pomurski vestnik L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJU Leto XI. — Štev. 46 MURSKA SOBOTA, 19. NOV. 1959 Cena din 10.— S seje Občinskega ljudskega odbora v Beltincih NOVE NALOŽBE V GOSPODARSTVO IV DRUŽBENI STANDARD V DRUŽBENEM PLANU TUDI GRADNJA STEKLARNE V BRATONCIH, TKALSKEGA OBRATA V ČRENŠOVCIH, GRADNJA NOVE ŠOLE V SREDNJI BISTRICI. NOVEGA STANOVANJSKEGA BLOKA IN GASILSKEGA DOMA V BELTINCIH TER NOVE OSREDNJE ZDRAVSTVENE POSTAJE Minuli četrtek je bila seja obeh zborov ObLO Beltinci. Najprej so odborniki pregledali sklepe zadnje seje, nato pa poslušali poročilo sveta za gospodarstvo o izpolnitvi petletnega plana v štirih letih. Poročilo, ki ga je podal predsednik ObLO tov. Ivan Horvat, je vzbudilo med odborniki obeh zborov veliko zanimanje, zlasti pa ugotovitev, da je izpolnitev družbenega plana v štirih letih možna. To potrjuje tudi njegova dosedanja realizacija, saj bo v tem obdobju celo za 3 % presežen. Kakor smo že poročali, bo letos znašala vrednost družbenega bruto produkta v panogah gospodarstva 2 milijardi 115 milijonov dinarjev, kar je že 86 % predvidene vsote za leto 1961. Samo v kmetijstvu bo znašala letos vrednost družbenega bruto produkta milijardo 849 milijonov dinarjev. Da bodo pri kmetijstvu lahko povečali bruto produkt za 14%, bodo povečali v občimi hektarske donose, izboljšali travnike in močno povečali stalež živine. Tako bo plan pri kmetijstvu izpolnjen v štirih letih z 99%, medtem ko bo pni ostalih panogah gospodarstva presežen. IZDATNE GOSPODARSKE INVESTICIJE Pri ostalih gospodarskih panogah predvideva družbeni plan sedaj med drugim združevanje podjetij po sorodnih panogah v obrti, gradnjo steklarne v Bratoncih in gradnjo tkalskega obrata v Črenšovcih (s pomočjo Tovarne volnenih in vigogne izdelkov iz Maribora). Tu je tudi pobuda za tovarno volnenih tkanin in prešitih odej. Ta naj bi dala v enem letu več narodnega dohodka kot vse gospodarstvo v občini skupaj. Plan gospodarskih investicij bo prav tako presežen v štirih letih. Do ‘konca letošnjega leta bo investiranih za minula tri leta 209 milijonov, do konca prihodnjega leta pa ho »investiranih že za 90% več sredstev, kot predvideva družbeni plan za leto 1961. Pripomniti velja, da tu še ni upoštevana steklarna v Bratoncih, tkalski obrat v Črenšovcih ter tovarna volnenih tkanin in prešitih odej. Kmetijske zadruge bodo prihodnje leto investirale 110 milijonov dinarjev, kar pomeni 111 °/o več, kot predvideva družbeni plan do konca leta 1961, kmetijsko gospodarstvo 205 milijonov (241% več), tr- govina 13 milijonov (40% več. kat predvideva plan), obrt 51 milijonov (70% več, kot »predvideva plan do konca 1. 1961) itd. Skupno bodo znašale investicije v vseh teh panogah do konca prihodnjega leta 382 milijonov dinarjev ali 90 odst. več od plana do konca leta 1961. DRUŽBENI STANDARD Na področju šolstva občinski družbeni plan ni predvidel večjih sprememb. Znano je, da je v občini 30% učnih mest nezasedenih, hkrati pa vlada tudi veliko pomanjkanje prostora. Za zdaj so predvidene manjše adaptacije, druge pa naj bi sledile v naslednjih letih. Pereče je popravilo ostrešja na beltinski osemletki, z veseljem pa so »odborniki sprejeli vest o gradnji osemletke s 6 učilnicami v Srednji Bistrici. Kaže, da je za to šolo na razpolago 30 milijonov dinarjev iz republiškega proračuna. Začetek gradnje bo prihodnje leto. Zdravstvena postaja v Beltincih, »njena podružnica v Črenšovcih in zobna ambulanta v Beltincih nimajo dovolj prostora. Petletni plan je predvideval adaptacijo stare občine v osrednji zdravstveni dom, vendar so našli boljšo rešitev: gradnjo novega zdravstvenega doma. Z deli bodo začeli v teh dneh. Stroški gradbenih del in opreme bodo znašali 24 milijonov dinarjev. Upajo, da bo dom prihodnje leto dograjen, saj je za letošnja dela že preskrbljenih 11 milijonov dinarjev. Dalje se bo obč. ljudski odbor zavzel za to, da dobi občina še enega zdravnika in izpopolni vrzeli med srednjim in nižjim invdijciimskim kadrom. (Nadaljevanje na 2. strani) Pred občnimi zbori vaških organizacij SZOL v lendavski občini Lelos opažajo v lendavski občini, da si številne vaške organizacije SZDL v veliki meri prizadevajo, kako izboljšati delo in razširiti vrste z novimi člani. Ta sklep je večina organizacij sprejela kot glavno nalogo v zvezi z zamenjavo starih članskih knjižic z novimi. Vaškim organizacijam je pomagal pri reševanju vseh problemov tudi občinski odbor SZDL, saj je v večini organizacij v zadnjih treh mesecih opravil analizo dela vaških odborov. Analiza ie poleg uspehov nakazala tudi slabosti posameznih odborov, ki se odražajo v glavnem v tem, da mnogi vaški odbori niso opravljali svojega poslanstva kot celota in so jih predstavljali le posamezniki (Kapca, Gaberje. Strehovci). Odbori so se tudi premalo sestajali. V nekaterih vaseh je bila tudi slaba povezava med vaškim odborom SZDL in ostalimi društvi gasilskimi, mladinskimi organizacijami itd. Tako stanje je v posameznih vaških organizacijah povzročilo, da tudi akcija v zvezi s povečanjem članstva ni nspela. Primeri v Kobilju. Kapci. Mali Polani. Dolgovaških goricah pa govore o tem. da odbori niso izpolnjevali tudi obveznosti do občinskega odbora SZDL. kljub temu, da so bili večkrat opozorjeni. Nasprotno pa so v lendavski občini tudi vaške organizacije SZDL, ki se s svojim delom lahko postavijo. V Dolgi vasi pravijo, da so lansko leto imeli 32 članov SZDL le na papirju. Odbor se sploh ni sestajal. Letos so pošteno prijeli za delo. kar najlepše potrjuje preko 100 novih članov. Organizacija si v tem času urejuje tudi prostore, ki bodo služili za društveno delo v vasi. Imajo pa še druge načrte. Vas naj dobi (Nadaljevanje na 2. strani) S plenuma Okrajnega komiteja LMS Murska Sobota Več pozornosti kmetijsko-gospodarskim šolam V soboto je bil retini plenum Okrajnega komiteja LMS Murska Sobota. Plenumu so prisostvovali poleg članov komiteja tudi Blaž Vrečko, član predsedstva CK LM Slovenije, Sida Podlesek, sekretar OOSZDL, Karel Barbarič, načelnik tajništva za šolstvo ter ravnatelja gimnazije in ESŠ Janko Liška in Boris Goljevšček. Na plenumu so razpravljali o vlogi Ljudske mladine pri nadaljnjem uveljavljanju šolske reforme in o delu kmetijsko-gospodarskih šol. Franc Horvat, predsednik šolske komisije pri okrajnem komiteju LMS, je v referatu poudariti, da se s šolsko reformo oblikujejo tudi novi pogoji in oblike dela mladinske organizacije na šolah. Mladinska samouprava na šolah je našla najpravilnejšo obliko v skupnost učencev. Vendar pa ne smejo biti te skupnosti organ šole za vzdrževanje reda. temveč morajo postaviti dijaka v aktiven položaj v procesu reformiranja šole. V analizi o delu mladine na šolah v soboškem okraju je plenum ugotovili, da to ni bilo zadovoljivo. Najlepše uspehe sta dosegli mladinski organizaciji na gimnaziji in ESŠ; seveda imata tudi najboljše pogoje. Poudariti pa je potrebno, da sta zelo napredovali organizaciji na vajenski šoli in šoli učencev v trgovini. Še vedno je ideološko-politično delo za kulturno-prosvetnim in bo zato potrebno prvemu posvetiti več pozornosti. Program politično-ideološkega dela, ki sta ga sprejeli gimna- zija in ESŠ, bi bilo potrebno prenesti tudi na druge šote, program tega dela za 8. in 7. razred osemletke v Soboti pa še na druge osemletke v Pomurju. Čeprav je delo na srednjih šolah mnogo boljše, pa še vedno naleti mladinska organizacija na »nerazumevanje« dijakov, ki so pod vplivom preživelih gledanj staršev. Vodstva mladinskih orga- nizacij in prosvetnih delavcev pa mora v njihovem delu vsekakor voditi važna misel razvijati pozitivna nagnenja v mladem človeku. Takrat bo tudi most med dijaki in profesorji ožji, mladina pa bo videla v vseli naštetih dejavnostih perspektive svojega življenja. Mladinske organizacije na šolah in obč. komiteji bodo morali pri tem procesu odigrati glavno vlogo. Prav tako bodo morali prispevati svoj delež tudi šolski odbori, ki pa so po svojem sestavu v večini primerov še precej slabi. Plenum je nadalje razpravljal tudi o delu in organizaciji kmetijsko-gospodarskih šol. Število teh je v zadnjih dveh letih zelo padlo. Te šole bi naj dale našemu kmetijstvu polkvalificirane delavce, mladim ljudem pa omogočale pot do poklica. Vsekakor je potrebno, da bodo te šole uspele, več predavate1jskega kadra, več tehničnih pripomočkov pri predavanjih in seveda tudi večjo odgovornost predavateljev. Sredstva za te šole so, saj ima samo soboška občima en milijon dinarjev za ta namen, a so ostala neizkoriščena. Delo teh šol bi bilo potrebno usmeriti v sodelovanje z mladinsko organizacijo, zadrugo in drugimi organizacijami. Prav tako bi se morala vodstva teh šol povezati z Ljudsko univerzo, ki ima predavateljski kader ter različne tehnične pripomočke. Tudi pouk je bil doslej preveč osnovnošolski. Mladinska organizacija bo morala poskrbeti za dobro udeležbo in dati šolam tudi potrebno politično vsebino. Karel Sukič Nevsakdanje tihožitje na ljutomerskem Glavnem trgu (Foto: B. Šinko) V LJUTOMERSKI OBČINI ŽIVAHNE RAZPRAVE IVA ZBORIH VOLIVCEV V ljutomerski občini so pred dnevi končali zbore volivcev. Po poročilih krajevnih odborov, ki so skoraj povsod zajemala številne obnove in popravila cest ter mostov, za kar so opravili veliko prostovoljnih ur, so se volivci seznanili z nadaljnim razvojem kmetijstva, posebno še z rajonizacijo. V vaseh na območju Ščavniške doline so volivci razpravljali tudi o predvideni regulaciji Ščavnice s pritoki. Kot je bilo rečeno, so načrti že izdelani in čakajo le še na revizijsko potrditev, z deli, ki bodo predvidoma stala 1 milijardo 100 milijonov dinarjev, pa se bo začelo prihodnjo pomlad v Razkrižju. S to regulacijo se bodo povečati tudi hektarski donosi in narodni dohodek. Razpravljali so tudi o poravnalnih svetih, kateri bodo reševali manjše sporne zadeve ter izvolili člane poravnalnih svetov. Volivci so iznesli tudi številne kritike in predloge. Na Razkrižju so se zanimali za sadike in gojenje črnega ribeza, kritizirali pa so neenake cene živine in razveljavitev sklenjenih pogodb s kmetijske zadrugo Stročja vas. V Jeruzalemu so kritizirali poslova- nje ljutomerske Lekarne, ki na recepte, kateri so izdani v ambulanti v Ivanjkovcih, noče izdajati zdravila. V Ključarovcih pa so se volivci zanimali za gradnje silosov ter predlagali, da naj bi za gradbeni material dobiti regres. ZBORI VOLIVCEV v soboški občini Te dni so v posameznih krajih soboške občine zbori volivcev. Volivci razpravljajo o realizaciji družbenega plana in o problematiki v šolstvu. Na zborih volivcev volijo tudi člane poravnalnih svetov, za kar vlada po vseh vaseh izredno zanimanje. VRNILI SO SE Šestkrat UdarNi Včeraj dopoldne se je vrnilo v Soboto 42 brigadirjev, ki so v sklopu I. Slovenske MDB »Dragoljub Milovanovič« prebili na trasi dva meseca. Brigada je bila 6-krat udarna, 2-krat posebej pohvaljena in enkrat pohvaljena; med mladimi Pomurci pa je kar dvanajst udarnikov. SLAVJE GRADBENIH DELAVCEV POMERJA SVEČANA PROSLAVA 40. OBLETNICE ZKJ IN 23-LETNICE STAVKE GRADBENIH DELAVCEV V MURSKI SOBOTI — ŠTEVILNA UDELEŽBA GOSTOV IN GRADBINCEV IZ VSEGA POMURJA O borbi in poti naše Partije v min uliti 40. letih je govoril zbranim tov. Štefan Sabjan, ki je spregovoril tudi o stavki gradbincev pred 23 leti. Stavka je izbruhnila 4. julija 1936 v Ljubljani. Temu zgledu so sledili tudi gradbinci v Mariboru, Jesenicah in Celju. Vse te stavke so se uspešno končale. V Murski Soboti so se gradbinci pripravili na stavko pod vodstvom Alije Kardoša. Stavka se je začela 3. avgusta na vseh gradbiščih. Stavkovnemu odboru je predsedoval Mihael Lang, tajnik odbora pa je bil Franc Kološa. Stavka je potekala nemoteno sedem dni, čeprav so se lastniki in delodajalci posluževali vseh sredstev, da bi jo onemogočili — tudi orožništva in policije. Po sedmih dneh je stavkovna disciplina začela pojemati, kopneti pa so začela tudi finančna sredstva. Navzlic temu so pod vodstvom Toma Brejca dosegla stavkajoči gradbinci dokaj ugodne delovne pogoje in uspešno končali stavko. Svoj govor je tov. Šabjan ob koncu posvetili revolucionarnemu boju KPJ do druge svetovne vojne ter oboroženi borbi in zgodovinskemu poslanstvu KPJ v NOB, ko je izvedla tudi socialistično revolucijo in zrušila izkoriščevalski družbeni red. Govoril je tudi o nalogah in uspehih naše Partije po osvoboditvi in na koncu pozval gradbince, naj sledijo zgledu naše, v revolucionarnih bojih prekaljene ZKJ. Sledil je krajši kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbor SGP »Sograd«, ki je tudi začel slovesnost z »Internacionalo«, recitator in godba na pihala GP »Zidar«. Predsednik delavskega sveta SGP »Sograd« je seznanil zbrane še z uspehom podjetja, ki praznuje te dni obletnico samoupravljanja, nato pa so zbrani gradbinci Pomurja postlali pozdravni brzojavki Centralnemu komiteju ZKS in tov. Tomu Brejcu, članu CK ZKS. Ob koncu so 'podelili osmim članom SGP »Sograd«, ki delajo v podjetju od njegove ustanovitve 1. 1946, nagrade in priznanja. Nagrado in priznanje je prejel tudi Franc Kološa, ki je bil pred 23 leti tajnik stavkovnega odbora. -bš V nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani »kina Park v Murski Soboti gradbinci iz vsega Pomurja k slovesni proslavi 40. obletnice ZKJ in 23-letnice znane slanike gradbincev v Murski Soboti in drugod. Slovesno« li so prisostvovali predsednik OLO Rudi Čačinovič, podpredsednik OLO Franc Sebjanjč, predsednik in tajnik OSS M. Sobota Jože Slavič in Rudi Rapl, predsednik ObLO M. Sobota Karel Lutar, podpredsednik ObLO Stefan Sabjan, sekretar občimskega komiteja ZKS Franc Sonaja, predsednik upravnega odbora Združenja gradbenik podjetij Slovenije inž. Uršič, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Pečan, predstavniki pomurskih občin in drugi gostje. Ljutomer dobil oddelek srednje ekonomske šole Minulo soboto je bila v Ljutomeru otvoritev oddelka srednje ekonomske šole za odrasle. Šolo je svečano odprl predsednik sveta za šolstvo OLO Murska Sobota tov. Aleksander Pirher. Otvoritvi je prisostvoval tudi ravnatelj Srednje ekonomske šole iz M. Sobote. Kakor kaže število prijavljenih slušateljev, bo ljutomerska občina z rednim oddelkom srednje ekonomske šole precej pridobila. To bo očitno zlasti takrat, ko bodo prvi absolventi okrepili vrste gospodarskih in družbenih organizacij v občini. Pouk v novoodprtem oddelku bo štirikrat tedensko ali skupaj 18 ur v tednu. Oddelek bo obiskovalo 34 slušateljev. K. F. VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 29. nov. 1959 Sprva pretežno suho in mrzlo vreme, a okrog 24. nov. nekaj snega. V nadaljnjem poteku suho in kaže na otoplitev, a okrog 29. nov. zopet ohladitev in nekaj snega. Dr. V. M. Občinska mladinska konferenca v Lendavi OBŠIREN PROGRAM DELA V nedeljo je bila v Lendavi letna mladinska konferenca, katere so se poleg številnih delegatov udeležili še član okrajnega komiteja ZKS Ludvik Rapoša, član predsedstva CKLMS Blaž Vrečko, predsednik občinskega odbora SZDL Milan Frančeškin, predsednik občinskega ljudskega odbora Lojze Žalik in drugi. V poročilu predsednika občinskega komiteja tov. Lugariča je bilo uvodoma poudarjeno, da je praznovanje ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ dalo delu mladinske organizacije v občini poseben pečat. Mladina se je ob tem praznovanju idejno obogatila, kar je toliko bolj pomembno, ker so doslej aktivi prav tem vprašanjem posvečali premalo pozornosti in je zato bilo politično-ideološko delo zelo pomanjkljivo. Nad 15 mladincev je bilo sprejetih tudi v Zvezo komunistov. V vaseh, kjer so zadruge postale središča gospodarskega .razvoja, je tudi mladina našla novo področje svojega dela, posebno v aktivih mladih zadružnikov, če so jim organi zadrug nudili potrebno pomoč. Delavska mladina se počasi, vendar uspešno uveljavlja v organih delavskega samoupravljanja, v občini pa dela že tudi aktiv mladih proizvajalcev. Vse preveč se še govori o vključevanju mladine v organe družbenega upravljanja. a marsikje še vedno z nezaupanjem gledajo na mlade ljudi. Občinski komite je sprejel v vrste mladinske organizacije pionirje na osemletkah,skoraj 100 mladincev pa se je udeležilo mladinskih delovnih akcij. Konferenca je sprejela obširen in zelo dober program dela za naslednje obdobje. V programu je podčrtana ureditev organizacijskih vprašanj, ki so pogoj za uspešno delo. Velik poudarek pa je dan posebno poilitično-ideološkemu delu ter delovnim akcijam v naslednjem letu. Na te bodo poškili spet čimveč mladink in mladincev. Kulturmo-prosvetno dejavnost bodo pove- zovali skupaj s krajevnimi prosvetnimi društvi, kjer ta so, drugod pa bodo to organizirali sami. Naloga kmečke mladine v lendavski občini pa bo, da vso dosedaj neorganizirano mladino pridobi za boj za višjo kmetijsko proizvodnjo in da vloži vse sile v socialistično preobrazbo vasi. Nedvomno bodo aktivi mladih zadružrnikov najprimernejša oblika dela mladine na vasi, tem pa je treba v proračunu za leto i 960 zagotoviti dovolj sredstev. Svojo pomembno vlogo bodo opravile kmetijsko-gospodarske šole na vasi, v podjetjih pa aktivi mladih proizvajalcev. Konferenca je sprejela sklep, da naj občinski komite za Dan mladosti razpiše tekmovanje med aktivi, Izvolili so tudi nov obč. komite, na koncu pa so nagradili 5 najboljših aktivov. Karel Sukič MILIJONI ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO V lanskem letu je plačal občinski ljudski odbor Beltinci za bolniške stroške prebivalstva občine čez 22 milijonov dinarjev, letos do oktobra pa 16 milijonov dinarjev. Samo za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov je izdal 8 milijonov dinarjev. Prihodnjo pomlad bo fluorografiranje prebivalstva, ki bo odkrilo nove primere bolezni, zalo bodo ti stroški v prihodnje še narasli. Na trahomu boluje v občini 912 bolnikov. Z novim letom bo protitrahomska služba v okraju reorganizirana, na dnevnem redu pa bo prihodnje zato tudi uvedba zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, V socialnem varstvu pogrešajo v beltinski občini socialnih delavcev. Za zdaj je v občini 57 starejših oseb, ki prejemajo mesečno podporo. To so v glavnem onemogli ali pa osebe s telesnimi hibami. Nji- hove podpore so skromne, zato bi se morali zanje zavzeti tudi krajevni odbori in se seznaniti z njihovimi življenjskimi pogoji. Dalje je v reji 8 nedoletnih otrok, v ustreznih zavodih pa je 12 varovancev-nedoletnikov. V domu za onemogle je 11 oseb. Svet za zdravstvo in socialno varstvo beltinske občine pa daje podporo 56 otrokom revnih staršev v občini. Zadovoljni obrazi ivanjkovskih šolarjev po izdatni dopoldanski malici (Foto: B. Šinko) Zadruge se že pripravljajo na spomladansko setev Zadruge so letos pravočasno pospravile jesenske pridelke ter nekatere površine že zasejale. Skoraj v vseh zadrugah so v teku priprave zemlje na Spomladansko setev. Zadruge imajo že precej sklenjenih pogodb, akcijo pa bodo morale še pospešiti. V številnih ipnamenih prihajajo kmetje saimi sklepat pogodbe. V zadrugah menijo, da se bodo precej približali postavljenim planom, ponekod pa jih bodo baje celo presegli. Zanimanje za pogodbeno pridelovanje hibridne koruze se je povečalo še posebno letošnjo jesen, ko so skoraj povsod zabeležili precej visok donos. Seveda je bil v nekaterih zadrugah pridelek zaradi neugodne letine tudi pod povprečjem. Zadruge imajo na zalogi še nekaj lanskega semena, vendar ga morajo pred setvijo še pregledali. Ker računajo, da precej semena ne bo imelo primerne kaljivosti, so zadruge že naročile primerne količine semen. Gnojila pa imajo že na zalogi. Tako predvidevajo, da bo tudi spomladanska setev pravočasno končana. Velikan med mostovi Projektanti podjetja »Komunaprojekt« so izdelali načrt za največji most v Sloveniji, to je novi most čez Dravo v Mariboru. Most bo stal sredi med sedanjim železniškim in glavnim mostom. Novi most je zasnovan tako, da bo skupaj s predmostji meril 1400 metrov m bo vključeval vse elemente modernega motornega prometa. Skupna širina cestišča bo 25,20 metra. Cestišče bo imelo štiri steze za promet z vozili — dve po 5,5 metra za hitri in po 3 metre za počasni promet, dve kolesarski stezi in dva prehoda za pešce. Propustnost mostu bo dnevno do 18 tisoč vozil ter 33 do 35 tisoč kolesarjev, kar bo zadostovalo potrebam mariborskega prometa v naslednjih tridesetih letih. Most bodo gradili v treh etapah, v prvi bodo potrebovali okrog 600 milijonov dinarjev. Z gradnjo mostu bodo kmalu pričeli, končali pa bodo most predvidoma čez dve leti. POSLOVNO ZDRUŽEVANJE V MARIBORU V Mariboru bodo že ta mesec ustanovili poslovno združenje gradbenih podjetij. Poslovno združenje naj bi skrbelo predvsem za to, da bi se gradbena podjetja opremila s sodobno mehanizacijo ter tako pospešila gradnjo objektov družbenega standarda. V združenju bo 30 podjetij. IMAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED UREJANJE ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Prejšnji teden se je mudil na obisku v Jugoslaviji podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Alberto Folohi. Na dvodnevnih razgovorih sta delegaciji Italije in Jugoslavije razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi, in o vprašanjih dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Na svečani večerji in v drugih izjavah novinarjem ob odhodu iz Jugoslavije in ob prihodu v Rim je podsekretar Folohi poudaril, da ga je .Izredno prijateljsko vzdušje gostoljubnosti, ki ga je bil deležen v Beogradu im na vseh sprejemih, ki so mu bili prirejeni kot člana italijanske vlade, utrdilo v prepričanju, da je med prijatelji. Dosedanji ugodni razvoj odnosov med obema deželama pa omogoča, da lahko govorimo o aktivnem sodelovanju med Italijo im Jugoslavijo. Ti odnosi so se oblikovali v zelo tesni trgovinski menjavi, v številnih pobudah (na področju tehničnega sodelovanja, na ekononuko-finančnem področju, v kaltumni izmenjavi, v razvoju prometa in turističnih obiskov ter zares vzorno urejenega malega obmejnega prometa. »Seveda so med nami še vprašanja, ki jih je treba urediti, toda če se jih bomo lotili potrpežljivo in z dobro voljo, v korist narodov obeh dežel in v korist miru, sem prepričan, da bomo dosegli nove uspehe v obojestransko zadovoljstvo im splošno korist miru,« je dejal Folch, v Zdravljici, ki jo je imel na sprejemu pri državnem sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču. ARABSKI BEGUNCI Prejšnji teden je politični odbor OZN začel razpravo o palestinskih beguncih. To vprašanje sodi ined najbolj zamotane in najtežavnejše probleme OZN, s katerimi se svetovna organizacija ukvarja že devet let. Sedaj je najbolj nujno zbrati zadostne količine živil, da bi. prehranili nad milijon ljudi, ki živijo kot begunci v Jordaniji na področju Gaze in na drugih področjih Srednjega vzhoda. Sredstva še niso zagotovljena im so sedaj kriti samo stroški za najnujnejšo prehrano in oblačila. Za dokončno ureditev tega perečega vprašanja pa so izgledi za eukrat še zelo slabi. Generalni sekretar je že prej sprožil predlog o vključitvi beguncev v gospodarsko življenje Bližnjega vzhoda. Ta načrt bi pa bilo mogoče uresničiti samo, če 'bi v obdobja petih let lahko zbrali eno in pol do dve milijardi dolarjev za gospodarski razvoj Srednjega vzhoda im v njega postopoma vključili tudi begunce. KONFERENCA OB KONCU APRILA ? Predstavniki zahodnih sil so se sporazumeli, da bi naj bila konferenca na najvišjem nivoju (predsedniki ZDA, SZ, Vel. Britanije in Francije) ob koncu aprila, kar bodo predlagali tudi Sovjetski zvezi. Za ta datum sta se zlasti zavzemali ZDA in Velika Britanija. ALŽIR V Alžiru so desničarski krogi sklenili, da bodo ustanovili posebno fronto, ki bo skušala preprečiti vsako gibanje in akcijo za priznanje pravice do samoodločbe alžirskega naroda. De Gaulle v Veliki Britaniji Predsednik francoske republike je sprejel povabilo britanske kraljice Elisabethe, naj obišče Veliko Britanijo. V sporočilu Elizejske palače je rečeno, da bo predsednik De Ganile odpotoval na obisk 5. aprila prihodnjega leta in bo tam ostal tri dni. Adenauer v Madrid V Bonnu so ob koncu obiska španskega zunanjega ministra Castielle objavili sporočilo o razgovorih, ki jih je imel s kanclerjem Adenauerjem, ministrom za zunanje zadeve im gospodarstvo, med katerimi je bila dosežena »visoka stopnja soglasja«, ki je prišla do izraza v glediščih predstavnikov obeh dežel tako o mednarodnih problemih, kakor tuldi o odnosih med obema deželama. Španski zunanji minister je povabil kanclerja in ministra za gospodarstvo na obisk v Španijo. Po vabilo sta sprejela, datum obiska pa še ni določen. Med obiskom so študentje in ostali napredni krogi mladine priredili protestne demonstracije proti predstavniku fašistične Španije. DRUŽBENI PIANI ZA LETO 1960 Ob koncu tretjega tromesečja je bilo že mogoče napovedati nekatere ugodne zaključke letošnjega leta. K dosedanjim uspehom v posameznih gospodarskih organizacijah lahko postavimo že dokaj jasne naloge v gospodarstvu za prihodnje leto. Gospodarska stabilnost, ki smo jo dosegli v preteklih letih, je omogočila tudi večjo stabilnost ekonomskih instrumentov, kar je bil prejšnja leta precejšen zadržek za pravočasno sprejemanje družbenih planov. Vzpodbudno za pripravljanje planov podjetij in komun bo letos predvsem to, ker predvidevamo. da bomo že prihodnje letos realizirali petletni načrt gospodarskega razvoja. Zato morajo biti naši družbeni plani dobro in pravočasno pripravljeni. Lahko pričakujemo, da bomo v Sloveniji ob koncu leta presegli postavke republiškega družbenega plana v industriji za okrog 2 odst. Nekateri sodijo, da bomo dosegli tak nivo industrijske proizvodnje tudi v našem okraju. V republiškem merilu naj bi se industrijska proizvodnja povečala letos v primerjavi z lanskim letom za 8 odst., s čimer bi že letos dosegla industrijska proizvodnja 90 odst. ravni po perspektivnem planu. Po tem lahko sklepamo, da bomo v industriji perspektivni plan prihodnje leto dosegli. Kot v republiškem, tako tudi v okrajnem merilu ugotavljamo. da pa še niso izkoriščene vse možnosti za povečanje proizvodnje, predvsem glede organizacije dela, uvajanja sti- mulativnejšega načina nagrajevanja itd. Že vsa leta nazaj smo opazili redna sezonska nihanja v proizvodnji. V nekaterih gospodarskih panogah, kot n. pr. v industriji gradbenega materiala, je to razumljivo, drugod pa ne ali pa vsaj v toliki meri ne, kot je bilo to doslej. Ob tem so se pokazale tudi nekatere težave na tržišču. Zaloge nekaterih izdelkov so se zmanjšale v septembru pod povprečje v letu 1958. Pospešeno jesensko proizvodnjo pa je ovirala tudi redukcija električnega toka. Iz teh in še iz nekaterih drugih vzrokov je zato potrebno povečati proizvodnjo predvsem v prvem polletju. Večji napori bodo prihodnje leto potrebni za realizacijo perspektivnega plana v kmetijstvu. Republiški družbeni perspektivni plan predvideva povečanje proizvodnje v kmetijstvu za 72 odst. v primerjavi z letom 1956, letno za 11,5 odst. Letos zaradi slabše letine krompirja in sadja letni plan ne bo izpolnjen. Tako sodijo o republiškem družbenem planu. Podobno stanje je tudi pri nas. Vendar v beltinski občini in tudi drugod ugotavljajo, da bodo v živinoreji prihodnje leto že dosegli petletna predvidevanja. Tako v industriji kot v kmetijstvu bodo v precejšnji meri odločale o realizaciii perspektivnega plana v štirih letih tudi predvidene investicije. Istočasno je potrebno vzpodbujati gospodarske organizacije k združevanju sredstev. To naj bo tudi eno izmed glavnih vodil pri sestavljanju družbenih planov za leto 1960. Pred občnimi zbori vaških organizacij SZDL v lendavski občini (Nadaljevanje s 1. strani) vaški dom. Pri izvedbi te velike naloge jim je pripravljen pomagati tudi delovni kolektiv Opekarne. V pridobivanju novih članov je zelo aktiven tudi odbor v Čentibi, kjer so povečali članstvo za 55 članov. V Čentibi imajo podobne načrte kot v Dolgi vasi, vendar z razliko, da so s prostovoljnim delom za svoj vaški dom že pripravili precej gradbenega materiala. V vaseh z madžarsko narodnostno manjšino se je članstvo povečalo še v naslednjih vaseh: Petišovci. Genferovci. Gornji Lakoš, v Radmožancih pa so letos celo ustanovili vaško organizacijo, saj je prej sploh imeli niso. Meri madžarskimi vasmi sta omembe vredni tudi vaška odbora v Trimlinih in Žitkovcih. Po številu članstva glede na volilne upravičence je najboljša organizacija Lendava-Nafta, kjer bodo imeli kmalu stoodstotno vključeno članstvo. Mestni odbor SZDL v Lendavi je s preko 700 člani med najmočnejšimi organizacijami v občini. Prizadevnost odbora za dvig članstva je v letošnjem letu bila dokaj velika. Z razumevanjem nekaterih delovnih kolektivov, kjer je še vedno precej delavcev izven organizacije pa bi bil uspeh še večji. To velja za kolektiv Opekarne. Kmetijsko-gozdnega gospodarstva in novi obrat Planike v Turnišču. Na razširitev še vedno računa in tudi vaške organizacije v Dobrovniku. Hotizi. Turnišču in Gaberju. To imajo v svojem programu sicer vse organizacije, posebno v času pred rednimi letnimi občnimi zbori, ki bodo v lendavski občini od 15. decembra do 15 januarja prihodnjega leta. Vaške organizacije bodo morata v tem času predvsem misliti na vključitev mladine in članov gasilskih društev. Občinski odbor SZDL v Lendavi je v tem tednu imel posvetovanje s predsedniki in tajniki vaških organizacij ter občinskim aktivom, kjer so poleg analize dela vaških organizacij razpravljali o pripravah na občne zbore in volitve v osnovne organizacije. Nove naložbe v gospodarstvo in družbeni standard (Nadaljevanje s 1. strani) Prihodnjo pomlad bodo v Beltincih začeli graditi ceneni devet stanovanjski blok, ki bo stal 15—16 milijonov dinarjev. V .njem naj bi dobili stanovanja zdravstveni delavci, strokovnjaki, potrebni za rekonstrukcijo pletilstva, strokovnjaki steklarne in učitelji, ki jih je v Beltincih največ v občini,. Denar za gradnjo je že v stanovanjskem skladu, točno lokacijo pa bodo še določili. Za prihodnjo pomlad predvidevajo tudi gradnjo novega gasilskega doma in postaje LM. Nekaj sredstev za to gradnjo je predvidenih tudi iz republiškega proračuna. Odborniki so sprejeli poročilo kakor tudi sklep, da naj zajame družbeni plan občine za leto 1960 vse potrebne instrumente, s katerimi bo zagotovljena izpolnitev petletnega plana v štirih letih. Nato so poslušali še poročilo o zdravstvu in socialnem varstvu, poročilo o šolstvu v občini, razpravljali o sklepanju pogodb za pomladansko setev in travništvo ter sprejeli sklep o usmerjanju kmetijske proizvodnje v skladu z rajonizacijo. B. S. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva nJ. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605—70 1—365 ODLOČNO ZUNAJ BLOKOV Prejšnji teden je indijski ministrski predsedinik Nehiru na velikem zborovanju v Devasu obsodil govorice, da bo Indija opustila svojo izvenblokovsko politiko. Naša politika, je poudaril Nehru, ostane, da nočemo vojaške zveze z nobenim blokom in da hočemo ostati na svojih nogah. Edini način, da se Indija postavi po robu vsaki nevarnosti od zunaj, je gospodarski krepitvi dežele. Pomurski vestnik 19. nov. 2 RAZSTAVE IN KULTURNI STIKI Etnografski muzej v Zagrebu je priredili v času jesenskega velesejma razstavo »Tekstil in keramika Jugoslavije«. Na razstavi je sodelovati z nekaterimi muzealijami tudi naš Pokrajinski muzej. Podobne kulturne stike navezuje Pokrajinski muzej z znanstvenimi zavodi pri nas in tudi v inozemstvu, .predvsem zaradi zamenjave strokovnih publikacij. Take stike so na vezali z osrednjo knjižnico v Bratislavi, nameravajo pa jih tudi z nekaterimi madžarskimi muzeji. Doslej je posojal naš muzej svoje zbirke za večje razstave, ki so jih prirejali ostali muzeji. Talko so billi razstavljeni nekateri predmeti na razstavi »Ljudska umetnost v Pomurju in Podravju« v Mariboru in na razstavi »Razvoj keramike«, ki je bila prav tako v Mariboru. Pokrajinski muzej v Soboti je pripravil tudi več razstav tako v Soboti kot v nekaterih večjih krajih po Pomurju. V Soboti so razstavili arheološke predmete — teh v muzeju ne morejo razstaviti, ker nimajo dovolj prostora — podobno razstavo pa so organizirali še v Lendavi, kjer so uredili zbirko arheoloških predmetov, ki so jih mašili pri izkopavanjih v Dolgi vasi. Treba je še omeniti podobno razstavo v Ljutomeru, kjer so bili prikazani predvsem predmeti iz NOV. Poleg tega je organiziral muzej skupaj s Študijsko knjižnico še razstavo grafik Derete Klemenčiča, razstavo ilegalnega partizanskega tiska in razstavo del Moša Pijade. Ne samo soboški, marveč vsi muzeji popravljajo take razstave predvsem iz dveh razlogov. S tem seznanjajo javnost z našo kulturno preteklostjo, razen tega pa imajo možnost, da razstavijo mnogo več zgodovinskih predmetov, kot jih imajo urejenih v muzejskih razstavnih prostorih. Znano je namreč, da tudi naš soboški muzej nima dovolj prostorov, kjer bi lahko prikazal vso, doslej zbrano gradivo. Ob vsem tem se pojavlja tudi pri nas potreba po stalnem razstavnem prostoru. Dosedanje »razstave po izložbenih oknih ne morejo nuditi ljudem tega, kar pričakujejo. Podobno je z razstavami slik, plastike itd. Zato bo potrebno v prihodnjih letih načeti tudi to vprašanje, saj bo le tako mogoče, da muzej kot studijska knjižnica pripravljata še več razstav. -j-m TEDI TO JE BILO PRISTNO IN SAMO LJUDSKO USTVARJANJE (Nekaj misli ob pospešenem propadanju prekmurske hišne lončarske dejavnosti) Letos poleti sem obiskala dobre znance — švicarske etnografe iz Zuricha, ki so lani poleti obiskati Slovetnijo in med drugim uživali tudi gostoljubje Prekmurja in njegovih ljudi. Tega še zdaj ne morejjo pozabiti, tako so jim ostali pri srcu posebej ljudje iz vasi Lipe, ki so jih počastili prav po božansko — tako so mi namreč povedali. In še nečesa ne morejo pozabiti — tako so mi zaupali. In to so velike črne vaze, ki da so jh nakupili v eni izmed vasi, skozi katere so se vozili. Niso se spomnili na Bogojino in Filovce, kjer so se takrat mudili. Zadaj v avtobusu sem takrat videla vse polno črnili pultric in vrčev, ki so ji za malenkosten denar vzeli s seboj na dolgo pot nazaj v domovino. Zdaj jih skrbno čuvajo. Visoki črni vrč krasi sedaj stopnišče modernega stanovanjskega bloka v Zurichu, druga manjša putrica krasi moderen kos pohištva univerzitetnega profesorja v Baslu, druge manjše sem videla spet kot okrasno posodje na pohištvu etnografa-privatnika v krajlu ob Zuri- šikem jezeru. »Košček slovenske zemlje v tujini, sem pomislila ob pogledu na črne glinaste posode. Nehote se mi je zazdelo, da so preproste in vendar toliko ubrane oblike izzvale neprimerno več občudovanja in morda celo nekoliko zavidanja pri tujcih kakor pri lastnik ljudeh v domovini, ki so vajeni pisanih in črnih lončarskih posod po sejmih im v zadnjih letih še več po izložbah naših »Domovih« prodajaln. Ob slovesu mi je eden teh dobrih znancev zaupal željo, da si želi imeti v stanovanju še najmanj dve veliki prekmurski črni putri, skrbi ga le, kako bi jih lahko dobil. Rade volje sem mu obljubila, da mu jih preskrbim takoj po vrnitvi domov. Obljuba dela dolg, zalo sem se ga želela kar najprej iznebiti. Podala sem se v središče prekmurskega domačega lončarstva, v Filovce. Toda kakšno razočaranje! Tekala sem od hiše do hiše, od lončarja do lončanju, ki jih mi bilo malo, saj jih je še spomladi vsa vas štela kar dvajset. Razočarana nisem dobila niti kosa lepe črne keramike, me drobne, me velike. Postalo mi je neprijetno, ko sem se spomnila, s kako gotovostjo sem obljubljala znancem v Švici, da jim preskrbim »vrče« in jih pošljem po pošti. Ljudje so mi nekam hladno in negotovo tolažili, češ da imam smolo, ker prihajam v času, ko ni sezone črnih loncev, ki jih izdelujejo le pozimi in pomladi. Drugi so položili, do so jim cele vozove izdelkov zaplenili na sejmu v Medžimurju, ker pač niso imeli prodajnega dovoljenja. Končno mi je star očanec pojasnil, da filovških loncev ne bo več, ker zahteva oblast od vseh obvezno prijavo obrti, ki je doslej glede na značaj te oblike hišne dejavnosti sploh niso plačevali. In tak ukrep je bil po mnenju pristojnih forumov potreben zaradi večnih pritožb poklicnih lončarjev! Slednji so bili kajpada v primerjavi z domačimi lončarji, ki so opravljali svojo obrt le kot hišno dejavnost, prikrajšani, ker so morali ves čas plačevali davek na dohodnino in še takso na prodajno dovoljenje. Ukrep je torej s formalne in pravne plati povsem upravičen. Le listi, ki je znal doslej ceniti proizvode pristne domače obrti in posebej lončarstva, pa ve, da vodi to le do hitrega propada zadnjih sledov izvirnega prekmurskega lončarstva, ki je oprlo na prastaro tradicijo. Ljudsko lončarstvo v Prekmurju je bilo del narodnega življenja in posebej del ljudske kulture, ki se je odražala v izrednem smislu za lepotno oblikovanje in ustvarjanju nepotvorjenih oblik, ki so imele sprva le uporabilo vrednost, medlem ko jim je okrasno vrednost odkril človek šele tedaj, ko je začel spoznavati kvarno prodiranje im poplavo nemogočega kiča na našem tržišču. Če je prišlo v zadnjih letih do izumetničenja in izkrivljenja posameznih oblik tudi pri izdelkih domačih prekmurskih lončarjev, nosi odgovornost za to le trgovsko podjetje »Dom«, ki je tudi to proizvodnjo, žal, občutno skomercializiralo, na ta račun pa tudi potegnilo precej dobička. Menim, da prav tega niso bili kaj prida deležni sami izdelovalci, kn jim je bilo lončarstvo itak, lahko bi trdili, le postranski zaslužek. Menim, da bi bilo treba pred izdajanjem uredb te vrste vendarle še vprašali odgovorne ljudi, ki jim je pri mas zaupana odgovornost za spomeniško zaščito. In če govorimo o spomeniškem Prekmurju, potem ne smemo m mo vsega drugega boga- stva s področja umetnostne din kulturne zgodovine, pozabiti tudi na narodopisne posebnosti, ki so pravcati spomeniku ljudske ustvarjalnosti, in ki so prav zaradi lega samo naši, slovenski. Med te spomenike sodi nedvomno ljudsko lončarstvo, ki je tako povezano z imenom Prekmurja kakor n. pr. čipkarstvo z Idrijskim ali suha roba z Ribnico in njeno okolico. In če smo uspeli prav po vojni dati omenjenim dejavnostim ustrezno vsebino, zakaj je ne bi mogli dati tudi lončarstvu v okviru hišne dejavnosti v Prekmurju? Marsikdo bo našel na postavljeno vprašanje lahek odgovor: »Češ naj plačajo obrt, pa jim nihče ne bo branil izdelovati vrčev, puric in podobno!«. To je res. Toda, kaj pomeni uvajanje obrti v dejavnost, ki je izšla iz samih ljudi, in ki se je prenašala brez šol in navodil iz roda v rod, sil lahko misli trenutno le poznavalec ljudske kulture. Da vodi tak ukrep k uničevanju in pačenju izvirnih in res ljudskih oblik, si lahko mislimo spričo takih iin podobnih pojavov vseh tistih dejavnosti, ki so se pod silo razmer naglo in neorgansko zindustrializirale. V njih je od prvotnega, ljudskega, ostalo bore malo, ali prav nič. Upam, da bo pričujoči članek dal pobudo za skromno razmišljanje o odloku, ki je nedvomno enkrat za vselej prizadel tisto, kar je želo toliko občudovanja tudi med razvajenimi tujci. To pa predvsem zato, ker je bilo res pristno, ljudsko. T. Urbas Peč za žganje lončene posode v Filovcih 20 delavcev v večerni politični šoli V lendavski občini so trenutno samo štiri prosvetna društva, in to v Lendavi, Dobrovniku, Turnišču in v Polani. Pred nekaj dnevi so se sestali predstavniki teh društev in se pogovorili o delu društev v sezoni 1959/60. Sklenili so, da letos oziroma prihodnje leto ustanovijo še nekaj prosvetnih društev, zato so sprejeli v občinski svet društev Svoboda nekaj predstavnikov iz Gaberja, Kobilja in Hotize. Prosvetna društva lendavske občine bodo sodelovala pri proslavi 15-letnice osvoboditve in 10-letnice delavskega samoupravljanja. Programe proslave bodo sestavili že letos, tako da bodo imela prosvetna društva in delovni kolektivi dovolj časa, da proslave pripravijo. DPD »Svoboda« v Lendavi bo uredila klubske prostore in poživela kulturnoprosvetno delo, saj predvidevajo prireditve po večjih krajih občine. Na seji sveta »Svobod« in prosvetnih društev so med drugim razpravljali tudi o občinski knjižnici, ki ima 9000 knjig. Ta naj tudi v bodoče sodeluje pri nakupu novih knjig z Ljudsko univerzo. Na splošno bo potrebno večje sodelovanje tudi med Ljudsko univerzo in občinskim svetom »Svobod« in prosvetnih društev. Ljudska univerza je že organizirala večerno politično šolo, katero obiskuje 20 delavcev iz lendavskih kolektivov. Seja sveta je med drugim pokazala, da bo delo prosvetnih društev v lendavski občini v tej sezoni dobro, saj bodo pritegnili k delu tudi večje število ljudi. Učiteljev ni dovolj ObLO BELTINCI ŠTIPENDIRA 27 DIJAKOV NA UČITELJIŠČIH V beltinski občini je 12 šol in 15 šolskih poslopij. Pouk je tudi še v zadružnem domu v Srednji Bistrici. Za vsa najbolj nujna popravila je potrebnih 8 milijonov dinarjev, slaba pa je tudi oprema. Najslabše pogoje za šolanje imajo otroci v treh Bistricah, zato bodo skupno s svojimi starši najbolj veseli sklepa o gradnji nove šole v Srednji Bistrici. Na ta način bodo lahko dosedanje šolske prostore v tem krajo preuredili v učiteljska stanovanja in rešili s tem še en problem. Tudi v krajih beltinske občine še nimajo igrišč za telesno vzgojo. Načrti za igrišča so, ni pa finančnih sredstev in potrebnega telesnovzgojnega kadra. Letos bo prispeval ObLO 400.000 dinarjev za opremo šol ZADRUGA V MAČKOVCIH SKRBI ZA IZOBRAŽEVANJE Kmetijska zadruga Mačkovci bo v kratkem sklicala razgovor z okoliško mladino im učitelji, na katerem se bodo pogovorili o ustanovitvi kmetijsko gospodarske šole. Šola se bo verjetno začela že pred 1. januarjem. Zadruga bo v zimskih mesecih organizirala za zadružnice gospodinjski tečaj, za katerega vlada v kraju precejšnje zanimanje. v Melincih, Bistrici in Odrancih, nekatere šole pa potrebujejo tudi nova učila. Pomanjkanje učiteljev je vedno večje. Lani jih je bilo v občini 69 (povprečno 45 učencev na enega učitelja), letos pa le 58 učiteljev (povprečno 51 učencev na enega). Kaže, da bo tako do prihoda novih, ki jih ljudski odbor sedaj štipendira. Teh je na raznih učiteljiščih 27, od tega največ v prvem letniku. -an Tri dramske sekcije Pred kratkim je bil v Apačah občni zbor kulturnoprosvetnega društva. Na zboru so med drugim ustanovila tri dramske sekcije in sicer za Apače, Črnce in za Segovce. Apaška mladina pripravlja igro »Moja teta, tvoja teta«, ki jo bodo uprizorili že decembra. Dramska skupina društva pa bo uprizorila igro »Babilonski stolp«. V Segovcih pripravljajo igro »Tri dni direktor«. Šola za odrasle v Radencih Delovni kolektiv Slatinskega podjetja v Slatini Radencih je ustanovil šolo za odrasle, in sicer za 7. in 8. razred. Vodstvo šole je prevzelo vodstvo osnovne šole Tišina, ki je preskrbelo tudi predavateljski kader. Iz delovnega kolektiva se je vpisalo 31 slušateljev, ostalih sedem slušateljev pa je iz okolice. Mesec dni pouka (tedensko po 5 ur) nikakor ne zadostuje, zato so ustanovili predmetne krožke. Pripravljajo se na predmetne izpite. Najprej bodo odgovarjali iz spoznavanja prirode. Na izpite bodo povabili predstavnike posvetnih oblasti, da ocenijo njihovo delo. Na sliki: slušatelji šole za odrasle v Slatini Radencih. USTANOVLJE.. INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA Novoustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem nadaljuje delo, ki ga je začel Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, ki je letos izdal 1. knjigo II. dela »Zbornika fotograskih dokumentov o boju KBs«. V letu 1960 namerava izdati I. del tega zbornika, ki bo zajemal delavsko gibanje in dejavnost Komunistične partije v Sloveniji od začetkov delavskega gibanja pri nas (i. 18.1) do leta 1941. V njem bodo objavljene vse pomembnejše foto. grafije, pa tudi fuksimili letakov, časopisov, članskih kart itd., ki jih je doslej zbral in branil Zgodovinski arhiv CK ZKS, ki se je vključil v inštitut. Muzej narodne osvoboditve LRS, ki se je prav tako vključil v novoustanovljeni inštitut, bo v letu 1960 izdal 2. knjigo II. dela zgoraj imenovanega zbornika, ki bo zajemala razdobje narodnoosvobodilnega boja od novembra 1942 do sept. 1945. V želji, da bi bilo objavljeno fotografsko-dokumentarno gradivo čimpopolnejše in čimvernejši odraz naše revolucionarne preteklosti, se obračamo na vse tiste, ki so v tem gibanju sodelovali in še hranijo tako gradivo, da ga izroče za objavo in s tem pripomorejo k izpolnitvi naše velike naloge. Dolžnost nas vseh je, da ohranimo potomcem to gradivo s tem, da ga objavimo v reprezentativni knjigi, ki naj bo obenem našim šotam prepotreben učni pripomoček za vzgojo mladine, tujemu svetu pa naj v dostojni obuki predstavi nas boj za socializem in njegov prispevek k mednarodnemu socialističnemu gibanju. Letošnja akcija ob 40-ietnici KPJ in SKOJ je pokazala, da hranijo ljudje še mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva, zato se ponovno obračamo na vse, ki tako gradivo še imajo, da nam ga proti nagradi odstopijo ali pa posodijo za preslikanje. Prosimo jih tudi, da nam hkrati s fotografijami pošljejo ustrezne podatke, t. j. da kratko opišejo dogodek, ki ga fotografija predstavlja, posamezne pomembne osebe ali skupine, ki so na fotografiji, m točen čas dogodka ter podatke o avtorju fotografije, v kolikor je poznan, da bi z navedbo avtorja fotografije podkrepili njeno avtentičnost. Obenem pozivamo tudi vse fotografe (poklicne in amaterje), ki so v predvojnem obdobju spremljan naše napredno gibanje in posamezne dogodke v njem ter take posnetke še hranijo, da nam to sporoče. Ker je večina gradiva že zbranega in se obe knjigi pripravljata za izdajo, prosimo, da nam fotografije in pojasnila k njim sporočite čimprej, vsekakor pa do 1. januarja 1969, da bi kakšna pomembna fotografija ne ostala neobjavljena. Vse fotografije in sporočila, ki se nanašajo na obdobje do leta 1941, pošljite na naslov: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Trg revolucije št. 1, ali na telefon št. 23-571, interna 23, vse tiste, ki spadajo v obdobje narodnoosvobodilnega boja pa na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS, Ljubljana, Celovška cesta št. 23, tel. št. 20-393. Nova številka revije „Otrok in družina“ Izšla je nova številka naše družinske revije in nam prinaša uvodoma izvlečke iz referatov III. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenija — to so referati tov. Ade Krivic: O razvoju Zveze prijateljev mladine Slovenije, Mirana Zirkelbacha: O vlogi pionirske organizacije po novem zakonu o šolstvu, in razprava tov. Vide Tomšičeve. Na naslednjih straneh nas revija seznanja z različnimi šolskimi problemi. Vladimir Cvetko piše o šoli in družbi in pravi: »Učitelji, otroci in starši se vedno tesneje zbližujejo. Kolikor močneje in konkretneje se oblikujejo pred nami obrisi nove, reformirane šole, njenih nalog in ciljev, toliko močneje pa se nam vsiljuje spoznanje, da šola svojih nalog brez dobrega in stalnega sodelovanja družbe, to je vseh ljudi, družbenih organizacij in organov, ne bo mogla izpolnjevati.« Konkretno o šolskem pouka nam piše Danica Marion, in sicer o skupinskem pouka. Tisti, ki imate manjše otroke, gotovo večkrat razmišljate, kako bi ravnali z otrokom, ki je trmast. Razpravo o obdobju prve trme je prinesla že 7. številka, v pričujoči se nadaljuje in zaključuje. Branka Jurca nam piše o otroku im knjigi. Piše predvsem o knjigah, ki izhajajo v založbi Mladinska knjiga, din opozarja starše na to, kateri starostni dobi je namenjena posamezna zbirka Mladinske knjige. Potem pa se že bližamo tistemu intimnejšemu delu revije, ki govori o nevšečnostih in razprtijah v zakonu in o otrocih o tem piše Helena Puhar) in Pomenku s starši, ki je zelo priljubljen in življenjski rubriki Midva je zanimivo vprašanje 20-letnega dekleta: ali naj se poročim s fantom, ki pije in ki ga ljubim? SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER Prihodnje dni si bomo ogledali v soboškem Kinu dva domača filma, ki smo ju že težko pričakovali. Gre za lanski najboljsi film lanskega festivala v Ptuju »H 8 . . .« in za »Vlak brez voznega reda«, ki ga je kritika ocenaua kot najboljšega na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma v Ptuju. Najprej bomo gledati film režiserja Veijka uiaujica. VLAK BREZ VOZNEGA Na la film smo postali pozorni že takrat, ko je nepričakovano dosegel uisp c.u na mednarodnem flamskem tcsaivaru v Cannesu. Vsi, ki so viden in na letošnjem tuniškem festivalu v Pulju, so se prepričati, da je ostane eno izmed vrhunskih del nase mude kinematografije, čeprav ima iuiti nekatere svoje slanosti. To je filmu o preproosluh zagorskih kmetih., ki so po izvojievam revoluciji šli na pod, da si poiščejo kot kolonisti daleč od svojega dalmatinskega krasa svoj kruh svojo srečo. Domača in tuja kritika je režiserju Bulajiiču priznala, da dobro pozna in občuti življenje, ljudi, okoije in psihologijo, zato mu je uspeto usivajim spontan, pristen in neskonslruiran film. Velika vrednost fuma je njegov nacionalni značaj, ki ga preveva, saj občinstvo v njem junake doživlja kot svoje najihlizjie sorodnike, a prostor kot svoje rodne kraje. Ne motijo se tisti, ki trdijo, da je »Vlak brez voznega reda« zgrajen na resnici in njej posvečen. Ta resnica je včasih sicer okorna, trda in celo surova, vendar od začetka do konca verodostojna. V filmu nastopajo poleg zagorskih kmetov tudi nosi znani filmski igralci in igralke: Olivera Markovič, Inge Ulin, Lia Rho Barbieri, Milan Miloševič in drugi. Pridobilev za soboški filmski repertoar je nedvomno tudi film režiserja Nikole Tanhoferja H-8... Idejo za film je dala ustvarjalcem nesreča, ki se je pripetila poleti 1. 1957 na avtni cesti Zagreb — Beograd, ko sta po krivdi voznika še danes neznanega osebnega avtomobila trčila avtobus in tovornjak. Po ideji Z.Berkoviča in N. Tanhoferja sta napisala scenarij Zvonimir Ber-kov.ič in Tomislav Butorac in tako smo dobili napet in zanimiv film o potnikih, ki jih je nesreča zatekla v trenutku trčenja v avtobusu oziroma tovornjaku in na servisnih postajah na avtni cesti. Nekateri kritiki so režiserju sicer očitali (pravzaprav velja ta očitek bolj scenaristoma), da je težil k nenavadnim značajem in usodam glavnih junakov filma. Naj bo ta očitek umesten ali ne, že omenjena težnja filmu nikakor ni škodovala. Tako bomo spoznali šoferja, ozdravljenega alkoholika (Slane Sever), študentko glasbe, ki sl želi novega življenja, novinarja, ki je postal nanjo pozoren, njegovega tovariša, ki mu gre le za kariero, tujce, vojaka, propadle igralce, zdravnika in druge. Dogajanje na filmskem platnu je retrospektivno, kar je filmu le v prid. Poleg Staneta Severja nastopajo v filmu Boris Buzančič, Djurdja Ivezič, Tonči Vrdoljak, Marija Kohn, Mira Nikolič in drugi. Glasbo za film je prispeval Dragutin Savin, pesem »Srečno pot« pa je napisal Ljubo Kuntarič. -bjš- PRI KMETIJSKI ZADRUGI KOBILJE NASTAJA ZADRUŽNA EKONOMIJA ZANIMANJE ZA POGODBENO SODELOVANJE VSAK DAN VEČJE — SKORAJ 80 ODST. PRAŠIČEV IN 45 ODST. GOVEJE ŽIVINE POGODBENO ORGANIZIRANE — POLEG KOOPERACIJE TUDI LASTNA PROIZVODNJA — GRADNJA HLEVOV ZA 200 GLAV GOVEJE ŽIVINE — UREDITEV 90 HEKTAROV ČREDIN- SKIH PAŠNIKOV V kmetijski zadrugi Kobilje se je zanimanje za pogodbeno sodelovanje v primerjavi z lanskim letom znatno povečalo. To se čuti posebno v Kobilju, kjer so plan pri pšenici dosegli, nekoliko slabše pa je v ostalih vaseh. Več zadružnikov je dalo v sodelovanje tudi preko polovico obdelovalnih površin. Veliko zanimanje so letos zadružniki pokazali za pogodbeno pitanje, saj ima zadruga že skoraj 80 odst. prašičev in 45 odst. goveje živine pogodbeno organizirane. Zadružniki so začeli dajati tudi na sejem, katerega organizira Veterinarski zavod iz Murske Sobote, vedno več plemenskih telic dio dveh let. Poleg pogodbenega sodelovanja ima zadruga tudi že okrog 50 hektarov svoje zemlje. 7 hektarov je letos zasejala z italijansko pšenico, ostalo pa bo zasejala s hibridno koruzo, ovsom im krmnimi rastlinami. Drugo leto bo najete površine, katerih ima sedaj že 18 hektarov, povečala še za najmanj 30 hektarov, saj ima še številne ponudbe. Zadruga ima že odobrene kredite za gradnjo dveh hlevov za 200 glav mlade goveje živine. En hlev za 100 glav živine bo gradila v Dobrovniku, drugega pa v Kobilju. Z gradnjami bo začela že spomladi, stale pa bodo 6 milijonov dinarjev. Trenutno gradi na posestvu v Kobilju priročno skladišče z garažami, prihodnje leto pa ima predvideno gradnjo centralnega skladišča za 10 vagonov v Dobrovniku. Zraven bo zgradila tudi primerne garaže. Za te gradnje še nima na razpolago finančnih sredstev. Predvidevajo, da se bodo vse gradnje precej pocenile s tem, ker imajo svojo opeko, ki so jo napravili doma. Tudi precej lesa bo imela zadruga za te gradnje na razpolago. V Dobrovniku je prevzela okrog 90 hektarov čredinskih pašnikov, ki pa jih bo morala še urediti, ker so ponekod močno zamočvirjeni. Za izsuševanje in gnojenje bo zadruga porabila skoraj 7 milijonov dinarjev. Za ta sredstva ima prošnje že vložene in pričaku- je, 'da bodo v kratkem odobrene. Pred kratkim je zadruga začela pripravljati zemljo za spomladansko setev. Gnojila ima že na zalogi, semena pa je naročila. Tako predvidevajo, da bo spomladanska setev prav tako kot jesenska, pravočasno končana. Prijeten počitek v minulih sončnih jesenskih dneh v breskovem nasadu v Železnih dverih (Foto: B. Šinko) Zapiski iz kmetijske zadruge Mačkovci ZANIMAN JE ZA POGODBEAO SODELOVANJE VSE VEČJE Kmetijska zadruga Mačkovci je letos pri pogodbenem sodelovanju precej napredovala. V sodelovanju so zajeli 84% planiranih površin, pri travnikih pa doslej polovico plana, vedno večje zanimanje pa dokazuje, da bo plan celo presežen. Precej zaslug za dosežene uspehe imajo politični aktivi, vendar pa vse večje zaupanje kmetov v zadrugo kaže, da delovanje aktivov kmalu ne bo več potrebno, saj kmetje vse pogosteje prihajajo sami sklepat pogodbe. S tem pa seveda ni rečeno, da je vsako organiziranje odveč. V bodoče bo zadruga morala skrbeti, da bodo površine, ki jih dajejo posamezniki v sodelovanje, čim večje. Zadruga se bo v prihodnjih letih preusmerila predvsem na sadjarstvo, travništvo in živinorejo. Prihodnje leto ima predvidenih za obnovo v sodelovanju že 281 hektarov travnikov in 50 hektarov sadovnjakov. Za obnovo sadovnjakov še nimajo izdelanih načrtov, zato bodo začeli z delom šele jeseni. Zarodki zadružne ekonomije v Pečarovcih, kjer imajo nekaj hektarov zemlje splošnega ljudskega premoženja, se povečujejo. Čez nekaj tednov bo zadruga najela okrog 20 hektarov zemlje ter poslopje, v katerem bo uredila hleve za 30 glav goveje živine. Ima pa predvideno tudi gradnjo novega hleva za 100 glav mlade goveje živine. Zadruga ima že zdaj 12 glav svoje goveje živine, ki jo pitajo zadružniki. Pri hibridni koruzi v pogodbenem sodelovanju so letos zabeležili povprečen hektarski donos 68 q, medtem ko je bil najvišji donos 78 metrskih stotov suhega zrnja. V zadrugi so mnenja, da se povprečen donos z uporabo sodobne agrotehnike lahko še poveča. Doslej še niso začeli z večjo akcijo sklepanja pogodb. vendar imajo že sklenjenih za 11 hektarov. Do novembra je zadruga napravila 98 milijonov dinarjev prometa. Največ prometa je imela z odkupom živine 'in lesa. Odkupila pa je tudi okrog 10 ton jabolk im 20 ton izvoznih sliv. Nekoliko slabše je letos z odkupom krompirja, katerega so odkupili samo 5 ton. Prihodnjo jesen bo dograjeno tudi zadružno poslopje, ki ga gradijo v bližini železniške postaje. V njem bodo zadružne pisarne, skladišča, garaže, trgovina z reprodukcijskim materialom, sejna dvorana in skladišče za žitarice. dami zadružnega sveta so letos vsi sklenili pogodbe za sodelovanje, nekateri za pšenico, drugi za travnike ali pa bodo sklenili pogodbe za setev spomladanskih kultur. Če bi hoteli oceniti delo zadružnega sveta, bi lahko rekli, da se uvršča med tiste svete, ki včasih poleg koristi zadruge preveč ščitijo lastne koristi. To se opazi predvsem na sejah, ko razpravljajo o višini cen zadružnih storitev im odkupljenih pridelkov. Takrat so se zavzemali za ta, da bi bile storitve čim cenejše, cena odkupljenih pridelkov pa visoka. Sicer pa se tudi tu stanje počasi izboljšuje. Za upravni odbor, ki je že starejši zadružni organ, je značilno, da posamezni člani vedno zagovarjajo stališče svoje vasi, pozabljajo pa na zadrugo kot celota Janko Stolnik KRATKE VESTI POLEG KOOPERACIJE LASTNA PROIZVODNJA Šalovska zadruga se je začela počasi preusmerjati tudi na lastno proizvodnjo. Poleg zemlje splošnega ljudskega premoženja, katere je pred kratkim prevzela okrog 22 ha, je začela jemati zemljo tudi v zakup. Predvidevajo, da bodo imeli do spomladi najetih že okrog 13 hektarov, pozneje pa jo bodo še povečali, saj je ponudb čedalje več. Letos so na svojih površinah zasejali že 4 hektare pšenice ter nekaj rži, ostalo pa bodo zasejali s spomladanskimi kulturami. Plan pogodbenega sodelovanja so pri pšenici dosegli z 62 odst., medtem ko bodo pri travnikih plan izpolnili stoodstotno. Spomladi bodo gradili tudi goveje hleve za 200 glav ter nove garaže, pred kratkim pa so odkupili tudi večje skladišče. Spomladi bodo kupili tudi novi kombajn ter dva traktorja. -ko MLADI ZADRUŽNIKI V MAČKOVCIH DELAJO Aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Mačkovci je pred kratkim zasejal v Dankovcih 40 arov pšenice, spomladi pa bo zasejal še 20 hektarov hibridne koruze. Zadruga jim je kupila 200 enodnevnih piščancev štajerske pasme. Mladi zadružniki so se obvezali, da bodo organizirali ekipe za škropljenje drevja ter doma očistili sadno drevje. -ko DVIG OSEBNE POTROŠNJE V letu 1957 je znašala osebna potrošnja v beltinski občini čez 478 milijonov dinarjev, lani čez 693 milijone, letos pa že 820 milijonov dinarjev. Za prihodnje leto predvideva družbeni plan občine čez 960 milijonov dinarjev — v skladu s predvidenim razvojem. To je za 10 odst. več, kot je prvotno predvideval družbeni plan za leto 1961. obvezni postaji in sicer kar za deset minut. Saj so ljudje lačni in žejni, bi rekel človek. Da, tudi tisti, ki so ostali v avtobusu. Dijaki, ki se vozijo vsak dan in odidejo od doma zgodaj zjutraj, že komaj čakajo topel obrok hrane. Pa so vendar oni tisti, ob katere se največkrát spotikajo potniki, ki nimajo prostora niti na svojih sedežih. Privoščil bi jim nekaj takšnega »brezskrbnega dijaškega življenja, Vsaj za nekaj časa. Sicer pa jih tudi sprevodnik včasih ozmerja in zato so vedno stisnjeni v zadnjem koncu. Tam obrekujejo in razpravljajo o profesorjih, šoli, filmu, plesu, učenju itd. Spet smo na postaji, eni izmed »tistih obveznih«. Deset minut postanka ali več in nadaljujemo. Naenkrat nekaj zaropoče. Potniku spredaj je padel s police kovček na glavo. Nekaj kletvic prizadetega, iskanje lastnika in pritajen smeh dijakov. Nekdo zapoje, prav tiho: »Kaj vse se lahko zgodi...« Saj res. Ustavili smo se. Izstopili in vsak je odhitet v svojo smer. Ta po opravkih, oni domov, dijaki pa na toplo in h knjigam in zvezkom. Vračamo se. Na postaji nas je okrog deset. Mračno jutro. Ura je šest. Vsak čas bo pri- šel avtobus. Ali nas bo vzel, se sprašujemo s pogledi. »Samo mesečari vstopite! Ni mesta.« »Moram v službo,« povem sprevodniku in ta me potegne skozi vrata. Zrak je zatohel. Zaudarja po vinu, žganju in ne vem po čem vse. Stari znanci od včeraj so tu. Dijaki, zgodaj so morali ostati. Ustavimo se na nekaj »obveznih« postajah in že smo v Murski Soboti. Stopil sem k čistilcu čevljev, čeprav sem si jih zjutraj očistil, in mu odrinil poslednji drobiž. Odšel sem v službo in na tihem upal, da se bomo včasih vozili tudi o Pomurju brez strahu pred morsko boleznijo, zadušitvijo in drugimi nevšečnostmi. Karel Sukič Na končni postaji... Občni zbor Kluba mladih proizvajalcev v ČZP „Pomurski tisk“ Klubi mladih proizvajalcev so nova oblika dela mladinske organizacije, vendar pa so dosegli v nekaterih podjetjih s svojim delom že zelo lepe uspehe. V Pomurju imamo samo še dva kluba mladih proizvajalcev im Sicer pri podjetju »Nafta« Lendava im v Časopisno založniškem podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti. V nedeljo je imel Klub mladih proizvajalcev v Pomurskem tisku redni letni občni zbor. Po diskusiji, ki se je razvila na zboru in po sprejetem programu lahko pričakujemo znatne uspehe. Na zboru je poleg mladih delavcev, katerih je v podjetja nad 70, bilo prisotnih tudi nekaj mladinskih predstavnikov iz drugih soboških podjetij. Iz poročila o dosedanjem delu kluba mladih proizvajalcev je razvidno, da mladima v podjetju ni naredila vsega, kar bi lahko. Krivda je predvsem pri mladimi sami, ki ni vedno posvečalo dovolj pažnje delu v organizaciji. Na zboru so mladi delavci im delavke sprejeli obširen program dela. Glavni poudarek v delu kluba mladih proizvajalcev v bodoče bo na proizvodnih sestankih. Na teh bodo mladinci razpravljali o proizvodnji, proizvodnih odnosih, higiensko-tehnično zaščiti delavcev, o tarifnem pravilniku podjetja, pravilih podjetja, gospodarjenju kakor tudi o strokovnem izpopolujevanju delavcov itd. Skratka, vodstvo kluba mladih proizvajalcev bo skušala vključiti mlade delavce v aktivno delo pri upravljanju podjetja. NOVE PLASTI PREMOGA V MEDJIMURJU Pri Murskem Središču so odkrili nove plasti polrjavega premoga s kalorično vrednostjo 3900 kalorij. Na prvih plasteh bodo odprli nov premogovnik, iz katerega pričakujejo pol milijona ton premoga. Raziskovanja kažejo, da hodo odkrili še več slojev premoga. REKORDNI PRIDELEK SLADKORNE REPE Po podatkih združenja živilske industrije bodo pridelovalci dobavili do 20. t. m. tovarnam okoli 2,3 milijona ton sladkorne repe, kar je za 450.000 ton več kot v najbolj rodnem letu 1957. V lendavskem Partizanu se že pripravljajo na prihodnji nastop Nova Gorica: Sobota 1:1 (0:1) V nedeljo sta se v Šempetru pri Novi Gorici srečali v edinem prvenstvenem srečanju SOL moštvi Sobote in Nove Gorice. Gledalcem, katerih je bilo okrog 500, sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah : Nova Gorica: Leban, Merljak, Arnič, Gulim, Kogoj, Fanagel, Križaj, Blažiča, Černič, Mozetič, Markič. Sobota: Morčič, Šarotar, Kološa, Dozet, Skalar, Norčič, Sečko, Zorec, Maučec, Potočnik, Drvarič. Igrišče je bilo razmočeno in mlake na igrišču so bile ponekod globoke do gležnja, medtem ko je ves čas igre deževalo. Igralci obeh moštev, posebno pa Sobote, so se borili zelo požrtvovalno. Igra je dala res videz prave, prvenstvene tekme. Sobote je v prvem polčasu dosegla gol in tudi Vodstvo po Maučecu. Ta je imel potem še nekaj priložnosti, a rezultata ni povišal. Tudi domačini so večkrat nevarno ogrožali vrata, vendar je bili pravi »kunšt« doseči gol, saj je bila 16-metrovka na obeh straneh pod vodo. V 46. minuti je Skalar zruši Križaja in sodnik je prisodil prosti strel tik pred šestnajsitmetrovko. Igra je bila tudi v drugem polčasu enakovredna in seveda zelo težka. Domačine so vzpodbujali gledalci, ki pa so mnogokrat pozabili, kje je moja športnega vzpodbujanja. Vse do 88. minute so gostje vodili z rezultatom 1:0, dve minuti pred koncem tekme pa je Skalar zaigral v kazenskem p rostoru z roko in sodni k je prisodil enajstmetrovko. Vratar Murčič je Sicer prvi strel odbil, vendar na nogo nasprotnemu igralcu, ki jo je poslal v mrežo. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Nova Gorica pa se je pritožila zaradi slabega sojenja sodnika. rezultat že 3:0. Prodorni Puntar, ki je bil dokaj razpoložen za streljanje, je s topovskimi udarcem z 20 metrov neubranljivo poslal žogo v desni kot. Napadalci Nafte so nenehno ogrožali vrata gostov, ki so se žilavo branili. Akcija v 60. minuti, ki se je začela na desnom krila, se je končala s četrtim golom za domače. Levo krilo Horvat ni imel težkega posla; porinil je žogo z glavo v mrežo mimo presenečenega vratarja gostov. Vse je kazalo, da bo ostalo pri rezultatu 4:0 za domače, ko so gledalci v zadnjih desetih minutah še dvakrat zaploskali. V 92. minuti sta Kulčar in v naslednji Dominko z lepima goloma postavila končni rezultat in zapečatila usodo gostov. Rezultat 6:0 je sicer visok, vendar bi bil lahko še večji, če srednji napadalec domačih ne bi bil preveč sobice pri podajanju žoge. Še nekaj besed o igri. Mladi vratar Krampač ni imel težkega dela, da bi lahko gledalcem pokazali svoje znanje, kot predzadnjo nedeljo proti Korotanu. Pri hranilcih je bil boljši Kepe, ki mnogo obeta. J. Varga je še vedno steber domačih. Med ostalima krilcema je bil to pot boljši Lebar. Bači, ki ga poznamo v Lendavi kot zelo marljivega in discipliniranega nogometaša, ni imel svojega dne. Napadalna petorica je dosegla šest golov, vendar se še vedno spušča v nepotrebno im nekoristno igro pred nasprotnikovimi vrati. Gostje so imeli najboljšega igralca v vratarju. Predstavili pa so se Sicer kot požrtvovalna in disciplinirana ekipa, vendar jim primanjkuje izkušenj. Sodnik Ludvik Bojnec je na trenutke dovoljeval ostro igro, vendar je ob fair igri obeh moštev svojo nalogo zadovoljivo opravil. Nafta je z današnjo zmago s 13 točkami pristala ma drugem mestu za vodečo Dravo iz Ptuja, ki ima 14 točk. Prvo spomladansko srečanje v Ptuju bo razvozlja1o tudi ta problem, ali bomo prihodnjo jesen nogometaše Nafte gledali tudi v druščini moštev Slovenske conske lige. -jo Visoka zmaga Naite Nafta: Pohorje (Ruše) 6:0 (2:0) Minulo nedeljo je bila odigrana v Lendavi zaostala prvenstvena tekma v okviru mariborske nogometne Podzveze med domačo Nafto in gosti iz Ruš. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo na igrišču okoli 300 gledalcev, ki so letošnji jesen prvič zadovoljni zapuščali igrišče. Domača enajstorica se je gledalcem predstavila takole: Krampač, Posedel, Kepe. Bači, Varga. J. Lebar, Horvat, Pintar, Kulčar, Dominiko (Gregur), Sraji. Nafta je že v prvih minutah začela s hitro igro, vendar so gostje s požrtvovalno igro odklonili vsako nevarnost pred svojimi vratu V 7. minuti so domači nepričakovano prišli v Vodstvo po Kulčarju, ki je s 16 metrov poslal žogo v desni zgornji kot. V protinapadu so gostje prišli le do kazenskega prostora, kjer je uspešno reševal vse kritične situacije srednji krilec Nafte J. Varga, ki je bil najboljša igralec na igrišču. Rezultat prvega polčasa je postavili domačim Pintar v 58. minuti, ko je iz neposredne bližine zadel desni spodnji kot. Drugi del igre je v glavnem pripadal domačim im so se gostje le branili. Komaj je žoga zapustila belo točko na sredini igrišča, je bil ŠAG - Zmagovalec Pri soboškem društvu »Partizan« so po večmesečnem premoru začeli spet redno trenirati namiznoteniški igralci. Društvo je zagotovijo potrebna finančna sredstva za žogice in rekvizite. Treningi so vsak teden trikrat in sicer za pionirje, mladinke, mladince in člane. Največje zanimanje je Seveda med pionirji, saj obiskuje trening okrog 20 pionirjev. Treninge vodijo starejši, izkušeni igralci. Namiznoteniška Sekcija bo v naslednjem tednu organizirala društveno prvenstvo, potem prvenstvo Sobote; udeležili pa se bodo tudi občinskega in Okrajnega prvenstva. Tudi drugih, pomembnejših tekmovanj se nameravajo udeležiti, če bodo dobro pripravljeni. V nedeljo smo bili priča pr- vemu tekmovanju, katerega je organiziral mladinski aktiv »Stefan Cvetko«. Aktiv je pripravil tudi lep pokal, katerega je v prvem prvenstvu spomladi osvojila ekipa ESŠ. Pokal postane last ekipe, ki trikrat osvoji naslov prvaka. Odslej bo tekmovanje vsak mesec. Nedeljskega tekmovanja se je udeležilo 5 ekip in sicer: SAG, ESŠ, Učiteljišče, Šola učencev v trgovini ter Šola učencev raznih strok. Obenem je bilo odigrano tudi prvenstvo mladincev Sobote za mesec november. Sodelovalo je 16 mladincev. Rezultati prvenstva: ekipno: t. SAG, 2. ESŠ, 3. Učiteljišče, 4. ŠURS, 5. ŠUT; posamezno: t. Jože Kovač, 2. Geza Vogrinčič, 3. Vlado Roškar itd. Pomurski Vestnik 19. nov. 6