VELIKE ZVERI Jernej Javornik sodelavci 1 Rjavi medved je naša največja kopenska prostoživeča žival. Zaradi načina življenja in prehranjevanja, ki pogosto vodi v konflikte s človekom, je bila vrsta skozi celotno človeško zgodovino preganjana in na mnogih območjih iztrebljena. Alpski prostor v tem pogledu ni izjema, saj je bil medved na območju celotnih Alp skoraj popolnoma iztrebljen do začetka 20. stoletja. Dandanes je rjavi medved zavarovana vrsta in vse kaže, da po zaslugi ponovne naselitve v italijansko pokrajino Trento ter spontanega širjenja z Dinarskega gorstva medvedi počasi, a vztrajno znova naseljujejo Alpe. To prinaša številne izzive in pri mnogih ljudeh, zlasti kmetih, vzbuja strah ali nejevoljo. V mnogih primerih je takšen strah odveč, saj obstajajo načini in dobre prakse, kako uspešno sobivati z medvedom. Živeti z medvedi v Alpah Počasno vračanje rjavega medveda v alpski prostor 1 Rok Černe, Matija Stergar, Gregor Simčič, Matej Bartol, Tomaž Berce Maja Sever, Aleš Pičulin in Andrej Rot, vsi Zavod za gozdove Slovenije. O rjavem medvedu Če odštejemo dansko Grenlandijo in norveški Sval- bard, kjer živijo polarni medvedi, je rjavi medved edi- ni v Evropi živeči predstavnik medvedov. Je največji predstavnik zveri pri nas (uvrščamo ga med velike zveri, kakor še volka in risa). Poleg zobra (evropskega bizona) ter losa je največja evropska še živeča kopen- ska prostoživeča žival, saj lahko odrasli samci tehtajo tudi nad tristo kilogramov. Rjavi medved je vsejed in večino svojega časa nameni iskanju hrane, pri čemer ga vodi izvrsten voh. Najraje posega po hrani, bogati z maščobami, škrobom ali sladkorji. Na njegovem je- dilniku se tako najpogosteje znajdejo razni plodovi ra- stlin (npr. žir, jagodičevje, kostanj), koreninice, ličinke žuželk (npr. mravelj in os) ter mrhovina živali. Med- vedi se lahko hranijo tudi z raznimi poljščinami (zelo Rjavi medved (Ursus arctos) Foto Dan Briški jim tekne koruza), sadjem, čebeljo zalego in medom, pašnimi živalmi (zlasti drobnico) ter različnimi organ- skimi odpadki, ki jih najdejo v smeteh ali kompostu. Takšne prehranske navade pogosto povzročijo škodo na premoženju in druge konflikte. Ti so pogostejši v jesenih s slabim obrodom dreves in grmovnic, ko je v gozdovih malo hrane. Takrat medvedi, da si naberejo potrebno maščobno zalogo za zimo, iščejo druge vire hrane, zato pogosteje prihajajo v bližino človeka. Alpski medvedi Do srede 18. stoletja je bil medved splošno razširjen po celotnih Alpah. Potem pa se je začelo njegovo šte- vilo naglo zmanjševati predvsem zaradi več sprejetih lovskih zakonov, ki so dovoljevali in nagrajevali ubi- janje medvedov tako rekoč vsakomur. Do začetka 20. stoletja v Alpah praktično ni bilo več medvedov. Rjavi medved je plašna žival, ki se ljudem najraje izogiba. Zato bomo v naravi največkrat našli le stežka zamenljive stopinje ali iztrebke. Foto Urša Fležar Foto Marko Rajkovič Populacija v Trentu še danes predstavlja center popu- lacije medvedov v Alpah. Tam živi okoli devetdeset medvedov, njihova številčnost pa se povečuje. Poleg Trenta v Alpah beležimo nekoliko več medvedov še v Sloveniji v širši okolici Julijskih Alp in na jugovzho- dnih Kamniško-Savinjskih Alpah ter v italijanski Fur- laniji-Julijski krajini. Drugod se medvedi pojavljajo le občasno. Trenutno v Sloveniji nimamo zanesljive ocene o šte- vilčnosti alpske populacije. Najnovejše podatke ima- mo za obdobje 2015−2018, ko se je z genetskim mo- nitoringom zaznalo osemnajst različnih živali, a verjetno je pravo število nekoliko večje. Med njimi so bili samo samci in nobene samice. To je razumljivo, saj gre za migrante iz Dinarske populacije. Značilnost medvedov je namreč, da samci migrirajo dosti dlje kot samice, ki največkrat ostanejo v bližini matere. Nekaj medvedov je preživelo zgolj na območju Trenta v Italiji. Blizu Alp so se medvedi po zaslugi tamkajšnje zemljiške gospode in nekaterih zavzetih lovcev ohra- nili tudi v snežniških in kočevskih gozdovih. Vendar je tudi ta populacija štela zgolj okoli trideset do štiri- deset živali. Po delni zaščiti medvedov v omenjenih dinarskih gozdovih in naprednejši lovski zakonodaji se je začela njihova številčnost v Dinaridih kmalu po- večevati in že po drugi svetovni vojni so se začeli prvi medvedje pojavljati tudi v slovenskih Alpah. T emu so sledile nekatere ponovne naselitve medvedov iz No- tranjske in Kočevske v Alpe (npr. leta 1954 na Pohorje in v letih 1989−1993 v avstrijske Alpe), a je bila uspe- šna le naselitev desetih slovenskih medvedov v itali- jansko pokrajino Trento v letih med 1999 in 2002. PLANINSKI VESTNIK april 2021 5 Zato za zdaj v Alpah, z izjemo Trenta, ne beležimo redne prisotnosti medvedk in stalne reprodukcije. Iz raziskav vemo, da se samci, ki so migrirali v Alpe, gi- bljejo na velikih površinah in da ni nujno, da se bodo na nekem območju ustalili; ko dosežejo spolno zre- lost in zlasti v obdobju parjenja se pogosto vrnejo na območje samic. Zato je pokazatelj dejanskega širjenja medvedov stalna prisotnost medvedk. Se pa v Sloveniji v zadnjem obdobju veča število med- vedk na širšem območju Trnovskega gozda, Nanosa in Idrijskega hribovja. T am se je številčnost medvedk med letoma 2007 in 2015 povečala in znaša vsaj šest- najst živali, kar kaže na postopno širjenje medvedov proti Alpam. "Problematični" medvedi Škoda, ki nastane zaradi medvedov na pašnih živalih, čebelnjakih, sadovnjakih in drugih kmetijskih objek- tih, je težava, ki jo je treba ustrezno reševati. Prav tako ne gre zanemariti možnosti napada medveda na člo- veka. (V Sloveniji se v povprečju zgodijo od enega do trije napadi na človeka letno; v veliki večini se konča- jo le z blažjimi poškodbami − ugrizom ali praskami.) Vse to so konflikti, ki lahko sprožijo negativen odnos ljudi do medveda. Pomembno pa je vedeti, da veliko večino škode in bli- žnjih srečanj z ljudmi povzroči zgolj nekaj medvedov. Po večini so to t. i. problematični medvedi. Problema- tičen medved je medved, ki je izgubil priučen strah pred ljudmi. To se lahko zgodi iz različnih razlogov, a najpomembnejši je ta, da osebek začne povezova- ti prisotnost hrane s prisotnostjo ljudi. Takšen med- ved bo pogosto zahajal v bližino ljudi v upanju, da bo tam našel hrano. Če medvedom preprečimo dostop Trenutna razširjenost medvedov v Alpah Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije Neustrezno zavarovani viri hrane v bližini naselij pritegnejo medvede, ki se hitro naučijo, kje na lahek način dobiti hrano. Medvedi takšna mesta pogosto obiskujejo in sčasoma lahko izgubijo strah pred ljudmi. Karta prikazuje primer nelegalnega odlagališča odpadkov v okolici enega izmed slovenskih naselij ter lokacije, ki jih je obiskala medvedka, opremljena s telemetrično ovratnico. Vir podatkov Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo Medvedji mladič Foto Dan Briški Kako se obnašati na območju medveda: • Medvedi so plašne živali, ki se človeka praviloma izogibajo. • Napadi na človeka so redki. Medved napade le, če se čuti ogroženega. V večini primerov gre za lažni napad, saj se medved zažene proti nam brez fizič- nega stika z namenom, da nas odžene. • Ob dvigu na zadnje noge medved ne izkazuje na- padalnosti, temveč preverja okolico. • Če opazimo medveda, ki se nam približuje, ga z mirnim glasom opozorimo nase. • Če medveda presenetimo in pride do bližnjega srečanja, poskusimo ostati čim bolj mirni. Medve- da ne gledamo v oči in se počasi umikamo v smeri prihoda. • Če vodimo psa, ga imejmo vedno pod nadzorom. • V primeru napada medveda se ne branimo, leže- mo na tla in si poskušamo čim bolje (z nahrbtni- kom) zaščititi glavo in vrat. 6 do človeških virov hrane, kot so smeti, kompostni- ki, pašne živali in čebelnjaki, bomo storili veliko, da preprečimo nastanek problematičnih medvedov in s tem konfliktov, saj si bodo medvedi primorani hrano poiskati stran od ljudi in naselij. Sobivanje z medvedi v Alpah Širjenje medveda v Alpe lahko vpliva na način življenja prebivalcev teh območij, v največji meri rejcev pašnih živali. Izkušnje z alpskih območij drugih držav kažejo, da je v nekaterih primerih učinkovito varovanje pašnih živali možno. V alpskih državah, kjer so zveri (pred- vsem volkovi) v večjem številu prisotni že dalj časa (Švica, Francija in Italija), se je na manj zahtevnih tere- nih kot zelo učinkovita izkazala uporaba elektromrež. Na teže dostopnih alpskih planinah pa v tujini pogo- sto uporabljajo kombinacijo večžičnih elektroograj (ali elektromrež) in pastirskih psov. Možno je tudi za- piranje črede čez noč na varno v staje, stalne obore ali ograde iz visokih elektromrež. Ponekod v Alpah črede varujejo tudi pastirji s pastirskimi psi. Nabor ukrepov za uspešno varovanje črede je torej velik in se z novi- mi pridobljenimi znanji nenehno povečuje. Nujno je še poudariti, da je treba za zagotovitev optimalne za- ščite vsak ukrep varovanja pravilno uporabljati. Več o omenjenih varovalnih ukrepih in njihovi uporabi lah- ko preberete na spletni strani www.varna-pasa.si ali pi- šete na e-poštni naslov info@varna-pasa.si. Tudi planinci in upravljavci koč lahko dosti postori- jo, če medvedom preprečijo dostop do prehranskih virov in odpadkov. Na območju prisotnosti medve- da je treba poskrbeti, da se organski odpadki (in dru- ge smeti) odnesejo v dolino. Ob taborjenju na ob- močju medveda je treba hrano shranjevati ločeno in stran od ležišča na način, da je nedostopna medve- dom. Ob srečanju z medvedom pa se moramo drža- ti nekaj preprostih navodil. Za lokalne prebivalce in upravljavce planinskih koč ter druge pohodniške in- frastrukture je priporočeno, da poskrbijo za postavi- tev medovarnih ohišij za smetnjake in kompostnike (več na www.dinalpbear.eu/sl/). Čebelarji in sadjarji pa lahko svoje premoženje zaščitijo z večžično elek- troograjo ali začasno premično elektromrežo (več na www.varna-pasa.si). Poleg naštetih preventivnih ukrepov je seveda nujno tudi aktivno upravljanje populacije medvedov v Al- pah. Zaščita premoženja in zaščitni ukrepi namreč niso stoodstotno učinkovita rešitev, saj vseh konflik- tov ni mogoče preprečiti. Mnoge države, tudi Slo- venija, imajo zato razvit sistem interventnih skupin strokovnjakov, ki so usposobljeni za posredovanje v primeru konflikta z medvedom. Nujen je tudi pravi- čen in hiter sistem izplačevanja škod ter subvencioni- ranja zaščitnih ukrepov države. Ne nazadnje je zelo pomemben ukrep, ki ga ne smemo zanemariti, tudi načrtovan in nadzorovan odstrel medvedov, ki mora biti še posebej usmerjen k problematičnim medve- dom, ki zahajajo v bližino naselij in ljudi. Izkušnje namreč kažejo, da plašenje ali preseljevanje takšnih medvedov na druga območja ni učinkovito. Morda se zdijo omenjena navodila za marsikatero območje v Alpah nekoliko pretirana ali preuranjena. T oda situacija z medvedom in volkom v Alpah se za- dnja leta hitro spreminja in ni odvisna zgolj od ukre- panja Slovenije, temveč tudi od drugih alpskih držav in pokrajin. Zato se zdi smotrno poučiti se in se pri- praviti na velike zveri, še preden se pojavijo pred "na- šim pragom". Potrudimo se ohraniti tradicionalne dejavnosti v Al- pah, kot sta pašništvo in planinarjenje s pomočjo zna- nja in tehnologij, ki jih poznamo, ter hkrati obvarova- ti zares izjemno žival, rjavega medveda, ki se, kot vse kaže, počasi vrača v Alpe. m Za zmanjšanje konfliktov z medvedi je ključno, da zavarujemo pašne živali, čebelnjake, sadovnjake, smeti in kompostnike. Fotografiji prikazujeta pastirske pse, ki varujejo čredo govedi v švicarskih Alpah, ter medovarne smetnjake, ki so jih razvili v Sloveniji. Foto Jernej Javornik PLANINSKI VESTNIK april 2021 7