sredstvi, da so prišli do teh cvetlic.
Španjski bezeg (Syringa vulgaris) je s Himalaje. V Perziji so ga zgodaj izgojevali zaradi prekrasnega cvetja njegovega. V Carigrad so ga prinesli Turki in od tu se je razširil po Evropi. Zakaj se pri nas imenuje „španjski?"
To so nekatere bolj znane cvetlice, ki smo jih dobili z bujnih vrtov turških. Dandanes je število naših cvetlic po vrtovih na vso moč narastlo, in še vedno narašča. Napravljajo se vedno novi vrtovi, in ljubiteljev cvetlic je čedalje več. Za izgojevanje novih sprevržkov se ne brigajo samo vrtnarji, nego cela društva, katera svoje proizvode prodajajo, in vsakega leta prirejajo izložbo cvetličja. Holandsisa, Belgija in Angleška še vedno prvakujejo v tem. Izgojevanje cvetličja je tu posebna vrsta gospodarstva, ki jim prav veliko vrže. Sama mala Belgija je še 1837. leta dobila iz inozemstva nad usem milijonov trauko/ za vrtnarske svoje pridelke. In tako je postalo umetno vrtnarstvo še studenec znamenitih dohodkov nekaterim krajem.
125