St. 25. V Gorici, duo 27. mami 1900. Letnik II. lzli;ij;i. vs.ik torrk in pct<'k v teilnu (>l) II. 11si [»rt'ilpolilnc /:i inrslo lor ob 15. ni'i papoldnr za tlc/.cli). Stain1 |)O posti projcinan ;ili v (lorici n;i ddiii poniljan fclolclno S K.. poilcliii) i K. in cetrtlH.no 2 K. I'rodaju so v (ioiici v loliakarnali Schwarz v Hnlskih ulicali in .1 e I- Icrsilz v Ximskih ulicali p<> S vin. uUIlluA (Zjiitttmjc izdanj<\) Ureduištvo in upravnistTO se nahajata v «N a r o d 11 i I i s k a r n i>, ulica Votturini h. št. 9. Dopise jo nasloviti na uredniStvo, o^lase in imročniiio pa na upravništvo «Goriee». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer uko se tiskajo 1-k.rat po 16 vin., 2-krat po 14 vin., il-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Dr. liia in \\m cesk Zaeetkom loga mesoea objavili sino v ,,Gorici" clanek, v katorem sino označili g. dr. Tumo kot moža, ki pripisnje vodno in ].)ovsod vse uspehe sebi, neuspehe pa dru- gim. Oaslihlepnosl na jodni in zavist na uspehih drugil» j-ojakov na drugi slrani sla pri njom lako razvili. da miici dan in ihh: svoje iiHi/^aiic, kako l»i unieil ali vsaj skrt-il zasluge in uspehe drugih poslancev, cc niso njomu v slavo. llladnokrvno in brezvestno mrevari kot deželni odboniik nokalere pri- dobitve nasili državnih poslancov, da hi izpodkopal njihov tidied in upliv pri Ijud- slvn. — Da bi svojo trdiLev podprli z dokazi. navedli smo dva slučaja, ki to jasno doka- ztijola, naslikali smo namreč dr. Tumovo poslopanje in vcdenje v zadevi vipavske železnice in obelodanili njegovo zahrbtno poeelje v zadevi ilalijansko-obmojnih cest. „Soca1' z due G. t. m. nas jo radi toga v clanku s sprcdej navedenim nad|)isom prav grdö nahrulila, kakor ji je navada, lor nakopičila v njem drzne neresniee in be- dasloče, da smo bili namenjeni Lakoj jo za- viditL kakor zasluži. Toda, ker jo mod tein začel pojasnjevali g. E. Klavžar v svojih stvarno utemcljonih elankih cestno zadovo ob italijanski nieji, sino pero odlozili; a vidi se nam potrebno, da to sedaj storirno. V zadevi projektiranih dveh cost ob idvijsko-italijanski meji smo Irdili mod dru- gim, da je vlada dolocila podporo za oho obmejni oesli, nainreč za eesto od JVrhovlja do Kostanjevice in naprej do Srednjega, in za ono v dolini ob Idriji. Na to j«; odgovorila „Sočau doslovno : Vlada jo dovolila podpnro, pa ki za prvo cesto, nikakor pa iw. za drugo, radi preogroninih slroškov. Kar pis« „CioHcä" ludi o tej drugi cesti, jc lc zlobno pre- račnnjona s 1 c p a f ij a, da bi uspnšnejo hujskali proti i\v. Tumi. Novodnosl. jo ti'i izkljueena". Kakor je že g. K. Klavžar dokazal v svojih že prej omenjenih clankih in so vsak.lo lahko pre])i'ica iz vladnili lisLin, ki so vsakoinu prisl.opno, jo noovrgljiva i-osiiküi, da jo vlada dolocila prispt^vok za oho ob- mejni cesti. „Soda" — in kdor je za njo, naj čita jiazljivo dopis trzask(\ga namestni- štva z dno 24. avg. I. 1S99 slov. I7(i4 in državni proračan za I. 1899 in 1900 in do- Li<-ni razložbi državnega proračuna! I'oUmii naj pride zopet in naj nam oöita, da j(> naša trditev ,,z 1 o b n o preračunjena s 1 e p a r i j a, da hi uspesneje h n j- skal i proti dr. T n m i"'. K analci p a i n d r u g i (I e I e ž n i k i r a z v i d i j o lahko i z toga, kako nes ram no hoče ,,Sui:;i'1 s v e L s I e p i I i i n k ak o h r e z o h r a z n o n I a j i I i r e s n i e o, k i j i j o n e I j u ha. Ni nam pa jasno, ali dela to iz ,.n e- v ed n o s t i p o p o k I i <• ir\ ,.Nie boljt^ ni „Soeino" nadaljnje kva- senje o lej zad(Hri. Sklepali, da eesti nisla potrebni, ker so, se nekatere občine izra- zile, da nočejo prisp(!vali niwisa k slroskom teh i'osl, je smosno. Kj(^ in kedaj so ponn- dih1 občine samt; ob sebi podpore in prispovke za c(!st(», kaiore jini niso neposredno v ko- risl.V Take ohčine trel>a v to so lo pridobili, in v tern slučaju ni bilo to ležavno. I'verjeni smo, da bi se odloeil Kanal- ski trg brez odloga za dotieni prisfievek, ako hi mu bil dr. Tuina odločno kazal na alternalivo: ,.Ali pomagaj svojiin zapušče- nirn soohčanom za zgradho e<»st po že odo- brenih sprejelih načrtih, ali znesek 176.000 gld. že zagotovljene di'zavne podpore j(^ za vedno izgubljen". Seveda, ako se takini občinam lako rekoč sugeslira, naj se ne prenaglijo s pri- spevki za. oznaeeno ceste, tor s<; jim vzbnja nada, da hi se dala uporahiti že iz- poslovana vsola za ceste, ki bi bile njini v veejo korisl, polem seveda ni eudo, ako dotične obOine odklonijo vsak prispr^vek v prvotni namon. Kar piše v torn ozirn ,.Soca11, j(? h; plevel : grda in drzna laz je pa trdilev, „da je bil Kanalski I rg od pi'vega z as; oik a nasprolnik oni cesli*'. A I i n i „Soči" i n n j e ji i in p ;i I ro- ll o m z n a n o, d a j e K a n a 1 s k a oh 0. i n a p r v a p o d p i s a I a prošn j o z a o I) e označeni obmejni (• e s I i t. e r na t. a n at; in niMlvojbeno pri zn a la njiino |)«ti'<'bo in koristir Ali j(Miiogo6(i, da bi Kanalsko znpanstvo. ki je prod stirimi lel.i prvo priznalo potrobo onib cest, danes reklo: „Osti nisla potrebni, leh no niaramo:'V Ne, ne! - mi smo uverjeni, da je Ka- nalsko županstvo in da so drugi deležniki odklonili polrohno podporo svojim nesrec- nim in zapuščenim soobeanom, ki bivajo na ilalijansko-obmejnom svetu, radi toga, ker jini ni nikdo resno razlo/.il dejanskih razmer, k(>r jim ni nikdo rekel, da j<1 dr- žavna podpora noprekljieljivo izgubljena, ako se no uporabi za oznaoeni ohmejni cesti. Ali no bi bilo krvavo žaljenje zastop- slva Kanalskega trga, ako hi mu kdo impu- tiral, da noče priti na pomoč s par tisočaki svojim sosedom, kateri morajo prispevati tudi za take Kanalske ceste, ki niso njim neposredno v korist tor da bi prebivalstvo toga prel)ujenega trga radi navcdenih par tisocakov rajse pustilo vsoto 176.000 gld. v dunajskih blagajnab, nego jih privoščilo svojim sorojakomV Uverjeni smo, da bi Kanalski in tudi drugi zaslopniki nikdar toga ne dopustili. fie so se Kanalci sedaj drugače izrekli o potrebi in koristi obm(\)iiih cest, storili so to iz drugih uzrokov. Tumov načrt o cestab, objavljen v islom članku „Soče" z dne 6. t. m., nam razsvetljuje ves položaj in vse odnošaje v tej zadevi kakor blisk okolico v temni noči. l'spohi grofa AliVoda Coroninija v tej zadevi niso dali mini Tumovi častihlepnosti, njegova po grdi zavisti razjodena vest ni mirovala; to uspehe in grofov ugled in upliv jo Ireha vsakako uničiti, naj stane, kar boco. A da bi odijoznost takega zapo- čotja nekoliko inaskiral, izumil je v naglici ono cestno mrožo, na katero hoco loviti „goriske" kaline. Z ono državno podporo, ki je na raz- jjolago samo za dve italijansko-obmejni cesti, o kateri dobro ve, da se nikdar ne privoli v uporabo za drugo ceste; z na- daljno državno podporo 108.000 gld., katero so nadeja pridobiti od vlade brez predlo- zonih in izdelanih natančnih načrtov, dasi dobro ve, da vlada ne da na fantastične proizvode njegove razburjene domišlije niti vinarja; dalje na prispevek 100.000 gld., katero mu položijo naši italijanski poslanci radi njogovih lepih oei takoj v klobuk za ceslno nirožo po Kanalskein, Brijskem, Če- povanskem in Tribuškem svetu, hoče zgra- diti nie manj nego deset velikih in važnih cost, katerim jo dodal v novejšem easu še par novih. Tako slepilo je res predrzno in pre- sega skoro ono znanoga „kronjurista" Kri- slana, kateri boče zidati posebno železniško progo od Tolmina do Kobarida, in od todi na italijansko mejo in v Bovec. Človek res ne ve, ali ima opraviti z resnimi ljudmi, ali z drznimi elementi, kateri mislijo v svoji volodomisljivosli, da „goriški tepci" morajo biti hvaležni, če jib kdo sploh hoče — zafrkavati. Moj Hog! — samo za načrt cestne |)rogo od (iejiovanske ceste do Slapii je bilo treba moledovali leta in leta, dokler je I>i 1 izdelan — na papirju. Že ta načrt stal j«' mnogo denarja, a izdelana costna proga stala bi po proračunu, ki leži že leto dni v ministerstvu in o katerem ne ve g. dr. Tuma menda nič, približno 190.000 gld. Skladovna cesta od Čepovana po Gor. TribuSi do Idrije in od Gor. Tribuse do Dolenje Trihu.se stala bi po tern takem naj manj 200.000 gld. In vse to in še deset drugih daljših gorskih cest boče zgraditi g, doktor Tuma s zneskom 400.000 gld.! Škoda, da ni vsaj dvakratni milijonar, — onda bi hoteli vladi resno nasvetovati, naj mu da zahtevanih 4(X).000 gld., a naj ga potem tudi trdno obveže, da izpelje vse zaznainovane cestne načrte. fiudo, da ni izdelal še kakih novih projektov za Tolmince in Sv. Lucijo, recimo „1.) raths e ilbahir' na Km in Črno prst, od Sv. Lucije pa v Lorn in na Men- gore. No, če ne bode še leto dnij volitev v deželni zbor, pridejo gotovo tudi ti na vrsto. Da dobijo tudi Kraševci vsaj jedno veliko reko, katero jim napelje tja, da bode tekla po sredi Krasa, je samo ob sebi umljivo. Le ubogi Vipavci bodo že dolgo zdihovali po železnici, ker se nočejo ukloniti temu svetovnemu — čudaku. Lepe projekte — bodisi cestne ali dru- ge — izmižljevati, jo pač lahko, taki so ce- ueji nego robidnice; a izvesti jih, jo težjo. In tega ni g. dr. Tuma še poskusil, inače bi ne igral tako brezvestno z vitalnimi inte- resi obmejnoga prebivalstva, inače bi ne kazal svetu, da je danes črno, o eemur je stiri leta z unemo in spretnostjo trdil, da je belo. D opisi. Iz Urd, 21 marca. (Izv. dop.) Gosp. dopisnik iz Brd z dne 7. sušca t. 1. v „So- 6i" Stev. 29 nasvetuje gg. deželnim poslan- cem, za slučaj zborovanja, naj bi postavo glede vzdrževanja in presukovanja občin- skih cest preustrojili tako, da bi vezala dolžnost vsako posamezno davčno občino, skrbeti za te v svojem obsegu, kakor pred 1. 1894. Ideja g. dopisnika v tein primerljaji ni sicer brez jedra, posebno za občine, ki so deležne popolnih dobrot skladovnih cest, za katere pa morajo o novejem času vse ob- čine enega in istega okraja jednake doklade plačevati. V slučaju, da bi se postava za občin- ske ceste preustrojila, tirjala bi pravičnost, da bi se tudi postava glede prenaredbe in LISTE K. Pravni običaji ohranjeni v ljudstvu na Tolminskem (in nekoliko na Bolškem). -i l~ (J. Al. Mudovornik je nekdaj „Prav- niku'' priporočal, naj bi se ti pravni obi- eaji moj ljudstvom poiskali iji zaznamovali. lies, potrebno dolo; a tudi težavno, — Jaz som se namenil v lob vrstab nokoliko opi- stili to navade. Vom, da bodo to le ne po- polnq delo; a morda bod(; vsaj dnrgo vzhu- dilo k zapisovanji leh ljudskih šeg in navad ; sluzilo bode vsaj v primerjanje. Za podlago mi služijo tü vprašanja. in •odgovori ki jih jo podal g. rr<»maž Škrdla v Svetozoni I. 1882 št. 3H do 41 stev. 1. Zascbno pravo. A. P o j m i r o d bins k e g a p r a v a. a) v rod bin i. I. Kedaj 1. j. v katorem letu in ob kaksnih dnevih se zaročajo (snubijo) in že- i'iijo? Ali se godi, da roditolji ludi nedoletno zaročajo'? I. Mladenke se navadno rnoze [to 20 letiij mladoniti okoli 30. Glavni činitelj tü navadno ui Ijiibezon, nego družinske raz- mor<^, posebno denarne. Mnogokrat čakajo so žonitvijo i do poznojšoga časa (sin do 40 a dokle do 30 leta). I'oroka jo hila prej navadno prodpuslno sredo. Zdaj pa ne gle- dajo vei; toliko na )nisliii čas; žonilve so takrat. kadar jc dolirniin najbolj pi'i- ležno. l!('ropos ! Mi sicer ne vemo, koliko je prav za prav na tem re- snice, ali že od vec strani se nam je pri- povedovalo, da je prišlo dr. Staničevo ime vsled tiskovne pornote na oklic, s katerim je bil sklican zaupni shod naših liberalcev. Saj je bilo pa res čudno, da se ni dr. St. kar nič prikazal na shodu. Je sicer res, da je imel isti dan neko sodno razpravo, ali ta je tra- jala k vecem do poludne. dočim je trajal shod do I ure popoludne. Zuačilno je bilo pa to, da se je na dan shoda odgovarjalo vprasevalcem po dr. Slanicn: dr. Sl.aniča ni v (lorici, s(M je na Dunaj. Kdo j«1 nostrpen in iietolcraiitcn? „Soča" vedno in vedno pribija, da so kl(>- rikalci (da se poslu/imo nje izraza) ncstr|)iii in uetoleranlni, da so apostoli sovražtva i.t.d. Narodni — naprednjaki pa so najtolerant- nejsi ljudje. Kako loleranlni da so, pokazal je Andrej Gabršček v pnsojilnici. „Prim. L.u poroča, da je Gabršček po zaključeni soji začel strasno vpiti: To jo sarski regiinonl! Karji hočojo komandirati! Karji hinavci ! (J. dr. Andreju Pavlici je klical: Vi iniatc umazana usta. \ri bocete koinandirnti, j>a. nič ne zastopile. Vas ..Prim. L.<; je larški list. In govorijo, da jo cdo nameril proti dr. Pavlici. Znana jo tudi al'ora s stolico v čilalnici. Tako mislopajo prvaki narodno- napredne stranke. So poulični I'akini so tako ne vodojo. In vendar kriče v „Soči" o ne- slrpnosti in nelol(»raiitnosti klerikalcev. Ga- bršček res misli, da je ves goriški narod zabit, kakor njegovi .jogri''. 0 izdajanju tajnosti kaj rada b(!sedici „Soca'". Temu se ne cudimo, kor ima last- nik ,.Soce" monopol na izdajanje tajnosli, tor ga je/.i. ako mu kdo hodi v škodo. „Sočak' in „Primorcc*' sta odslej olicijelni glasili iiarodno-napredne stranke. Izvolili so tudi uredniški nadzorovalni od- bor. V koliko bo ta odbor vršil svojo na- logo, ne vemo. \'emo jja, da Gabršček vso take oil bore smatra budalostnim tor da si on no da ov\ volilvah no- voga slarošinstva županijo Sv. Liu^ijo. Ta slranka ni nova, ampak je noka mesaniea iz oslankov stare in tiaslihlepnežev nove strauke pod vodstvom proc. gosp. Mi- klavža KoiMJanciča, župnika v Hočali, brez kojoga s^ monda iu; • more vrsili nobona volilev. Zmagalo jo nasiljo, laž, obrokovanje in — zganjo 1 Kaka jo ta zmaga, zadostuje, ako poveni, da šo olroci kričo po oestah: ,.P u d o 1 či s o zm agal i ! „Socini-1 stranki pa castilamo na pri- dobitvi inošanoga „narodno- naprednoga1' staresinstva pri Sv. Luciji. ktero obeta pod vodstvom g. Miklavža ,,napredno" orati.(Ne nioremo verjoti, da bi bil „Slogiir' poverje- nik vč. g. Miklavž Kocijaucič v družbi dr. Tumo in Gabr.sc(ika. Opomba urc^dni.štva.) Okroxnica vsem županstvom pokne- žeiK,' grolijo Gori^ke in Gradiske. Naznanja se s torn, da se je v tukaj.šnji bolnišnici milosrčnih bratov z namestništveno privo- litvijo zvikšala dnovna prohranitnina za do- maco bolniko, ki se oskrbuji'jo v 111. razredu, na I krono I i- vinarjov. Ta narodba velja od 1. marca t, 1. naproj. Posojilnica in liranilnica v Kiljali imola jo v nedoljo popoludne svoj rodni obeni zbor. Iz poročila posnamemo sledoco: Posojilnica je clan „Gospodarske zveze" v Ljubljani. Tokom lota 1899. jo prislopilo 12 zadruznikov, izstopila sta 2. VTsoh zadruž- nikov je I9I. llranilnih knjizic se je izdalo tokom treh let 14s), uničilo \ni 30, obstoji toroj 109 knjižic. Povprečna vrednost jodne knjizico je 2ö(> kron 23 vin. llninilne vloge so se I. i899. vlo/Jle I23kral: vzdignile 121- krat. Posojil so jo dalo I. 1S99. v znosku 10.970 kron. Vrnilo so jo pa 13.770 kron. C is tega dobička jo 38J kron 10 vin.. ki se pridene rezervnomu zakladu. Kezorvni zaklad znasaOI-3 kron 9(i vin. „Gospodarska zvoza"' v l.jubljani je tokom leta dvakrat preglodala knjige in blagajnico. Donarnega |)romola. jo bilo kron S9.478-90. liranilnica in posojilnica v St. IV- trti |)ri (ilorici, rogistrovana zadruga z neomojono zavezo. Iz poročila, ki so je pre- citalo na rodnom občnem zboru, obdrževa- nom v nodoljo, posnainomo nastopne po- datke: Posojilnica je doložna vsoh postavnih olajsav ter jo clan „(Josjiodarske Zveze" v Ljubljaiii. V njon dolokrog pripadajo občine: St. Pol(!r, Vrtojba in Vogersko. Uradništvo ima v hiši „Kmetijsko zadruge" v 1. nadstr. Pristopilo j(> tokom računskoga lota 58 za- druznikov, izstopil j(! 1 zadružuik in štojo posojilnica torej s sklopom racunskoga lota 2S0 clanov. Proinot v racunskom lotu j<; bil naslcdnji: sprojomkov K 120.417-24, izdalkov K 119.701-80, skupaj K 210.17901. llranil- nih vlog se je vložilo K 70.();r)l-0O, vzdignilo so jo K32.237-3(r; skupaj K 41.1112K Stanje koiu'om lota 1898 K 37.248"2i, kapital, obrosti koncein rač. \o,[ii K 2.240.48, torej stanjt! hranilnih vlogskle|)(jin rač. leta K 83.008-90. Vloge so obrestuj(»jo po 41,._,% 'n so «pr<>- jomajo od vsakega, č(^ tudi ni ud posojiluico. l'osojil s(! jo dalo K 0f).(i74, vrnilo so jo K 1 ;">.S 18, skupaj K 49"8i")0. Slanje koncom leta 1898 K 01.230-22. Vseb posojil vkup konee leta K 101.080-22. Čislega dobicka je 41 I K i)i vin., ki se done v rezorvni zaklad, ta zna.ša 703 K 93 vin. Nesreča. V Ajdovščiui sta so gugala na Irainii dva dockn. Tram se obali in pod njoga pado 12 h;tni sin kremarja gosp. Bratino. Nasledok temu je bila smrt. Bes, nesroča nikoli ne jiociva. Pobo^nila sta. Pred letom dni se jo bil preselil iz Ajdovšcine v Sv. KHz trgov- ski pomocnik Ivan Vinksol, doma iz Skoci- jana na Kranjskom. Pričol je bil trgovino z ,mošanim blagom. Po l^katcirih mesecih pa jo bil naznanil konkurs — seveda sole polem, ko j<; imel štacuno že skoraj prazno. Da bi so bil ložeje izvil, natvezil je, da jo bil izguhil večjo vsoto denarja. Ko so je rošil iz silnosti, knU".ro. j« i»»'l vsled takega postopanja, odprl je na Cesti lansko [»olotje zopet stacu'no pod tirino Ivana Krpana. Igra lanskega leta so mu je morala že dobro obnesti, da je lotos poskušal isto vnovič. Stacuna jo zopot zaprta, ptičok pa jo zginil, a no sam; ampak odpoljal jo seboj hčerko omenjenoga Ivana Krpana. Kam sta zginila, doslej ni znano. — Vinkšel ima priti lotos se pred voj. naborno komisijo. IniliUMica s(; je oglasila v nekaterih krajib vijtavsko do line ter spravila marsikoga v posteljo. Pos(»bno zdaj, ko je dela na polju in vinogradu na kupo, jo ta gost zelo nadležen, ker slori čloVeka za več dni nesposobnega za del«». 7 stoletnica Dantejeve ,J m I)i- vina (1omim'diau. Letošnji Veliki pelek lio 700 let odkar je prišlo na svitlo nepre- segljivo delo italijanskega pesnika velikana Dante Aligbierija, nazvano : „La Divina Commedia". ltalijani hodo slavili to 7 sto- letnico. kar je popolnoma prav. Pa kakor povsod.primeša.li bodo tudi pri tej slavnosti, kolikor niogoče iredentovskih demonstracij. Kakor čitamo v „Piccolu", bode izšlo ]>i'i tej priliki več slavnostnih spisov. Jeden izmed leb se bode bavil z Dantejevini pre- l)ivanjein v lolminski jaini, v Devinu in v samostanu Sv. Mibaela v Pulju in s loin dokazal, da so to iLalijanski kraji in da je to najboljši dokaz, da spada naše primorje k ilaliji. Zboljsanjc plač manipulaniinjam pri postah in pri brzojavnih uradili. \'sl('(l naredbe Irgovinskoga niinislerstva, se zboljšajo place tudi inanipulantinjam pri pošlab in pri brzojavnib uradili. Zvisanje iuesečne place po deset, kron, nn bode sledilo, kakor do zdaj vsakib 5 let, ainpak vsako re trio leto. Vsled lega no bode znašala n.jib nnjvišja. plaea le mesečnih 100 kron, kakor do sedaj, pač pa 150 kron. Ta naredba stopi v veljavo s I julijem I. I. Jako važna dolooba v loj nai-cdbi je la, da 1)0 iniela veljavo tudi za preteklo služ- beno dobo. Kaz^las. Naredba c. kr. linancnega miiiisterstva od 1. deeembra 1bno kor se pri kolkovnib znainenjili ni bal.i, da po- slanejo po mokroti ali s torn, da izgine barva obliterate, nerazločljiva, da se zna- menja vtisnejo, tedaj prevzame c. kr. dobo- darstveni in kolkovni urad v Trshi in <: kr. glavna davkarija v Gorici inozemskc vrednostne papirje in ii'1 odpošlje <•.. kr. osretlnjemu kolkovneniu uradu na Duiiaju. Da se na take inozemske vrednostne papirje vtisnejo kolkovna znamenja, predati so jib rnora neposredno pri omenjenib ura- dili, priklopivši v dvcb enakib izvodib, pisnieno prijavo — za kojo so dobi fonnulare pii gornjib uradili — dočim je potrobna pi- sinena prijava pri blanketab le l.edaj, ako jib je vec: kot 10. — Po posli se prediiK'lov nc more; do- |H)šiljati. Jubilejsko CCS. spominsko svetinjo se dobe postui ckspcditorji, ki so 2. dec. I-S9S bili kot taki že pet i(it v slu/bi, po- možni uradniki postnohranilnicnega urada. ki so ob istem casu iinoli l,ri sluzb(Mia Iota in so dovrsili 21. leto, in dalje drž. niani- pula(tijski diurnisti na sislemiziraniii mestib, ki so bili 2. dec. IS9S tri lota na svojcmii inestu. Cesar pomilostil je vse inoravske Tle- be, ki so bili obsojeni v ječo, ker so dali duska svoji novolji, ko so se odpravile Nem- e-em na ljubo Ooske jezikovne naredbe. Za potniloščonje se je trudil drž. poslanec du- ll ovnik dr. Slojan. „Slovcnska matica" vabi na CXX. odborovo so jo v sredo due 28. susca 1. I-HK) ob pptili popoldno v drustveni pisarni. N pored: I. Naznanila predsedstva. 2. po- trditev zjipisnika o 11*3. odborovi se-ji. X. 1>0roču0 knjižnega odseka. 4. Poročilo taj- nikovo. 5., siucajnosli. V ljju bljan i dno 20. sušca 1900. prods. Kr. Levee. I'rva sl«vniska kiparska in slikar- ska razstava \ Ljubljani so prirodi me- .seca sr'pleinbra. /a' ,.azstavo so je oglasilo že dokaj slovenskü, umetnikov. Kolikoj^ U(itvij;} v prvem plaöilneni razredu, 95 v dru- gem. 190 v treljem in 175 v čelrtem. [¦>]:>vriici v >Iaril)(>ru namtM'avajo nslanoviti slovensko solo. Ta sola bo vele- vazna trdnjava ob slovensko-nemski meji. JSIovenci, spominajte se je z darovi ! Vsprcjcm v topnirarsk» kadetno solo. \\to solo se vsprejernajo inladeniči od J4 do 17 let. ki so dovrsili pet razre- dov srednje sole z vsaj zadoslnim, ali štiri razrede s povoljnirn vspehom. Na neza- dostne redo v latin.scini in grščini so no ozira. treba je le povoljnib redov iz ostalib predmetov. Šolnina znaša za sinove voja- škib oseb 21 kron, za sinove jievojaških oseb l()0. sicer 300 kron. Vse druge stroške trpi vojni orar. Prošnje za vsprejom je do 15. avgusta poslati na poveljslvo artilerijske kadetsko sole na Dunaju X/2. Vse druge podrobnosti so razvidne iz „vsprejeinnib pogoj(»v", ki jib je dobili za 10 vin. pri vseb kadelskib šolab. Domobranske vaje v orozju vrsile se bodo lotos v treb periodab : prve se pri en o koncein rnaja, druge sredi junija in zadnje sr(»di avgusta. „Deutsches Haus". Y (lelju s(! je za- čela nova gonja, novo beračenje in nove grožnjo. I'ostavili si bočejo celjski Nemci nemško bišo ; pač najboljšo pripoznanje, da no smatrajo noben«! biše v Celju, kot pristne nem.šk(>, bodisi glede na zgodovino ali — lastnino. Nam sicer nialo mar, kaj si posta- vijo celjski Nemci, da se proslavijo pred svetom, kakor so so s svojo klavnico, Wabl- hausom ild.. ko bi pri tem delali s pošteni- mi sredstvi in na pošten način. Ali (^eljani bočejo ceneje prit.i do svojega "doma", ka- kor snio slorili to Slovonci. (!ela zgradba bo stala na beraeiji, a bei-ači se na način italijanskib bajdukov - z revolverjem v roki. Posebno drzno prikazni v celjskem laborju so dobih» pooblastilo, da lovijo po mestu pristopnice. Vsak, ki prislopi, inora plačati na leto na j m a n j 4 k r o n e, a ta davek ostane. dokler ne bo skupaj potrebne vsole. ln kako se dobivajo podpisi V Prito- ževalo se nam je žo vee obrtnikov, da sta prišla dva pobiraca tor zagrozila, da no ku- pijo Nemci ničesar več, kdor ne pristopi in plača ,,prostovoljnegau davka. Tako zidajo celjski NiMiici svoje kulturiK1 slolpe! „Dorn". Koroški Slovenci in njih sodisea. Velikovsko sodisče je poslalo nokemu kmetu obsodbo na 24 ur zapora, ker je za trenu- tek pusl.il voz pred zadružniin skladišcem v Sinčivasi, kamor je pripeljal žilo. Sodisee ni kmeta niti zaslišalo, ternveč mu kar po- slalo obsodbo. Koroški list „Mir", ki je la dogodek opisal, bil je zaplenjen. S kravjiini zvoiici so prišli v soboto zvečer zvonil pros, l^riscliaufii nemski aka- (Iciniki graski. llotcli so prodstavljali krave na [)laninab in pravijo, da s<; jini je lo pri demonstraeijab šo najliolj posrečilo. \aviJianost se je slaho sponesla pcliin inladeničcin, ki so botcli voditi za nos Angleže. Ti l'anljo so se nami-ec skrili na angležki parobrod „(Jleenmowen"', ki je bil naKeki naložil konj za južno Al'riko in so s(i boteli ž njini brezplačno peljati — Hurom na pomoč. Augh^ži niso liot(!li iti na ta ,. 1 iin•' in ko so jib našli, povrnil se je pa- robrod, ki je bil ze 2 milji proč od Reke, nazaj v reško luko, kjer so navibance izkr- cali in izroeili policiji. Hei tursko^a sultana iibc^la. Iz (larigrada poroeajo, da j(! sull.anova liei II a- dH- spodobni domači srodstvi, kateri bi morali iincti v vsaki dru/ini, kakor tudi vsc druge posebix' izdelkc „Lokarnc k angelju varubu A. Tbierry-a v Pregradi", so njib dobri glas vseslransko opravičile t(;r se toplo priporocajo. ((Jlej oglasV * Na cesti z^cnvl. Iz Hadcna poro- eajo, da so našli na cesli nieil krajcina Ib'iligcnkreuz in Sattelbacb do nog |»opol- norna zgorelo l.ruplo 02leln<^ga trgovc^i z lesom JVlibe Kaswurma. Nesrečnež je na- pravil v Hadenn dobro ku|)čijo, zvečer pa se je peljal s praznim vozoin domov. Ker je bilo mraz, so. je zavil v več „kocov"' ter kadil. Mod vožnjo je zaspal in sinodka je zažgala koco, ki so vsled vetra začeli go- reLi. Kaswurm je padel z voza in zgorel. Konj je z vozoin priLekel sam domov. 1: Besen bik. V San Carlosu pri Ka- diksu so peljal i bika v are no-, da bi se boril. Hik pa, je ušel, prevrnil vec ljudi na cesti, tezko ranil nekega vojaka, nosača vode in malo deklico, na to ranil pet ljudi, vdrl na neki vrt t(M* ranil poscistnika in zabodel njego- vega blapca, da je takoj umrl. Potein je tekel bik proli kolodvoru, ranil tri konjo ter se koneno zgrudil pod krogljaini prega- njajocib ga oro/nikov. * I'riprave za strHjanjo pr»ti ton, nami-eč nastavke in topiče, bo vsled žolje deželnega odbora kranjskega oddajala c. kr. kranjska kmetijska družba. Deželni odbor je poslal dne 17. t. m. deželnega potoval- nega učitelja g. Gombača v St. Katbrein pri Hruck-u blizo Mürzuschlag-a, da je bil navzoč, ko so za poskušnjo streljali z raznimi topiči in nastavki. Preprieal se je, da so uspehi tem večji, čim večji so nastavki in topiči ter čim več smodnika se vzame za vsak strel. Poraba majbnih topičev ter na- stavkov, kakeršne izdeluje Unger, najbrž ne bode povsodi dosegla zaželenega uspeba. Zato bo družba oddajala le zaiiesljive pri- prave, in sicer navstavke po 21/., m do 4 m visoke, topiče pa po 40 cm globoke. Pri- pomnimo se, da so nastavki patentirani, ker imajo neko posebno prednost pred drugimi, in da topiči niso liti, rnarveč kovani iz tr- d<;ga železa in jekla ter zvrtani, vsled ce- sar so nobeden ne more razpočiti, kar se pri litib laze zgodi. Tudi v le topiče se smodnik le vsuje in se nic ne zabije ; poči pa prav mociio. Popolna priprava, obsto- ječa iz enega 21 ., do ;i m visokega trdnega nastavka, iz 5 po 40 cm globokib, kovanib lopičev in iz ene skrinje, v kteri so mere za smodnik, palica za čiščenje in vžigalna vrvica, staue skupaj 140 kron. — To ni drago. Posamezni topiči. po 20 in 40 cm globoki, stanejo 12, odnosno 17-60 kron. Naslavek 2l/L. >» visok stano, približno 50 kron, oni 4 /// visok pa približno 120 kron. Naročila naj se takoj in naravnost sporoče c. kr. kranjski kiiKilijski družbi. * Maculi na Dunaju. Na Dunaju se je pojavilo v zadnjem času več slučajev mačuha. Nekteri mislijo, da je temu kriva vodii. Zbolelo jih je od 4 do 10. t. m. 9, od II do 27 t. in. 22 in od 18 do 21 t. m. 2(». _________ K ii j i % o v n o s t. Dom in Svet, ilustrovan list za umet- nost in za znanstvo. — Ureja dr. Kranci- sek Lampe — St. ö — V Ljubljani. Vse- bina : 0 lepoti, pise dr. Fr L. — Zimzelen, zložila Ljudmila. — Rožmarin, zložila Ljud- mila. — Za narod (povest) pise Mirovič.— Srečanje, zložila Ljudmila.*v— Prijazna (no- vela) pise Fr. Kočan. — Čudna senca, zlo- žil Silvin Sardenko. — Prosesor dr. Gregor Krek, ob njegovi šestdesetnici napisal M. P. -- Ne verjemi! zložil Leo Levič. — Giordano Bruno in svobodna misel, piše dr. Kr. L. — Slovenska književnost. :— Ča- sopis. — Razne stvari. — (Na platnicah) Pogovori. Slike : ,.Nas Janko" slikal Kr. Hrovat. — Predsednik Pavel Krüger pri svojib vojakih.— Dr. Gregor Krek (po f'otografiji). — Dvorana v wagensperskem gradu, narisala Ivana Ko- bilica. (iroluii spominik 1. Bapt. Valva- sorja. Narod no gospodarstvo. Za odpravo klavzule v po^o. zadnižnili pravil. 4. Volitev: a) predsednika na^olniišlva; />) podprodsodnika in Iroh udov naoolnišlva; c) nadzorništva (pi'od.se«lnika, podprod- sednika in treb udov); Č) blagajnika. Letni račun in bilanca za lelo 1899. poročilo načelništva in nadzorništva so p. n. udorn na razpregled v zadružni proda- jalnici v gosposki nlici št. 7. V Gorki, dne 20. mun-a IUOO. Načelnistvo. „t|[arotlna tisbania" v GOKICI, ( ^ nlicd \'cttnrini šfer. '.K \ ^je preskrbljena s povsem ^ noviini črkaini, okraski in fiairn papirjem. Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji konkurence. Tiska brošure, diplome, trgov- ske račune, pisma in zavitke s flrmo, cenike, vabila na karton in papir, posetnice razne veli- kosti in oblike z zavitki, zaroč- nice in poročnice v elegantnih ter osmrtnice v vseh oblikah. „JVsarodna tiskartta" tiska „GORICO", ki izhaja dvaknit iin lcdcn ler stani- na loto 8 krön, pol lola 4- krone. MNAR0D". ki izhaja vsako drngo so- boto tor volja cololclnu 1 krono in ^EL(K) vinarjcv, pollctno pa 80 vinarjev. < m^ m- -^^- . -^^. 'l , ™ -+mt»~. —^^t_ -*m*~ ^aiak^ ^mtt— ~^^~ -^^^- -^^±- /olrxiiici na vsfi krajo avsiro - ogsirskft inouarhije, v soilih o ' ot> lirniv uaprej. Na znhtovo pošilja ludi uzmv.e. Cene ztncrne. Postrcžba počtena. na Koritu sl. 10, priporoča slavnomn oboinslvii v nioslu in na dozoli svojo Ivgovino k()l()iiijaln(\ga lilaga, kakor polrnloj. ka.vo vs(^li vrst, riž, oljo, sladkor ild. Na raz|iol!igo irna l.ndi do- maoo slaniiHi : špoli. salaint» in l.o na drobno in na dobolo. Cena zmerna, nostrezba točna. Josip Gorjanc gostilničar v Attemsovi palači na Kcrnu v Gorici, ima tudi hieve za koiijjc in vozove. Kaziin (lol)i'oga c;ni(;ga in bologa vina tor piva, priporooa. vodno izvrslna jodila, gorka ali nuv.la. Ima ceria prenočišča. Ceska cokolada in češki kakao so iiajholjsi. V Gorlci je prodajajo: Ko- pač & Kutin, 6. Furlani, P. Gles- sig, St. Paulin7 Dom. Pardon. /aslopnik: CJ. |{ara//<(fi. Peneči bomboni. Naj(inojso orijonlalsko slasrico. — Fondants in öokoladno bonbono ]in|..ii-(ir;i pi v.i'ceska tovarnaori jentalskih sladčic in čokoladc A. Marsner Praga, vKral. Vino- hrady, Ce8ko. SpoMiinjajto si' o vsaki |)i'ililii „Nolskciia doma". Tehtnsce, mere in uteže preskuša ali cementira podpisani izdolovaloit tchlnii'. I'ripoi'uoM so za vso v to sli-oko spadajora dola in popravo gg. trgovcom in obrlnikom po jako /morni 1:011 i. Zaloga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemovod :a\ :;oo k. Karol Komel, Gorica, Semeniška uljca St. 8. Za bolehne 113 pljnčali, v mtn in pltaiicu ifl naflušljive ljii! Kdor so I101V za vsolt\j zncljili pljiiniili in iiollMiirnili šo toliko trdovrafnih lioloznij, polcin 11a- diihi". ("(' j<% š(^ tako zastarcla in navidczno ucozdrav- Ijiva. naj 1 )i]<¦ A. Wolfffsky-jev čaj zoper kro- nične, pljučne in vratne holezni. Na lisorc zalivalnir zajamnijo vcliko zdravilno inoc onuMiji'iio^a čaja. /avoj za dva kr. Knjižir.c zaslonj. - I'risten s 11110 }>ri A. Wolffsky-ju v Ücroliim H7, VVois- siMiljiiru'crsIrassc 7!). „Narodni Koledar44 za navadno leto 1900. dobiva se v MN ji r o i\ 11 i t i s k a r n i" (ioi'ica, ulica Vctturini *.), po 40 vin.. s pošto 10 vin. več. As o n i iitnwiiihi „ it o i- i e e" tlobc» \\n In'ezplat'iio. Prva kranjska tovarna testenin ŽnideFšie & Yaleneie v Ilirski Bistrici pripoioca svoj<> izborne testenine koi makarone, sideline, vrvice in i-azlično vlogo za na jubo velespoštovanoinn oličinslvu. Prvi si.jajni vspob najinib izdolkov jo ta, da so ni v nasoni okraju v Li-oh lotih toliko Lostonin zavžilo, kot najinib v torn času kar jib izdolujc^va. — Volospošlovana gos|)odinja! Sozite po toj jodi, katoi-o pri nas s slastjo so oni zavživajo, ki dosodaj o tcstoninab so slisali niso botoli. Najine tostonino vdobe se v vsob boljših prodajalnicab jostvin ; povsem zanosljivo najine pa so lo one, ki so prodajajo v zavojib po l/2 kg. z najijio lirmo Trjj;ov<'«'in pošiljava «-«'iiik zastonj in franko. [ICH DIEN1 Ea so zabranj vsaka prevara, imam sedaj to poatavno vpi- sano znamko. Edino pristui ^MLJLj^MLMtiL (lincliira halsainica) sr (1 (> I > i \'; i na dcbclo in na. drolmo \r poslavno < I < > \ i > I j et i i in pri k u poijskoin sodi.šči vpisani ivoiiDici bal/aina bkainika A. T1IIKHRV v Pregradi pri Rogatcu. I'rislrn sann» s lo jiri lifinvinsknn sodišri vpisa.no zeleno Yill'stvciio /liaillko. Vsa. (»|)i"i,va. nioji'^a l>al/.aiii:i jc pod poslavniiii varsl.vom /a ii/oit«\ .Najstan'j.'-ie. prcskiisoin), naji-cni-jšo in najrftdnojšc« ^lavno Ijndsko srcd- slvo /.a vsc pi-sue in pliu'iic lxtlc/.ni. za. kašclj, lirkclj. zi'litdrni kir, vukili slcklcnic. . . . i kroinv. (K) malili ali 110 vclikili slrklcnif. . . . I;? kron. \' liosno in llcrci'pioviiio (50 vin. vri:. I'nili k va rilclji'in in po^iK-iiinvalrrm kakor ludi pnnlajalctMii lakili panaivjanj puslnpani na pinlla^i /.aknna /.a varslvn /.naink pravnim polom. Schullengel-Apoth&kc ^ \- • 4 -i j. ¦ - Y hdiuo pnstiio mazilo \z vrtnic. (Halzani-inazilo ex rosa coiitifolia.) Vzbuja sedaj najvcejo pozornost. Ima veüko antiseptično vrednost. Delujo jako uspesno proti unetju. Napravi uspeh ali vsaj poboljša in olajša bo! pri še tako zastarelih boleznih, poškodovanjih in ranah. Ma.njc Iv'fl. dva Innrka sc nf1 ra/pošilja in sii'cr i/.kl|iicii