V sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto za pol leta L X, s for. — tar. , 2 „ 70 ; za cetert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . . 3 „ 20 „ za Četert leta . 1 _ 70 „ SLOVEN „Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila Za navadno dvestopno versto se plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr* ktera se trikrat natiskuje; več. pismenke plačujejo po prostoru® Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St. 40. V Celovcu v sredo 31. maja 1865. Tečaj I. Ideja avstrijanske deržave, iv. V 4. svojem sestavku govori Palacky o jezič¬ nem vprašanju in pravi, da ono zavzema v mnogo- jezični Avstriji najpervo mesto politično. Pa vendar ne preudarja tega vprašanja na vse strani, temuč le toliko, kolikor se tiče oblasti, ktera v ustavni deržavi postave daje, kar se tiče postavodajavstva. On pravi: Pervo pravilo ustavne vlade je to, da postave nareja in dajo vladar v družbi s svojimi zbori. Ljudstvo voli svoje poslance, pošilja jih v deželne ali deržavne zbore in ti imajo pravico, v teh zborih govoriti v svojem ma¬ ternem jeziku. V našej Avstriji pa živi veliko narodov, kterih gotovo nobeden noče oddati in se znebiti imeno¬ vane pravice. Iz tega že se lahko vidi in razume, da je v našej deržavi en in isti vesoljni deržavni zbor, kakor ga naši centralisti v mislih imajo, težavna reč, da, naravnost nemogoče; kajti tak deržavni zbor, v kterem se govori nemško, madjarsko, češko, poljsko, rusinsko, serbsko-liervaško, slovensko, romansko in italijansko, ne more obstati, mora skorej razpasti. More¬ biti se temu tako v okom pride, da se nekterim jezikom natorna pravica vzame, dvema ali trem jezikom pa predpravica podeli iu se ta dva ali ti trije jeziki povi¬ šajo za parlamentarni jezik? — Kako bi se mogla ta velika sitnost v Avstriji odpraviti, slišijo se različne misli in predlogi. Najkrajši pot bi bil se ve da oni, ki ga priporača tista stranka, kterej je vsa ustava ali konštitucija hud tern v peti in ktera bi najraji hitro konec storila vsemu žlobudranju po deržavnem svetovavstvu in v deželnih zborih. Pa tej starokopitnej stranki je, — ako Bog hoče! — pri nas odklenkalo za vselej. Drugi pa mislijo, da je Avstrija taka deržava, ka¬ kor je Francoska, Nemška, itd., kjer je ljudstvo ene kervi in enega jezika. Nekteri so teh misli iz neved¬ nosti, drugi pa iz hude volje, kakor je delal Košut, rojen Slavjan pa njih najhuji izdajavec, ki je Madjare hotel postaviti za gospode, ostale narode — Slavjane in Romane — pa imeti za sužnje in hlapce. In kakor- on, tako „košutuje“ jih še naše dni tisoč in tisoč. Šte¬ jemo Nemcev na cente, kteri so vso svojo politično vednost in omiko zajeli iz debelega „Staatsleksikona“ (političnega slovarja) znanih gg. Rotteka in Welkerja. V tem slovarju pa se nič ne najde o „jezičnem vprašanju,“ zatorej tudi visoko učena gospoda o njem ničesar ne ve, češ, da ga tudi v Avstriji ni. Sirote! ali mar mislite, da tega, od česar vi nič ne veste in ničesar slišati nočete, tudi ni ? Ali bodo mar vsi različni narodi v Avstriji vam za ljubo pri tej priči zibnili, in le ostali samo Nemci, in ker že drugači biti ne more, tudi Madjari? Da se pravica godi, kolikor koli je le mogoče, vsem narodom in jezikom, zraven pa tudi edinost in celota avstrijanske deržave ohrani, treba je po mislih Palackytovih, da se sedajni politični organizem ves prenaredi in drugači osnuje. Naj se zadeve in potrebe ločijo v take, ki se tičejft cele deržave, in v take, ki zadevajo le posamezne dežele. Takih zadev inv potreb, ki se tičejo cele deržave, je le malo in za 'njih ob¬ ravnavo se pri dobri volji brez vse težave najde pot, ki pripušča in varuje vsem narodom natorne pravice, pa manj žali in krati lijih jezik, navade in narodnost. Potreba in zadeve, ki se ne tičejo cele deržave, temuč posameznih dežel, naj se pripuste deželnim zbo¬ rom in se ne vlačijo v centralni parlament: o svojih potrebah in zadevah vsak narod najrajši pa tudi naj¬ boljši in pametniši sam govori, se posvetuje, sklepe iu postave nareja. Zatorej naj se poslanci avstrijanskib narodov po deželah in oziroma po deželnih skupinah (Landergruppen) zbirajo. Ako se te deželne skupine napravijo, ne bode treba v nobenem deželnem zboru v več, kakor v treh jezikih, govoriti. Na Češkem je dosti češki in nemški jezik, na Hervaškem je dosti serbo- hervaški in italijanski jezik, na Notrajno- avstri- jžjnskem zboru bo treba treh jezikov: nemškega, slo¬ venskega in italijanskega; na Sedmograškem bo tudi treh jezikov treba; madjarskega, nemškega in roman¬ skega, v Galiciji pa dveh: poljskega in rusinskega, itd. Pa zdaj navstane vprašanje, ktere dežele naj se združijo v eno skupino in kako naj se te deželne sku¬ pine napravijo in osnujejo? Na kaj bi se imelo po¬ sebno gledati, ali na jezik, ali na zgodovino, ali geo- grafientrlego, ali na duševne in materijalne potrebe? Nekdaj je misel, naj se deželne skupine napravijo po jeziku in narodnosti, imela veliko prijatlov. Pa to pravilo preživo in pregloboko reže v meso nekterim starodavnim deželam in razseka na kose, kar se je vkup deržalo, vkup živelo vesele in žalostne dni, vkup se tudi privadilo sto in sto let, — zatorej priporoča Palacky, naj se deželne skupine osnujejo na zgodo¬ vinsko — geografični podlagi, pa vselej in povsod po misli federalistične stranke, kera vselej in povsod na to meri in tišči, naj se skazujejo vsem na¬ rodom enake pravice. — Deržavni zbor. Mora se priznati, da si zbornica veliko in za ve¬ liko prizadeva. Ali bode pa vse to tudi kaj zdalo, videlo se bo kmalo. Smo namreč v tej reči maloverni, pa ne moremo kaj temu. Dokler se ne bodo poslanci iz vseh avstrijanskih dežel skupej posvetovali, ne bo in ne more nič prida biti. Oži zbor zdaj napo¬ vedujejo, to pa zato, ker tudi terdijo, da se bode ogerski zbor sklical in da potem nastopi nova doba. Iz serca jo želimo, ali čujte, da dualizem ne nastane. — Zbornica se je te dni kaj natanko posvetovala ali plača ali ne plača Aški okraj na Češkem davka. KrffK je o tem sklenila, pa še ne vemo. Leto rečemo/' 3 ** se zbornici č a s ne zdi drag, ker se o takih rečeh «, dolgo in natanko posvetuje, dasiravno je res kaj le); — 158 — slišati o kraju, ki je bil dozdaj davka oprosten. Go¬ spoda kako se bote pa spravičevali, o tem, kar ste v družili rečeh zamudili? — V gosposki zbornici so sklenili še le potem se o tinančini postavi posvetovati, ko jo bode celo doticni odbor predložil. — Odbor, ki pretresa novo kupčijsko pogodbo, je po večini glasov sklenil zbornici priporočiti, naj jo odobri. — Avstrijansko cesarstvo. Dežele aotrajno-avstrijanske. lse Celovca. (Naše knjigoterštvo). Od vseh strani poterjujejo nam dopisi, da je vse žalostna resni¬ ca, kar je bil „Slovenec“ pisal o kupčiji s slovenskimi knjigami. G. Matija Maj ar je na svitlo dal dve pre- imenitni, knjigi, kteri je tudi „Slovenec“ Omenil in pri¬ poročal. Te knjigi ste v komisiji v slovanskem knjigo- kupečtve v Pragu; — tako je vsaj tiskano na pervi strani imenovanih knjig. Ime „slovanskega knjigolsu- pečtva v Pragu“ nam ni znano; znano nam je le to, da menda sila veliko ne mara in ne dela, da bi se slovenske knjige pridno razpečale. G. Leon v Ce¬ lovcu je naznanil obe Majarjevi knjigi v imeniku vseh novih knjig, ki v Lipnici pod imenom: „Borsenblatt fur den deutschen Buchhandel“ na svitlo hodi. In čujte, kaj se zgodi! Iz Kijeva, iz Petrograda, iz Moskve, iz Budišina, — da, še celo iz same Prage, kjer ste Majarjevi knjigi v komisijoni, sta pisala dva knjigarja po nju! Kaj pravite k temu? Tisti komisijonar v Pra- gi knjige v svoji založnici lepo in tiho hrani, jih ne oznanuje, ne razpošilja, temveč mirno in poterpežljivo čaka, da kdo slučajno za nje zve in po nje pride v zlato Prago! — Res je, da nas Slovencev ni veliko in da naše knjigoterštvo nikoli ne pojde tako hitro in srečno, ka¬ kor nemško , francosko itd. Pa vendar pojde veliko bolje in hitrej, če nastopimo pravo pot, po kteri hodijo in nam svetijo drugi narodi. Q W Celoveu. — V saboto je bila nadomestivna volitev II. volitvenega reda za mestno svetovavstvo. Volivcev se je od 460 udeleževalo samo 80 volitve. Izvoljena sta bila dr. Plaš, odvetnik, in g. Jakob Rebernik, stolni fajmošter. — Ravno ta dan je pri- segei g. dr. Valentin Nemec, rojen Štajerc, ki je bil za pravega profesorja na tukajšnjem bogoslovskem uči¬ lišču za cerkveno zgodovino in pravo poterjen. Je pa ta gospod iskren prijatelj slovenskega naroda in nje¬ govega vsestranskega napredka, tudi odbornik družbe sy. Moliora in Celovške čitavnice. Zatorej mu zakli¬ čemo „siava in mnogaja leta!“ Odkar je bil zdajni Ljubljanski korar, g. Jožef Poklukar, ki po svoji učenosti in izdanih pismih še vedno tukaj slovi, na bogoslovskem učilišču profesor nrave, je g. dr. Nemec pervi, ki je spet za bogoslovskega profesorja poterjen m ni iz benediktinskega reda. —- 25. t. m. so bile v Ver bi jezerske toplice slovesno odperte. Dal jih je na¬ rediti gostivničar Moro. Dasilih je bilo gerdo vreme, sešlo se je vendar še precej gostov iz bližnjih in dalj - njih krajev. Hvalijo pa se jed, pijača in postrežba, cesar že dan danes pri nas ni ravno navadno, — ker se gleda le preveč na svoj dobiček, na goste pa malo ali pa celo nič! — Zdanje teržne dni je tukaj tudi nekaj tacih ljudi, ki razne podobe prodajajo, med kte- rimi pa le malo primernih nahajamo. Še celo sveto¬ vali bi, da bi se po dotičnem uradu, kakor se to več¬ krat na Dunaju zgodi, enmalo pregledale, ker nahajajo se med njimi, ki niso ravno spodobne. — V Starodvor- skem okraju se je zavolj dolžnih 90 gld. 71 kr. kme¬ tija 5061 gid, 5 kr. vrednosti na očitni dražbi prodala. —■ V pondeljek so na novem tergu topničarske konje pro¬ dajali. Čudno se nam zdi, da si v taki vročini niso bolj senčnatega kraja izbrali. Ljudje in konji terpijo veliko, — pa če je drugim prav, naj bo pa tudi nam! —• Iz JPiSberka. (Nove orgle pri o o. kapu¬ cinih v Celovcu. — Gg. Malihovski in Rihar.) Prišedši po svojih opravilih v lepo in prijazno Celovško mesto, ki sem ga v 1. 1851 z dvema svojima prijatloma (bodita mi serčno pozdravljena v daljnih krajih!) pervi — in zadnjikrat videl, ga pa sedaj vsega spremenje¬ nega in veličestnejšega našel, ogledujem v naglici on- dotne hiše Božje. Videl sem veliko lepega in spod¬ budnega, akoravno še marsikaj, kakor povsod, potre¬ buje okusa novejših časov. Ali tega ne bom na dan spravljal, vedoč, da bi dotični gospodje predstojniki sami radi to in uno zboljšali, ako bi bili časi in duh časa drugačni. Omenjam le, da sem v tihi samo¬ stanski cerkvi oo. kapucinov naletel na ravno dode¬ lane skorej vse z novega narejene orgle z 12 spremeni, ki jih je Slovencem po Kranjskem dobro poznani moj¬ ster g. Malihovski iz Ljubljane postavil. Priliko imel sem se prepričati, da se g. Malihovski svetu tudi brez slavnega rajnega g. Riharja v svoji umetnosti lehko mojstra pokaže. Orgle, ki jih je v omenjeni samo¬ stanski cerkvi postavil, so v slehernem oziru vse pohvale vredne, in nadjati se sme, da mu bo to nje¬ govo delo takraj Ljubelja gotovo še marsikje kak zaf- služek dalo. Bog me sicer varuj, da bi g. Riharju zasluženo slavo le količkaj hotel krajšati, marveč sem ga svoje žive dni vedno kot skozi in skozi izvedenega umetnika čestil, in se mi zato toliko bolj studi nad gerdimi obrekljivimi jeziki! Ali vendar bi prederznii se reči, da je bilo skorej preveč, česar se je sem ter tj e po Kranjskem govorilo, da namreč g Malihovski sam brez njega ne more orgel postavljati. Tu v Ce¬ lovcu vsaj je pokazal, da je samostalni mojster, ali da je vsaj g. Riharjev nauk zapopadel, si ga v serce za¬ pisal, in da po njem (udi svoje umetnije izpeljuje. Kakor torej rajnemu g. Riharju voščim večo priznavo na njegovem umetniškem polju po vseh slovenskih po¬ krajinah, tako želim g. Maiihovskitu bolj spodobno po¬ hvalo tu in unkraj Ljubela. Oba imata svoje nasprot¬ nike; — ali kdo je brez njih?! Vendar pameten človek se nad tem ne spotika, kajti eno mu še vedno ostane, in to je: da je vestno doveršil svojo nalogo v povzdigo Božje česti in na slavo mile nam domovine! Matija Torkar. 8* JLJiibljane. K. (Slo venščina. Kamnosek Toman. Žalostnice.) O velikonočnih praznicihob¬ iskal nas je drag prijatelj, nekdanji tovarš , ki sedaj deleč od svoje domovine stanuje. Mnogokrat smo se ž njim, šetaje se po različnih krajih našega mesta in le¬ pe okoiice, o sedanjih in nekdanjih časih pogovarjali. Posebno pa nam je dobro djalo, ko nam je pripovedoval, kaj je tu boljega od nekdanjih časov, ko je še on tu bival; toda hitro je minul teden in tovarš je zopet slo¬ vo jemal. Snidili smo se poslednji večer pred nje¬ govim odhodom v prijazni gostilnici domoljubnega me¬ ščana. Med prijaznimi pogovori nagovoril je nekdo prijatla, naj nam on svoje misli o beli Ljubljani in o meščanih brez ovinkov pove. Kratko pomolči in po tem nam je dragi blizo takole pripovedoval. „Človek, ki daleč od Ljubljane živi in o ravna¬ nju prebivalcev sodi, misli, da se je mesto s prebivalci vred v kakih 15 letih čisto premenilo, da je slednji v obziru narodne omike in v jezikoslovnem izobraženju tak napredek naredil, da bi se človek, nekdaj doma¬ čin, čisto tujca mislil; ali, žali Bože, da to ni vse res! Mesto se je zadnja leta posebno hitro začelo zaljša- ti, ulice so večidel ravne in snažne, posebno lep je Marijni terg in zvezdni drevored; mnogo hiš je čisto na novo prizidanih ali pa dozidanih. Posebno se me¬ sto zaljša po novo zasajenih drevesih; le obžalovati je, da ta niso samo lipe ali kostanji, marveč dostikrat ja- gnedi. Pri meščanih je zapazil, da jim je za narodne običaje, za djansko rabo slovenskega jezika vse pre¬ malo mar, da je pravega, darežljivega domoljubja še vse premalo; da bi se pri resnem prizadevanju v na¬ rodni omiki veliko več lahko storilo, kakor se stori, posebno pa da za djansko vpeljavo našega jezika v šole in v pisalnice mnogo premalo storimo, in da bi se imel naš deželni zbor posebno o tej reči še veliko bolje poganjati. Nadalje vaj e svoje mnenje je posebno omenjal, da so na našem pokopališču napisi na spo¬ minkih še vedno skoro izjemno v nemščini pisani; da je ravno taka tudi pri napisih na pisalnicah, prodajalni- cah, i. t. d. in to tudi tam, kamor le taki ljudje zaha¬ jajo, ki samo slovenski razumejo. Pravil je še o mno- zih družili napakah, ki jih pa nismo vseh zapomnili. Očitoval pa nam jo posebno, da se o spominku Vod¬ nikovem še sedaj nič ne sliši, ako ravno se je že leta 1858 zanj denar nabiral; da o „albumu“ na čast g. dr. Bleivveisu nič slišati ni, ako ravno se je za novo leto 1864 naznanil; da se tudi o drugem • delu W o 1 f ov e- ga slovarja nič ne naznani. Čudil pa se je posebno, da se je v beli Ljubljani nov nemšk list vgnjezdil, rekši, da bo to in drugo povestnica o naših pervakih v poznih letih žalovaje, da, celo sramovaje se spominjala. Pripovedoval nam je dalje, kako da se je njegov bra¬ tranec — terdSlovenec — jezil, dami Ljubljančanje pri očitnih dražbah nimamo domačih služabnikov, ki bi pri dražbi zamogli v domačem jeziku napovedovati, koliko se za reč, ki se draži, ponuja. Kar smo mu zastran marsiktere reči ugovarjali, smo mu tudi tukaj , ali za- vernil nas je, da je leto po sporočilu njegovega bra- tranca gola resnica, ker mu je to iz lastne skušnje po¬ tožil. Če je pa tako, zasluži to posebno grajo, ker so pri takih dražbah veči del prosti ljudje nazoči, ki skoz in skoz le slovenski jezik govorijo. (Konec pride.) O Iz ajdovskega okeaja v slov. Primorju. (Konec). Prepričan sem, da so vsaj trije uradniki, in še nekaj drugih rojenih Slovencev, slovenskemu jeziku popolnoma kos; zatorej bi smeli od njih tudi bolj po- gostoma slovenskih dopisov pričakovati. Pozivni listi so od nekaj časa sem v obče slovenski, tudi listi za nabiro novincev bili so letos čisto slovenski. Majhna stvar, pa vendar hvala takim uradnikom ! Omenil sem, da imajo v Ajdovšini, zdaj bo leto od tega, svojo narodno čitalnico. Pervi utemeljitelj je znani domoljub g. dr. Lavrič, odvetnik pri tukajšni okolici. Mnogo si je prizadjal tudi tukajšni fajmošter prečast g. Andrej Ver to ve c, da se je čitalnica ustanovila. Ni menda na Slovenskem nikjer tega, da bi si bile tako blizo dve či¬ talnici, kakor je ajdovska in ipavska, komcj ste namreč, kar sem že gori omenil, eno uro oddaljeni; in kar je še veče čudo, Ajdovšina ne šteje po šematizmu več kot 1.109 duš in vendar ima lastno čitalnico. Iz tega se lahko spozna, kaj velja terdna volja in pravo domo¬ ljubje. Slava torej ajdovskim domoljubom! — Tudi obče ljubljeni, spoštovani in pravicoljubni g. Borghi, okrajni predstojnik, tudi dovolj slovenščino razumeva in tudi govori. Šteje se celo k čitalničnim udom. Ne morem pa pri tej priliki zamolčati uradnika g. Unter- kircher-ja, tirolskega Nemca, ki se tako marljivo slovenščine vadi, da, kamor gre, nosi seboj slovensko slovnico ali pa kako slovensko berilo. Videl sem ga sam enkrat v pivarnici pivo pivšega, kako je pridno prebiral od g. Cegnarja poslovenjeno žaloigro Marijo Stuartovo; imel je zraven tudi nemški original. Popra- šaje ga, zakaj da ravno to bere, odgovori mi, da bode šel tudi on k besedi v čitalnico, kjer se ima ravno ta odlomek, kterega sedaj bere, prednašati, ter po kaj bi šel v čitalnico, ako ne bi umel prednašanja? Se ve da mu ne gre kot terdemu Nemcu ravno lahko, pa vendar že dovolj razumljivo govori slovenski. Vam pa uradniki slovenske kervi naj bode v izgled, ter ne izgovarjajte se več, da slovenski jezik ni še goden za uradnije, ali kakor bi vi utegnili reči, dani še „spruchreif. l,< Urite se tako marljivo v slovenskem jeziku kot omenjeni g. Unterkircher, in videli bodete, da se tudi v slovenskem jeziku uradovati zamore; glejte le, da bote vi „spruch- reif,“ jezik naš je že davno! Nekdaj bi se bilo vam lože izgovarjati, ko nismo še dobrih sposobnih slovnic imeli, ali zdaj, ko jih dovolj imamo, ne morete se več. — Da pa ajdovska uradnija tudi slovenske vloge prejema, poskusil sem že sam. Poskusite tudi vsi srenj ski žu¬ pani in drugi, ki imate z uradnijami opraviti, ter do¬ pisujte jim naški (v našem jeziku) in videli bodete, da, ako zahtevate tudi slovenske odgovore (rešenje), jih dobodete. Sami moramo začeti zahtevati enako¬ pravnost našega jezika pri vsakej priliki, najpred v šolah, potem v uradnijah in pa na deželnih zborih, in to tako dolgo, dokler ne zasede častnega prostora, kteri mu gre po božjih in posvetnih postavah. Drugi šene bodo za nas potegovali; in ako mi sami tega ne storimo, bodo utegnili naši protivniki misliti, da narod zares ne želi, da bi slovenščina v šolah in v uradnijah zavladala. Torej vi srenjski župani cele naše Slo¬ venije, zavedajte se in tirjajte naše od Boga in pre- svitlega cesarja podeljene pravice, da nas drugi zani¬ čevali ne bodo, ter da nam se ne utegne nadalje več goditi tako, kakor naš slavni že sivolasi pesnik Ko¬ seski peva: „Kdor zaničuje sesam, podlaga je ptujče- vi peti.“ — Dežele trojedine kraljevine. V Zagrebu. O deželnem zboru se mnogo go¬ vori in piše. Eni pravijo, da bode že prihodnjega meseca sklican, drugi pa spet, da ne. Kdo ima prav? Veseli nas pa slišati, da cesar ni novoizdelanega vo- litvenega reda poterdil in da tedaj tudi Filipovi,č zbora pervosednik ne bo. Bog daj, da bi kmalo zve¬ deli, pri čem da smo, — Ptuje dežele. Romansko. Govori, piše in ubiguje se mnogo o tej knežini. Tudi nam je ni prezirati, kajti na Oger- kem in Sedmograškem veliko veliko Komancev pre¬ biva. — Knez Kusa je zdaj nekega Aleksandra, iz rodovine zdajnih serbskih knezov, za sina vzel. Da- siravno je le knez, dokler živi, vendar si na vse strani prizadeva, da bi ostala knežija v njegovi rodovini. Ne vemo pa še, kaj bodo druge vlade rekle. Francoska. Napoleon se podviza domu. Kaj težko ga pričakujejo. Amerikanske zadeve bi radi kako tako poravnane imeli. Kaj bode on rekel, se še zdaj nič ne ve. Kar je njegov bratranec oni dan govoril, tega noče spoznati. —• Delavci v večih mestih neki zelo mermrajo. Kruha ni! — Amerika. Jugovskega pervosednika, J. Davisa, že imajo. Tudi on je pred sodnijo tiran, da se opra- — 160 — Tiči, ali je kriv Linkolnovega umora, ali ne. Nadjamo se, da bodo po pravici ž njim ravnali. Republikanska vlada ne pozna maščevanja, naj pride, kar hoče. Kako »e pa bode proti mehikanskemu cesarstvu obnašala, ni zdaj še vse prav jasno. Najberže se mu ne bode dobro godilo, ker je vlada in ljudstvo zoper cesarstvo, dasilih zdaj še bolj na tihem. Po najnovejših sporočilih smo tudi že zvedeli, da so bili cesarski vojaki zelo tepeni in da se z vjetimi neusmiljeno ravna. Bomo videli, kaj bode Napoleon sklenil. Tje v en dan ne bo ravnal, ker mu gre tudi za prestol skerbeti. Razne noviee. * Srenjsko svetovavstvo v Mozirju je v seji 22. t. m. sklenilo, povišati plačo za učitelja. Prejemal bode zanaprej od vsacega šolarja 1 gld. učnine na leto. Pre¬ možni plačujejo sami, za revne pa skerbi srenjska bla- gajnica. Razun tega pa dobiva učenik tudi še plačila za duhovska opravila in biro. Letošnjo spomlad mu je pripravila srenja tudi lep vert, da se ondi napravi drevesnica in se šolarji tudi sadjoreje učiti zamorejo. — To je v resnici vse pohvale vredno in zasluži, da se lepi zgled svemu svetu oznani in tudi posnema. Bog živi verlega župana in srenjske svetovavce! — V Cate- ških toplicah blizo Brežec je bil zadnje dni velik nepokoj. Toplice z dotičnim poljem spadajo v lastino Brežiški grajšini, kmetje iz Zamosteca pa hočejo pašo zase imeti. Že 1. 1848 so bile zavolj tega velike ho- matije, a morali so kmetje 3000 gld. oškodovanja pla¬ čati. Ali niso se zmodrili. 21. t. m. ženo spet vso živino tje na pašo; grajšinsko oskerbništvo prosi po¬ moči od deželne gosposke v Kostanjevici. Pošljejo se mu žandarji in tudi en uradnik, da bi kmete pogovoril. Pa vse to ni nič zdalo. Kmetje ne jenjajo in so že več dni noč in dan na polju na straži. Ždaj neki je 80 vojakov na poti proti Čatežu. Kaj se bode zgodilo, ni težko vganiti. Da morejo vendar nekteri še tako zelo termasti biti! — Štajerski deželni odbor je skle¬ nil, prihodnjemu deželnemu odboru nasvet predložiti, naj se precej vpeljejo okrajna zastopništva. Cesar je pa ministerstvo prosil, naj bi se namreč od kmetov namestu denarja za davek jemali kmetijskj pridelki, to pa se mu ni dovolilo. V sili naj se kmetom za nekoliko časa odloži plačilo davka. — Češki Moravci prosijo višo sodnijo, naj zapove, da znajo odvetniki in biležniki dobro češki jezik. * Praški list ,.Hlas“ pozivlje vse gospe in gospo¬ dične, naj nekaj svojega lišpa na oltar domovine po- lože, da se potem na sejmišču prodh in denar za češko narodno gledišče oberne. Nadjamo se, da „Hlas“ ni zastonj prosil. •— * Italijani so te dni lepo in vse hvale vredno šest- stoletnico rojstva svojega velikega pesnika D ant e-a po vseh krajih, zlasti pa na Italijanskem, obhajali. Slavili pa ga niso samo iz umetnijskega in književ¬ nega, ampak tudi še bolj iz političnega ozira. Tako so nosili po zdajnem stolnem mestu več v černo za¬ vitih bander, ki so pomenjala Benetke, Terst in Istrijo, itd. To se nam pa ne samo smešno, ampak tudi čudno zdi! Na eni strani se jim sline cede in čedalje bolj stegajo perste zdaj po tem, zdaj po drugem našem mestu, dasiravno je slavjansko (pa to nič ne de!); iz druge pa so kar hitro zabili, da jim je Napoleon Nico, kjer se je Garibaldi rodil, in otok Ajačijo vzel. Za ta dva prava italijanska kraja pa ni treba černih bander?! O čudni, prečudni Italijani! — V severnih amerikanskih deržavah je neki zdaj 53 raznih krivover¬ skih društev ali ločin. L. 1861 se je stelo 31,448.322 milijonov ljudi. — * V francoski akamediji „neumerlih mož“ so zdaj vsi sedeži (40 jih je) razun tistega, ki ga ima Viktor Hugo, ki pa živi v radovoljnem pregnanstvu, zasedeni. Nekdo se je potrudil in zračunil, koliko so vsi skupej stari, in dobil je lepo število 2611 let. — * Piše se, da je nekdo v Švajci poskusil iz ke- brov olje narediti in dobro se mu je sponeslo. To olje je neki tudi za salato dobro. Dober tek! — Ogerska vina so neki v Mehiki zelo čislana. — Gusjdlarsttene. v (Duhovniki pomagajte tudi kmetijstvu!) Ce z bistrim očesom pogledamo, kako se poglavitna dela na kmetih opravljajo, kaj vidi¬ mo? — Polje se večidel slabo obdeluje! — Veči¬ del, pravim, ker, če se tudi sem in tje malo po ma¬ lo kak hvalevreden izgled boljega gospodarstva najde, naganja to, žalibože! malokterega, da bi tudi delal ta¬ ko. Ne bi si li mislil kak Anglež ali Belgijanec, po- tovaje po našej domovini, daje marsiktera naša njiva jama, v kteri se il koplje; a mi gledamo, da se na¬ njo seje, pa še tudi tako seme, ktero ni niti očiščeno niti za sejanje pripravljeno, in ne da bi se jemalo najbolje, jemlje se večidel slabo in pokvarjeno zernje! Ali se more delo dobro opravljati s takim orodjem, s kterim se veči del moči sicer tudi pridnega delavca in živine zastonj zgublja? Ali ne kaže lenoba in vne- marnost, kako se z gnojem počenja, in potem tudi na¬ čin, kako se ž njim ravna, da mu ljudje niti cene, niti narave, niti koristi prav ne poznajo? Kako slabi so naši travniki po hribih in dolinah in kako se še v ma- lokterih krajih sejejo trave, ki dajejo živini dobro kla- jo? — Na spomlad zmanjkuje pogostoma kerme, kar je na veliko škodo živini, potem tudi poljedelstvu in na¬ rodnemu blagostanju. Stori se premalo za živinorejo, dasiravno so v naši domovini okoliščine takošne , da bi sploh bolje napredovati mogla. Tudi s terto je o- blagodaril ljubi Bog nektere kraje naše mile nam do¬ movine. Pogledite, ali bi se ne mogli nogradi umneje obdelovati in z vinom bolje ravnati, kakor pa seje ravnalo dozdaj? Da ni materijalno stanje naše domovine tako, ka¬ kor bi moglo in moralo biti, tega menda nihče ne bo tajil. Sveta dolžnost je tedaj vsakemu, da jej na bolje pomaga. (Dalje prih.) Duhovske zadeve. Kerška šk o £ : V. č. g. dr. Valentin Nemec je postal pravi redni profesor na Celovškem bogo- slovskem učilišču. — Lavantinska škof.: G. Luka J e r i š a gre za kaplana na Tabor, g. Matija Košar pa k sv. Ani na Kreinpergu. L i ubij. škof.: Umeri je g. Andrej Likar, lokalist v Polomu. R. I. P.! _ Danajska borsa 31. maja 1865. 5 °/ 0 metalike . . . . . . . . 71 25 5° 0 »acijonal ........ 75.90 1860 derž. posoj. ....... 92.65 Bankine akcije ... ..... 800 Kreditne „ ........ 183.60 London .... ..... 108.70 Novi zlati ......... 5.17 Srebro . 106.50 Izdatelj in odgovorni rrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.