St. 31. V Gorici, 2. avgusta 1878 „Softa" izhaj&vsak pctek in velja i polto prejemana alt ˇ Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....if. 4.50 Pol leta .,..'.„ 2.30 Cetvrt leta ¦....„ 1.20 Pri oznaailih in prav tako pri „po~ 9lamcah" se placuje /.a imvaduo tristop* no vrsto: 8 kr. «5e so tiska 1 krat 7 ,, „ „ .. -> » e » » ... <, 3 ;, Za teSe 6rk« po proitoru. Tedaj VU1. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „tr«h kron". — v Trstu v tobakaraici „Vi& dclla ca* serma 60". Dopisi naj se blagovoljno poslliajo uredniStvu „SoLe" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi hiSilll.nadstr. naroc-nina pa opravni§tru „Softe" v Gorici „Via ecuole" h. stv. 429, II. nadstr, Rokopisi se ne vraeajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem iu drugira nepremoBnim se naroftaiaa wifca, ako se oglase pri uredntttvu. (ilasilo siovcnskcga politftnega druStva goriSkcga Ka branibo iiarodnih pravie. Ppoklamacija prebivalcem v Bosni | in Hercegovini. | Pri vhoiln avstrijske voj>ke v Hosno in Hercego-vioo se je ra/.delila sledeca proklamacija v wbsko-hr-vatskem jeziku: Prebivaki Bosue in llercegovine! Vojska vesarja av.sti ij*-kega in kralja ogerskega je namenjena meje Vase dezele pre.stopiti. Oua ne prihaja kot sovrazuik, da bi He te deiele s silo polastiia. Ona prihaja kot prijatelj, da zleniu stauju konec fitovi, katero u/.e voC let i.e. le Bomio in lleteegovino, temue tudi seised nje de/ele Avstro O^erske v/nemirja. Cesar in kralj j« / /alostjo hU&lI, da vojska nu»j iloinar-ini to lepo drfcelo piMosi; da prebivaki te de-zele vojujejo mej «oboj;da tigovinaiu proniet peSata, da se Vase frcde ropajo. da Vasi polja nijso obde-lana, in da j** b 'da doma v me>nh in na kiuetih. Veliki in tv^ki dogudki so Vas^j vladi uen»«igor,e sturili, mir in tlouo, iia katerili hlagoriunjc naroda pociva, tr.ijno :'opit v/pustaviti. (?esar in kralj ntj mo-iel dalje. gledati, kako mIo-vitost in nemisj'o--? \ Idi/ini njegovih proviucij vladati, kako bcdfi in n-\a na mejo njegovih dr/.uv trkati. On je, obrnil «ko uvrup^kih dr/av na Vas« stanjn, in pri posvetovanji nuruduv jo bi!o jcdno^lasno hklu-nvno, da Vain Av^tro-O^frska mir in blagostanju po-\ine, katere tako dolgo uze pujire'sate. Xjeg. veHcaustvo sultan, zdjan Vaicga bkigosta-nja, odloCil se je, zaupati Vas varstvu svojcga mogoc • ncga prijatclja cesarja in kralja. Tako bodo tedaj c. in kr. voj&e v YaSo srcdo prihle. One Yarn ne priuaiajo vojne, temuC princso Vara mir. Na§e oro^jeima vsacegavarovati in nobencga tla^iti. Cesar in kralj ukazuje, da naj vsi sinovi tc de-zele jednako pravico po po&tavah uftvajo; da so vsi zaSCiteni y syojem. iivljenji, v svojej verif svojem 1-meDji in premoienji. VaSi zakoni in jpbifiaji se ne bodo samovoljno ometali, vase iege in navade se bodo iuvale. Nit se ne bode s§ silo izpremeoilo brez temeljitega preudar-ka oncga, kar je Vam treba. LISMJK. JPx»iixior,sl*La. (Odvet tayauskim taborskim kri&iCem.) Ne vel, kaj car tarn v BeLi pravi? MogoLni car, rodo> vladar? Zapomni si Taljan, on pravi, Da SoLe pil ne bus nikdar. 0 ne, ne boS imel je Soie, Slovenske So^e, kruti Viab! Dokler bp nam prsi vrofie, Dokler nam pest je tujcn v strah. ijRozljajte tja, ielezne sponel3— Koln€ roti se, 6uj, Taijan— sGorica, svit cesarske krone, Ne bode nasa ko Milan? Tja prej Crez SoJo, potler Savo Nestrpnost moja ie kipi. Slovenec kleti: vkloni glavo, Ce ne, pa me5 ta moj poiri.* ¦) 8B0j TfaSel kar ne lazll V Spartance Slave ti, Taljan? Kaj nejsi davno Lul o strati, Ki tod ob SoLi stopa v bran? Stare postavo bodo veljale tiiko dolgo, da se bodo nove uaredile. Od vseh poivctnih in dubovenskih oblastnij se priftakuje, da bodo red vzdrzavale in via-do podpirale. Dohiidki te divide so bodo izkljucivo za potrebc tltfielne upotrebljevali. Zaostah davki zadnjih let se ne bodo pobirali. Vojska eesarja in kralja ne bode dezelo pritis-kala uiti te/ila. Ona bo \>e plafala z denarjcin, kar bode od prchmkcv potrvbovala. Cesar in kralj pozna Vafio pritoibe in Scli VaSe blagoatanje. I'od njegovim mogoAnim zezlom Bta-nuje mnogo narodov skupaj in vsak govori svoj jezik. On vlada mul piiviieniki muozih ver in vsak i/jio/nava svobodno svojo vero. I'lvluvaki liosne in llerregovine I Podajff si; /. zaiipanjem pod za^eit slavnih za-jttav avhtio-ogi-rskili. Spii'jmilo naSu vojake kot prijatelje -- slnSajtc oblastnije, poprimite se zopet svojcga dcla, in Vi bo-hte vurovam v sadu svojcga dola. Bosna in Hercegovina. Od kar so avstrijskc vojske due 2'.). t. m. za-ielc znHfdati llustio in Hercpgovino, postali ate nam ti i\vM\ pnsvbno zauiinivi in v.sak zdi, kar Ie more, o ijih poxvedeti. Avstrijskocasopisjepravrado vstrcza tcj radovedno8ti prioliCevaje obsiiue popise avstrijskih niirovnih pridobitev, ki se pa posebno gled«» ^MtistiC-nih Stevilk po vsem ne vjemajo med seboj. **mu se pa m nikakor iuditi, ce se pomisli, da se naslanja statistika teh de2el samo na privatne, nenataufine po-zvedbe, ker ni §e zanesljivih uraduih virov, iz katerih bi se mogla zajemati. Kakor si bodi,hocemo tudi mi podati svojim Cast. Citateljem kolikor mogo^e tofien obris ponosnc, zlate Bosne in I njo zdruiene kame-nite Uercegovino. Ce odbijemo one okraje, katere je berliuaka mi^ rovna pogodba odkazala C'rnogori, obsegati obe de-*eli skupaj okoli 1000 Stirjaskih milj in, malo ve6, ali manj, en miljon prebivalcev; blizo 220 milj zalega Hercegovina. Kar ee tiCe zemlji§finih in podnebnih razmer, sti deleli zeW raslidni; Hercegovina je vedl- *) BTiWplitiaski lirtz. Ha> VlaSel glej oiabno lice Ti ostrmelo je ko kip, Zn, tvoje grozne je krivice Srce upadlo ti na hip. Kaj trnSnja je le ta zaleza? 0 kaj pomenja straSni grom? 0 Vlah I to je slovenska je^a, Slovenski me6, ki cuva dom. 0 kaj znad sinjih gor vihrava? Kaj tak hrupi ko morja Sum? Oj Vlah I Slovenska je zastava, To jedro je slovenskih trum. Gorj6, kaj pluje tam vrh ravni, Ko temna megla, Ltn oblak? Oj Vlah! to orel je dv^glavni, Ki v groznej sili re^e zrak. Ne upaj ve6, na§ srd ne mine, Ne klone roka nam Taljan! Prej Alpe tvoje, Apenine Bi zmeknol sever hrupno v stran. Prej plaval tvoj Vesuv bo v Soft, Prej Arno tvoj bo ogenj HI. Ea BogaJ Vlahl prej zemlja poCi, Ko sveto kapljo nje bo§ pil, Tedaj, ne bo§ imel je Snce, Slovenske So6e, kruti Vlahl Dokler bijd nam prsi vroce, Dokkv oam pest je tujou y strah,**1 noma gorata in gola — enaka naSemu Krasu in le tretjina de2elc se sposobi za obdelovanje tor daja lahko kaj dohodka; vBosni pa jesicer tudi nekoliko Kraua (blizo Viu de2cle), a polovico dezele pokriva gosto, staro gozdovjc, nad 350 stirjaskih milj pa je izvrat-ncga, rodovitnega, dasi Se malo in slabo obdelanega sveta. Prcbivalstvo je skoro brez izjeme slovansko, krep-kc postavc in lepih obrazov, v iemur se prav posebno odlikujejo Ilcrcegovci. Narodnostna ideja jo tu fie malo razvita, tern bolj sc pa copijo prebivaki no vcroHpozimnji. Nadvluduje, bo vo da, mohamedanska vera, katcra Steje okoli 400,000 Hpoznovalccv deloraa izvirniii, deloma kriHtjamkih oilpadnikov. Ti so last-niki /cmljisf, od katerih dohodkov i\\6 leto m U'tom malo brigaju ho za kupfiijo iii obrtidjo, Ti dohodki bo Hicer obilni, pa vendar redko katurcga obogatd; meh-ku^nost pobira mnogo deiiara. Pravoilavnih krk^JA-iiov ali Htnrovercov jo blizo pol miljona; tl so peCajo verjidel k luiju'iijo in n prvotnim obrtovanjem In za to je v njih rokuh tmjvefi denara. Katoli^anov je okoli 110.000; oni ko nnjubozneji, vc^lnoinaobdoliiji'jozdm-IjUca tur.skih bcgov, katera imajo v zakupu; njihova odvisnost od tut^kih gOBpodarjev jemalo drugacimod Kii^nosti. I'olfg teh ?M pa (najvei v serajevakem okniji) blizo 2000 .spanjsluh ^idov in po derail bo vlat'i &u kakih 11.000 tnohumedanskih ciganov. Naj" vco kristjauov je v okrajih: Truvnik, Banjaluka iu Mostar. Spoznovaki glavnih treh verozakonov niso ni6 kaj prijazni med seboj; nasprotno 1 njihovo mrzenje je uie mnogokrat vskipclo do najstrastnejSega eovra-btva, vslcd Lesar so morali kristjaui, posebno pa uboga katoliSka „raja" straSno nude muke prestajati. NeClo-ve§ka, kervava dejanja za casa zadnje ustaje in tisofii onih nesrecnih dru^in, katere je divja sila iz njih siromaSkih ko6 Lez mejo prignala — v Avstrijo, nam to naj jasnejse dokazujejo. Mohamedanec jeoSaben gospodar in kristjansk odpadnik je §e stokrat hujSi, kakor se reuegatjejpov-sod odlikujejo v sovraStvu do tega, Cemur so se izne-verili. Mohamedanec zanicuje kristjana; on spenja vse svoje misli proti Stambulu, od koder pricakuje, da ae mu zopet povrne ono neomejeno gospodarstvo, katero so dogodki zadnjih let u2e zel6 omajali. Sta-roverec zre z levim ocesom proti Belgradu, z demim Iz Gorice na Dolonjsko. Popotna (Srtica, V tern vroiem casu potovati je u& huda, pa V enem oziru je vendar prijetno, ker nenavadno jiivahno vsled prevaianja nasih vojakov na HervaSko, ki so namenjeni zasesti slovansko zemljo. Vie na goriSki postaji naSel sera par domatih reservistov, ki so bili poklicani v Trst, mej temi bil je tudi en Farlanec iz skrajue meje avstrijske; vozil se je pa v Ljubljano. In ker furlanscmo dobro umejem, pogovarjala sva se do Nabrezlne o marsiCem, praSal sem ga, ali gre rad po dvanajstletnej sluibi sopet v vojake? Sior (gospod)za Avstrijo grem, kamor me klifie z veseljem; temveca pa bi bila moja korajza, ako bi Avstrija napovedala vojsko nadim najveCim sovra^nikora Itaiijanom; do kon< ca svojih dni sem raje vojak avstrijski, nego le en dan pod Italijo. No, goriSki italijaiifoci, y Furlaniji imate prokleto malo zaslombe mej tamoSnjimi patri-joti, sem si mislil. — V Nabreiini dobil sem starega znanca, s katerim sva prosila kondukterja — terdega nemca—po doma6e, naj nama da en miren voz: „fttr Nichtraucher"; „nichs do lu glasil se je osorni odgovor. V tern trenotku pa slteim pozdrav narodnega mi znanca, uradnika na ieleznici, kateremu stvar poveni in z Bkomi)hmcntom" nama je sitni neraski konduk* ter duri scparattiega kupeja odperl. In glej J v vozu je kzal v spodnjih hlaCah pa srajci edini pasaier, se-veda i ta nemec, ker je kondukterju par sestic dal, naj bi ga tam sanxega, pa komod puatil, No, tnidva iva proti Cetinjiin z obema proti Peterburgu, pa ne da j bi ga v prvi yrsti vnemala narodnostna ideja, tegane; ' njemts se le od dalec" iz onih mestbkSci—pravoslavni : kriz. Katolicane pa odvraca ravnoverska ideja odSer- ¦ bije in Crnogore in za to se obracajo proti Dunaji. I Oni bodo tedaj z velikim veseljem sprejeli nase anna- I de in na§e oblastnije, saj stavijo v nje vse svoje nade do boljSe bodocuosti. Pa tudi Mohamedancem in sta- I rovercem se je nze velika bojazen, katero je vzbudila J med sjimi Test o avstrijski okupaciji, mocno polegla; | —po porocilih iz Serajevega nameravajo celd av- 1 ¦trijskj armadi posebno deputacijo naproti poslati, da I jo dostojno sprejme in pozdravi, ob enem se pa po j drugi deputaciji zahvaliti avstrijskemu cesarja na Da- I naji, da je izvolil, hudo vznemirjeni in vzueredjeni j deieli ˇ tyoje mogocno varstvo vzeti, I Edlno, Cesar si ne morejo prav mialiti, je ena-kopravnost verospozoanj in pa da bi nova vlada spo- I Stovala priyatne lastninske pravice. Misel, da ne bo I vefi en verozakon nadvladoval, drugi pa da se ne bo- I do zatirali, jim je cisto nova in ne verjamejo jej, do- I klcr se ne prepricajo, da se tudi dejansko izvede. Vendar pa jib uie nada tolaii, da vtegnc nova vlada I vendar le svojim obljubam zvesta ostati in za to se 1 gotovo mirno vdajo v nov polozaj I Pri vsem tern pa bo morala nasa vlada silne te- I zave premagati, predno stalno nravna oskrbniStvo v j zasedenih turSkih dezelah: Mohamedanci se Se dclgo I ne sprijaznijo z mislijo, da so v verskih in drzavljan- I skill zadevab enako-pravni kristjanora; hropcnje-1 nje po nadvladi jim bo vedno po glavi rojiio, in vte- I gtne Se marsikatero nevSecnoat prouzrociti. Staroverc; I tudi ne popuste tako hitro od Grkov podedovane ne- I zaupnosti in bodo snmljivo opazovali vse stopinje,vse I naredbe ncvih oblastnij. To so raoralicne zavire, zo- j per katere se bo novi vladi bojevati,— fizicnih be pa I se neprimetno ved. Upamo vendar, da se namestijo, j kedar bo vojaSka organizacija dognana, taki organi, I katerim ne bo manjkalo ni moci in poguma, ni razum- j nosti, ni resne volje, da dovrsijo vazno nalogo v slavo I nadi diiavi in v prospeh pridobljenima dezelama in I njt prebivalcem in novim naselnikotn.— I __________ (Dalje prih.) Dopisi. V GoriCI 1. avgnsta. (Izv. dop,) Politicno nebo se zaCenja vedriti; vladarji podpisujejo drug za dru-gim berlinsko mirovno pogodbo; tudi Sultan jo jeuzc podpisal. Vznamirjenje zaradi okupacije Bosne in Her-cegovine se polagoma polega tudi v nasprotnih krogih in mnogi casopisi, kateri so se ne davno vse zurna-listicne site v boj spuSeali zoper okupacijo, piSejo zdaj ugodno o njej, popisujejo Bosno kot bogato dezelo in ne slikajo vec onih strahov, s katcrimi so hoteli poprej na§o diplomacijo prepla§iti, da bi le ne pomnoiila slovanskega elementa v Avstriji. Seveda govore najzagrizenejSi nasprotniki Slovanstva §e vedno le o zadasni okupaciji, dokler se namreL organizacija v Bosni in Hercegovini konecno ne izvede. Naj imajo prav I VpraSanje je le, kedaj se konecno izvede? Avstrija je sicer mogocna in vtegne biti tudi energicna v tern slucaji. Toda Bosna in Hercego-vina ste biti uze pred zadnjo ustajo in vojno popol- si tekoj mislila: „Slovan mora biti povsod pri zad-njihl" V Ljubljano dospevSi zapazil sem Sivljenje jako drugacno kot druge krati. TamoSnji kolodvor bil je napolnjen reservistov, cakajotih vlaka za Sisek. Tarn je bil stari oce, ki je dajal solznimi ocmi sinu—voja-ku „rajn2" za pot ter obljubil mu, de bog da, se poslati; tu je bila mlada zena z otrokom, katerega je oce strastno pritiskal na serce in tarn sopet ljubica brisajoca si solzno lice. Pa fantje bili so korajzni in petja nam nij manjkalo do Zidanega mosta. Tu paje zopet cakal vojaSki vlak poln domaCih lovcev, okincan zelenjem, da sprejme doSle reserviste; godbe nij bilo, pad pa se je razlegalo petje in ukanje po naii Savi in Savini. !Da je na postaji Zidanega mosta vse drago, to ve sleherni, ki je kedaj ondot potoval. Bela kava sta-ne 24 novcev; zato si pa marsikateri Slovenes kakor sem si jaz, privoScl n§tamperl" damage slivovke. Kaj lepa in prijetna vo^nja je dol na Dolenjsko, vedno ob bregu naSe Save; unkraj imaS Kranjsko, a na tejstra-ni. t romanticnih legab prijazne Stirske terge in vasi. In kako poStenemu Slovencu serce raduje, ko se od-pr6 duri kupeja in notri vstopi hervatski kondukter s prijaznim: amolim, gospoda, biljete!" ins tern kon-dukterjem sva u2e par let stara znanca. On u^e ve, da je brate Slovenec rad vesel in u^e na pervi postaji preskerbi boteijko Stajerca; kak razlo^ek mej pustim nemskim kondukterjem in tern! Cilj mojega potovanja bilo je KerSko, malo a pri-jazno mestice na desnem bregu Save. Nenaskutari se tain se bolj> nego v naSem Bovcu; nabajase tamgo-jiSkim Slovoncem §e malo poznana „Barger-gardaa, to so vam stari, mej njimi i mladi, mestjani, ki ,vc-jake igrajo"; se ys, da sem ter tiia tudi Rausrukajoa ! noma zanemarjeni brez potrebnih cest in sol; admi- j ' nistracija sploh, da se je Bogu usmilila. In kar se I j je cela stoletja zaneinarilo. pa je bratomorna vojna le | j se huje razruSila — to naj bi se v dveh, treh letih j ( popravilo, vravnalo, in kar je vec, v evropski ci-l vilizovan organizem vvrstiloV Niti s po- I moCjo tudpiev ne, — po naravni poti pa potrebuje I I svojega casa, veltkih 2rtev. ki se mon>jo z ozirom na I j nase drzavne fiuaiice tudi ua mnogo kt razdeliti in | j nevtrndljtvega, doslednega delovanja. — Bosna octane I 1 po vsem tem na&a, naj klcpecejo prijatelji hisajofe- I j ga moza, kar hofejo. I j Dm Se niso diplomatifni dogovori med AEidra?sy- | I jem in tur§kimi pooblaifen^i doguani -- je vtudar f J nadejati s**, da se izvrsi zasedanje bife/ ute^a in istre- I I ljiva. A dolgo potovanje \ puletni vronai, spn-mtiiiba | I ztaka in vode in druge vehke nepnliCnohti, kwjiui se I I pri tako velikem zapuoUji ne more lahko v okom pri- I I ti, vendar hudo pri/ad.\uj<>jta>imvoj-kara; iihio^o vo- I I jakov opt'ha in oboh in v ijno poveij^tvo mora bkt buo I I na to paziti, da stk Ixdniki «*> nakupifcijt4i>T ker bi st' I I sicer labko vnetile ku/ntk bj.t>ko buha-tuice, I I ki so tu pa tain, alt se >a le pripravijajt> v Wi/jih I I kronovinah. — (Jovorilo so je, da je tudi g»ti-ka v<-- | I lika vojasnica na Travuiku odlweua v ta nann-ti in j j ta vest je zebi vznemiiila na^ir nu^t'une; kajti bolui?- I j nice ni prijetno v srodi inesta im<;tt pastbtso v I I zdravstvenem kraji ne, kar hoce Uorka po v^akem I I nacinn biti. I I Za to se je ineatni z.istoy uze Ci^la^tl zoper takt> j j namero in zupan sum z obi'in>kini bvtrtovalcem d.oui. j I Maiuovith-om je Sel v Tr»t, Nj. K. gospoda res. na- I I mestnika prosit, naj pn'govori vojno rmnisterstvo, da I j odstopi od svoje nesrec.ie numert'. ---kolikor se slWi, I J bode splosm zVlji s tem vatre/euo, da h«* bodo pravi j j bolniki v dosedanji voja.ski bolni^rjioi na Placuti zdra- I J vili,—vojasnica na Travuiku pa .se je o»Im«*nita okre- j I vajocim vojakom (rekonval;;.ceiitum), ki t»r, v ta nanien [ I pripravi za ii.'iO moz.* - [ I Kedne posadke zdaj ni v (Joriri glavna straza I I na Travuiku je prazna le kakih •ti) kiMuj-Uih Jane- j I zev je tu. da straLijo jetnike pri sv. Aututiit in ne | I vemo Se koga. Vidi se, da je tiorica zan-s mirno me- J I sto in da je par segretih krieaeev vendar se ue more I I tako razupiti,-—da bi se bilo kaj bati za jiiviio \.nr- j I nost.—Danes sino od strani sli.sali, da pridejo vki.it- ! j kern zopet dve ali tri kompanije vojukov, kuteie bodo I stanovale na gradu. Prav tako! saj je met>to tako pra- j I zno in dolgocasno, kedar ni vojakov in so!?ke mladi- | j ne.—Danes nas je tudi ta zapustiia. Profe^orji in pro- I I fesorice, dijaki in dijakinje, solarji in Solaricc — vsi I I so jo pobrisali na poletni hlad. Sre6,i ljudje! kako I I se vam bo zdaj dobro godilo, ko bodete cela dva me- | j seca brezskrbno pohajkovali hi telo in dub krepili za j I prihodnje Solsko leto. Kako vse drugace se godi nam j I ubogim zurnalistom; niti boren tcdnikar se nigdar v I I celem letu ne more odtegniti vsaj en teden me»tuemu I j prahu. In ko vroeina najhuje pritiska in nastopijo I | pasji duevi — takrat je Se le zurnaiist v nujliujih I I stiskah: crnilo se posusi yo dezeli, pero se ne giba I I yec zaspanim dopisnikom — t;Sina, vsestranska tisiua J I tira ubozega Casnikarja do obup^. Pa kaj bi to pra- I J vili? kdor ni poskusal, ne razume.— I na BUbungsmarSa, pa nazaj v mesto sc le redko kedaj skupno veraejo, ker marsikateri peSa vsled prett^ke —glave. Pa narodni fantje so mi pripovedovali, da se ta „korrf jako manjsa in, da so bili gardisti posebno pri slovesnem sprejemu dezelnega glavarja g. Kaline jako raz^aljeni, ker jih je ta gospod prav malo obrajtal, mej tem ko se mu je ngasiIno druStvo" bolj dopadaii). Tudi gospodu dobro znanemu c. k. okraj. glavarju in drugim nemgkim patronom se je baje nepristranski g. namestnik hudo zameril, ker jih nij—obiskal. Pac" pa je bil pri verlem deri. poslancu in narodnem zu-panu g. Pfeiferju, pa pri njegovem namestniku, d.ru Koceliju, cujte! v avizitahu. „So berd mannicbts mo-chenl" mislil si je gotovo oni debeli nioz\ ki je nek-da) dejal: RPon ein deutsches Tabor here, da giuge-ten wir aflei'-: Ob prihodu g. Kaline bilo je KerSko mesto v zastavah, a mej temi zalibog le—tri na§e narodne — pa bo uze bolje—prihodnjie. Tozil sem nedavno, da je goriSki sSlavecu vtihnol, pa tudi tu nij nic nabo-ljem; „pevsko dru§tvo", katero je pred par leti pri-redavalo najlepSe zabave — sedaj pesa in krivda je. kakor mi je g. pevovodja pravil, prekleta slovanska ne-sloga, Morda bode tudi v tem obdru kedaj bolje — obupati ne smemo, sedaj so slabi easi. Ogledal sem si ono posiopje, katero je bogati oce Hocevar za KBurgersehule* sezidati dal. Pa baje do sedaj §teje le pifili broj ucencev tako, da se je bati, da postane ta zavod, katerega naraen je priprav-ljati nase dolenjske mladence z nemskim (?) ucnim jezikom vuete nemSkutarje — vojaSnica. Kako bi bili na§i QoriCanje veseli, ker jih je vest, da je vojaSnica na lepem Travniku namenjeua za „Feldspital*, da bi Blavni erar raje porabil v ta namenveliko pa primer-no kerSko Solo, Se dijakov nij I j Iz kobariskega kota, 20. juiija. (izv. dop.) Vreraj nam je napmvila SoUka miadei v sobani §ol-skega poslopja v Kobaridu prav zanimivo zabavo, ka-tera je morala narediti na vsacega deleinika prav u-§eCen vtis in je posebno todokazala, da kobariSko ucite-r osebje pozna dobro svoj vzviSeu poklic in da se tedaj I Ijskone zudovoljuje samospoducevanjemv strogo pred-pis.-inih predmetih, ampak da Se kaj vec stori za nase I otroke, — da jim blazi mlada srea, izobrezuje um ter jim gladi pot do pravega olikanega vedenja. — Jaz nisem kritik, da bi mogel izraziti svojo sodbo 0 po-semeznih toLkah vcselicnega programa, toliko pa smem re^i, da so mi vse tocke prav dobro'dojiadale in da sem splo^no zadovbijhost zapazil tudi med vsemi dru-gimi deb'2niki. ki >o se nabirali iz vseh boljAih dru-zin na>ega sreai^a. Petje je bilo, kolikor se more {irirakovati od tak<» ndadih mo^t, prav povoljno; v j-lavnoatuem govoru, ki je bil morda za mlaj>e po*lu-salee — solarje - make prevUok, se je mladi go-vornik. fe se ite tnotim. Dovran, prav pogumno ob-nasal t*»r je utadko in n/locno povdarjaje vaznej^e I stvari ra/pravljal ui*itelj>ki poklie; dekbtmacija, z ob-! eiif.kom phdavana je deltita njezni dcklamovalki, pa tudi inarljivi g.rni. ueiteljki v»Oi'avt; igrapa *Mladi gwlec" iz Vrtera U> pre.Sfgala vse pru'akovanje: re-»'*f-m po pravici, da av nti je predatava euduvitu do-padali. - p*.i tudi drugi go-podje, ki >o se uze mnogo [i>> gieduliseih Mikaii, liisn mogli zado.sta prehvaltti verlih diletantyv. Zal mi je, prav zal, da ne morem i in e n t> m a pobvaliti gu^ornika, deklamovalke, dite-rautov in pe\«-ev o v-ak za ^e in vr-i .-kupaj -- >»'\eda v>Ied trudapolnega prizu-devanja go-po-kv ufiteljev in g.Wue. ueiteljuv |»rj-pomugli, da >e .«m»' v>teva;i sol,ir>ka be.seda due -"?. jtihja t. I. v Kobaridu - mej najlep^e .-ol-ke hvvia-no>ti, la so .^e pri enakih piilikab ua <«>riAkem na-pravile in skoro bi rekei da je Kobarid v tvm «//iru • is ii i c »111! LU*»a torej vrlemu na^emu u-ntelj-keuiti osebju, kafero ne mihm ve>f.nu i/pidnuje svojo >veto dolzno>t — ampak tudi / iskteuo Ijubez-ntjfn dcki v prospeh narodne ouiike! Ker siem u^e pri soli, naj ne zubim tudi >o\- hkega vita. • Mnogo sent bodil po naAi in po so.*>ed- njih de/elah in se povsod znuimal za solstvo ter sem pnvsotl popraAeval in p(*zveda\al, kako mi sole vrejene, all se kaj s-krbi tudi za glavno pufiebo na^eg.t kmee- k»ga prebivulstva /.'» kmetij>ki poduk. Urdko kje sem kaj povoljuega zvidtl V lvd..uidu pa hem z laMtnimi of mi videl tudi v tem 0/ » /uameuit uapre* dek: lepo, pravilno obdeian solski \it, zasajen s ple- menitim sadnim drevjt m. katero se bo polagoma ninlo po prijazni dolini; vitlel sem eele It-lie sejanth divja- I kie, ki se skrbno odgojajo /* eepljenje, videl sem ccle j vrete cvr&to raztoeih, pravilno po/kihnjeuih tepljeuk, I katere se bodo kar nftjceueje mogofe razptodajale I knietom, da se le stro-^ki poplacajo; videl sem ce!6 I mnogo mladib vinskih trt razmh piemen — ki so tu I sicer cenavadne ra^tline — pa se mogoce vendar vdo- I maC'ijo — ^\j ui kobarisko ptNlnebjo tako ostro, da bi j trta ne mogla v njem vstrpeti — videl sem z eno I besedo izgledni 5oIaki vrt, s katerim se sine sola, he I sine Kobarid — v prvi vrsti pa ueutrudljivi solski j vodja, gospod I.) 0 in i n k 0, po vsej pravici ponaSati. J Hvala, komur hvala gre! I Z ua^o skladovno cesto v Kotu gre straSao fpo- j ^asi naprej; do zdaj je za obeevanjc pretrgan sarno j .¦- Jiiuij .W M s j .mw-juumujuiu-tin i MUMxwvn>mA.MMAJL'jmmu.wmn I Xekaj me je pa v reaiiiti razveselilo v Ker&kpint I in to je slovenska Mtabla" nad zupanskim uradom in [ smejal sem se. ko mi je prijatelj, narodni tajuik. pove- I dal, da je bila ona -tabla* pri lepem vremenu 0 pol- { dne nad duri pribita. I Cudil sem se, da jo nijao §e nemskutarji razbi- j Ii: pa je uze tako. rlovek se mora vaemu privaditi* Vsa Cast gospodu zupanu! Tudi razglasi to izkljuclji- 1 vo slovenski, in to je kaj lepo! Gerdo .figuro* pa delajo oni k;ij Oudno nastrihaai kuli za svetilnice, a tega nij narodni zupan kriv; ker je stvar mestne nra- I prezentance" in ta je v popoiaoma nemskutarskih 10* kah. I'pati je tudi tu kedaj—boljsega in pametnejega. Svojim prijateljem i»riporodara. ce kedaj ua Dol lenjsko potujejo, da obiscejo na vsak naCin gorko ko« J pelj v Borseei Vasi. Pot drii vedno po ravnini skoz polja in travnike crez Kerko, kjer te za par novcev domac moz po brodu prepelje. Seveda je treba, kdor je bolj mehkuzen, za 2eIodec kaj seboj vzeti, kajti tarn ue dobi§ druzega poseboega, nego kozarec po.ste-nega dolenjca. Kopelj je Listuina grofa Auersperga, j sina onega RAnastasiusa Giun-a" nemskega pesuika, k?terega kosti sedaj pocivajo na lastnej grajSeiui v posebnei kapelici uad Kerskim. Ko sem se po ko-peljimaSo okoli sprebajal. zapazil sem en kameu tarn pred krcmo;radoveden, kaj je na njem pisano, kakor uioj prijatelj BoStjau, kateri bi kot zgodovinar tekoj odperl svojo zapisnicoinzlastno roko napis si napisal, pribiizam se in eitam sledece: rTukaj je narejen en kamuiti kriS, ali se ime- 1 nuje an grob Stajn za znamnje na britof ker ga vofie kupit za svojih ofieta al pa za mater veljave 35gld.w Spomnii sem se na svojega prijatelja S—c, ki je bil nekdaj navdusen, ko sva Se skupaj narodno Is- 1 dine na Kerskem orala, za narodno probudo ter pri- 35 §e kos mej Sedlom in Breginjem; od Sedla do Kreda je pa §e lep kos in najtezavnejSe delo; soditi po se-danjeui napredovanji, boino zapusceni Kotarji se dolgo kolesa lomili in zelodce pretresali po starem tiru. Kaj hocemo? Kot ni v neposredni zvezi s Tolrainom in uaSi pravdarji se ne vstraSijo strme in deloma nevar-ne poti, kedar nosijo svoje krvavo zasluzene novce v okrajno rezidenco. Tam pa je gospodom glavna skrb, da si vgladijo najprej z novci celega okraja ceste iu poti okrog in okrog svojega mesta. Vi lehko „poea- J kateh, nam klice tolminski Sehmerling. 1 . Italijanska o&abuost, katera se v novejSi dobi I razpasuje na xnnogih republikanskih sbodih v raznih 1 inestili blazene Italije, je celu v naSem mirnem Kotu I dvigttila glavo po konci. Italijansko vojastvo je imelo pred okoli enizu wesecein svoje vaje blizo avstrijske J nieje. Xecega dne pa prt-kuraci Leta kavih K»o moz, Le sein jib prav spoznal, z enijskega kora, na»o mejo in jo, kakor bi biia na svojem domu, udaii skozi IlobidiA^e zopet ua svojo strati. V Prosuitu nasi na ital. j-trani' *o uekda opouimjali cabtnika. naj nikar ue prestopa mijo; a on se ni za to nit- zmenil, am-pak je o.sorno o.^uvoril: „K, kaj minimaii!"* -Jiu menim, da l»i kaj tau'ga wudar ue uiogln hiti dopuSfeiio. da hi m* tttiij&nski vojaki kar gospodarje giuatrali ma ua*ih tleh. Mej na>iiii Ijudstvotu, katcie-mu kri zavre, kt'darWi kuj >hsi, o uiogmem odstnpu d«'?n*ga bre^a Sufi*. \/budil je ta tin iu'za.>lt>ane sa-uiu\laitnosil u.ijhu^o urjetuljo. AH je neki vlatla kaj 0 km zvedeUV V duigtf pa mho ok:i>ili. itahjan?ko oAatmost v na^eiu Kola pred 11 dut'vi. Ziviua je pri.-da mi ime straui na mih- oht'-iuske pa>nike m ital. pastirji .se ni^o nif kuj pozarili. da bi jo nazaj ^nali; ko zapazi to na> poljski cu\aj, ki jt* bi! pnli< no uboro/iiu .svari pa>luje. n>»j /t-nrjo zivino na ?vojo >tran, dnigat'v jo bude moral rabiti. Mej b»'Mviov;i!ij«*iu iniftopijo trije italij.u^ki t:ua:.»»ii >tu/uiki, pnniejo t'uvaja. ga ia/-omzijo in spfrjin*yi kut jeluika do prve tiuanene, po-b{aj<* v HaiHtv, «il Jam pa do «odnije v Tarivnt. A hodutk je hekdii tinaucarje hudo p«»karal in hUM-ga 6i\aja lii'itiiidoiiu ^pu?t:l. Ali je piijil zadnji SrKako dingo zadostrnje aSi od>kodbo — tega ne vein; lnenim pa, i\A bi bilo pra\i'*,t,ci. Iz Tr8ta >L julija. t. da se je tam 11. t. iu. v laguiiak uii(.A««i»i iolu, v katerem tm je peljalo ossein godcev na Lido. ls«> wtii je bilo; blizo jawiega vrta jim pnde painik „Adiia" napioti. Ker Coin ne mote nagto s,a*Mkiuti, t!(.u paintk \anj, ga razdrobi in po-meee godee v nioije. i'oiuoe je bila wccr naglo pri rokah,' vettdar pa nibilo mogoce, vse neMreeneze Mtuti oteti, »est jih je utouilo. - Ta zalostm dogodek je pretresel v lieuetkah \>c kroge, pa je vzbndii tudi pri Trzacauih — katere posetmo n«t>reLe na morji, vs>akrat inoviio gant-jo— obeno soCutjc iu pomilovanje. Ah cujte • &e huj»a nesreia je vzncm.rila malo dux po tern ita^ie mvsio: Ko je pretek. petek popoldue velika mnoziea t«a iuki bv. Katia gledala. kako so iz-krcavali 7iJ bolnkh vojakov, vrnivSili se s turike meje, vdere se nenadoma z oblakov strasauj-ka moiaka tiom-ba ter se spusti v obiiki rokava naravnost nad_Muj-Bko dolino; po petih minutih zgiue. — Kmalo potein dobitev mestjanstva. Oh! kuliko bi se bilo tedaj veC koristilo, ce bi h.lo tedajno pevsko drastvo raje raz-Sinlo ^«>je diievanje naj pu»teucgasenepokvaijeuega kfflcta. Pa ^daj je Se caa in lepa prilika keiskim ro-doljubom. da popiavijo. kar se je ^ahbog pied leti opustiio. Mfc>»tjan>tvo je okuzeno in nam Slovencem oiiaja zdravo tlaroduo "jedro le mej prostim kmefikim jjjudstvotn. tija naj bode veduo nase delovanje obr-ujeno, ce hocemu izpoiniti s\~o}o sveto narodno dolinost. Xuznega srca vruol &em se &e svojimi nazaj v KetSko ter mej potom spomnil se na na5ega aeuinr-Ijjvega Lavrii'a. Ko bi uneli se mnogo tacih vzbudi-teljev kraefkega stanu, da bi hodili od sela do sela koc je hodil on. ne nahajali bi se napisi enaki o-nen>u v BorieCi Vasi! Pred odhodom iz Kerskega, se ve, da sem se hotel tudi v valovih na^e slovanske Save kopati se in ko sva s prijateljem kotakala proti za kopanje odmenjenemu mestu, spomnil sem se na ranjcega M. uradnika pri tamo§nji c. k. okr. sodziiji. iloz je bil tih narodnjak, ker tam drugaee nij mogoce; ako mu je par kozarcev dolenjca narodne zivce razgrelo, peljenavadno: BSoca tegava je V Sava <:egava je ? Kdo jo Ce pit '{* Iu go-spodine urednik, Vas pnjatelj bi se je bil kmali pre-vec napii tako, da Le ne bi bila reSilna roka tekoj pripravljena, ue vide! bi veC svoje pnljubljeue jadenie SoCe, mti cital Vase -vrle rSo(ie'i-iiavnoko sem hotel skleniti. prinese mi poStar drcbno pismice, tekoj spo-zaal sem je, da je od cestitega prijatelja Mihe, kateri ne pozabi svojega starega piyattlja ter vesel, da se bova zopet viaeia, mi pise pa Se v verzih: ttPer6 zastavi komaj, stare Slave Buditi rod — oduese val ga Savel* Ali hvala, east in sveta slava Yergla da Te ven je bistra Sava. T, se je Sirila od ust do ust po vsem mestu vest o straSni I nesreCi, da je namre6 tromba zajela 6oln, na katerem je bilo 17 oseb, ter ga kakor lahek listie v zrak v-zdignila ia nazaj zagnala v globocmo morja, kder se je fioln z vsem, kar je bilo na njem, potopil. I Okoli 4. ure popoldne je bil odjadral Coin proti Lazaretu, vodrl ga je lastnik njegov Dorainik Milok z dvema drugima mornarjema. Na njem se je vracalo I domov 12 kmetic (peric) in dva moza, kateri so v mestu zelenjavo prodajali in perilo pobirali in odda-jali. Ko jih je osodepolna tromba zajela, bila je ne daleC ladijea BS. Nazario" z Izole s Sest mornarji. Ti so hitro na pomoft prihiteli in posrefiilo se jim je zares po dolgera trudu, da so z nevarnostjo lastnega iiv-ljeuja o oseb, dva moska in tri 2enske reSili ter vse omamljene zopet k zavesti obudili. Od ostalih dva-najst utonuhh so izvlekli do zdaj 7 trupei na suho, se :> jih je na dnn morja, od koder si mornarji Se | vedno prizadevajo, pripraviti jih ua dan. V obrazih mrliLcv se Se zdaj here obup, njihovi udje pa kazejo, kako strasno so se borili se sovra^nimi dementi, ki so jih vlacili v prezgodnjo smrt. Na pokopaliSfii v Mu-jah postavijo primeren kamen v spomin ua pre2alostni dogodek. Ker so zupufiecne druzine nesreiinezev zelo u-boge, ustanovil se je v Mujah posebni odbor v ujih pomof, kateri si je izprosil od vlade dovoljenje, da sum /.a nje milodare pobirati. V Trstu jo za take na-mene numgo riulodarnib rok, katere bodo gotovo siro-inaMiiiu illii/.nom /aloKtiio osodo zdatno olajdale. : Kakor j<» „Sotinu dopisnik o svojem casu poro- f-al. je dru.lvo trzaSkih l'akinov v svojem obCnem zboru v gledaliSM BArinouija- dne 20. ninja 1.1. skle-itilo pokloniti presv. ccsarju adreso vdanosti. To dni je d«i-t'l oilg.un: Njegovo Velican.stvo je vzelo z do-padajeiJem l.a znanjf, izrazone cute dizavljansko zve-htobe. Kakm sem xadnjtf omenil, je mcSeanstvo v Ti-fltu pojiteiM nvstrijsko v viMh in nizjih krugih in si* m* Mii-« uikakor po sporadiinih pvotiavstrijsltili dt'inoi^traujah obsojati mesta, dasi celd v mestni'hisi, v nii'htnem yastopu ne vcje, pravi, patrijotidni dub. S;ij je pii v.ii v (ioiiei cnaka. Pri volitvah se znajo nokutm I'leiuenti pusebuo iimcino sukati: so liberalni, ,e se je odmikalo in zlasti lepi spol je rute pred njezne nosnice tHcal. da ni ivepkni par prehudo zalil rahlih cutuic. ?bter zveplen duh je nekoliko trenutkov zares sapo zapintl. pa se je kinalo razkadil, kakor se je tudi kinalo po tern razkropila razkuzena (disintirirana^ gori^ka gospoda. Iaz pa sem si mialil, all bi ne bilo morda holje, da bi «e „oi pre^anjal s takimi ben-galirnimi ognji, iie«o i>e snhiin xveplenim prahom. To bi se veliko nagleje vrSilo in mendu hi tmli nuinj stalo, ker bi ne Slo toliko materjala v zgubo. Ako bi se vinogradi tako po noei zveplali, kako krasno, magicno bi bile razavitljeue eele vinorej^ke dezele! To bi bilo tudi .utile dnkr. — Cesar je sprejel 2\k in. m. deputacijo iz Kranja, prosefo za ohranjenjc ginmazije Cosarica je darovala 10in> gold, za rodovine v vojake odslih reservi>tov. Popravek: Njegovo Veli^anstvo je podarilo Sebreljski obeiui 500 gld. za cestui* potr«'be, in ne samo iJOO gl. - - kakor sino napocno poroi'ali. •— Nesreca na juznej Lelczniei. Pise se: PoStui vlak, ki prihaja ob ttvh po noiii v Ljub-Ijano, zdrsnil se je po tioti mej 27. iti 2>. t. in. o pol dvanajstib mej Policanami in PoaiLva.ui na no-kem, 13 metrov visokein nahipti s tira. Dar-iravno no-beden potuik nij bil poskodovan, nasialo je vendar veliko vznemirjenje: mej zenskim spolum jta panicen strah, ki se je polegel se le, ko je prisla u Polican pomoc, ter vzdigtnla vozove zopet natir. V Ljubljano je vlak dospel tri ure prekusno. Bogati dar. Ka/.iin onih 500 gld, kafcrejc Kit ter-jeva rodbina p.idanla mestnim ubognn po Mtuli ranjkega baroua ilektorja ltitt('r-ja, odmenilaje,'kakor beremo v tukajSojih ital. Iistih, So 4000 gld. na ko-rist razniin humanitarnini zavodom v (iorici. /raven tega pa se dogovarja nekda v druzinskem svetu, za kakoSno dobrodelno ustanovitev bi naluzili giavnico 50.000 gld, katero hoCejo posvctiti spominu b!azega ranjkega. Kitterjeva druzina se je vedno odlikovala v radodarnosti za dobrodelne namene in Gorica si sme v sreco steti, da jo ima v svoji sre'di. Dra^bo razpisuje mcstni magistrat, da odda za-poeetje druzega pokritega trzisca za zelenjavo, sadje in razno blago na trgu sv. Antona, menda na tistem mestu, kder stoji statuva sv. Antona. Doticni strosek je proraeunjen na 13.015 gld. Lcp znesek, kaj neda'r a pravijo, da se zapocetje, zraven tega, da v poli-cijskem oziru ugaja in mesto diei — vendar dobro iz-plai5a, kar so najbrze izracunili po doaerianjih skus-njah na trzisfii za kosarno. — V tern obziru se mora prizuavati Gorici lep napredek: dobuno uze drit-go pokrito, praktiCno nasnovauo trzisee, ko v Trstu ni-ti enega nemajo in ko se v beli Ljubljani se vedno se zelenjadno kupCijo po glavnem trgu gate in pulijo, ter javno oMevanje na sredi mesta zavirajo. Brambovske vaje so vsled najviSega puvelja za letos odpovedane na Stajerskem, Kranjskein, Koroskem, Pri-' morskem, sploh y tistih dezelah. katcre je mobiiiza-cija najhuje zadela. Malo semeni§de v Gorici, je sklenilo Solsko leto, kakor beremo v BL' Eco del Lit." z lepo zabavo. pri kateri so odgojenci peli, predavali in deklamovali v slovenskem, itaujanskem in uemskem, pa tudi v klasicnih jezikih. Odlikoval se je nekda v predavanji svojega sestavka sznanost in vera" dijak Pavlica, Ce se ne motimo, iz Rifenberga. Veseliea, katere so se delezili prevzv. knezo-nadskof, mestui zupan, predsednik c. k. okrozne sodnije vec gg. kanonikov in druge gospode,je konCala, s telovadnimiposkusnjami in z u-metnimi ognji, VeC ne vemo povedati. — Najnovejse vesti. Iz Broda se telegrafuje BCittadino-ua 31. julija-Danes ob 3l/2 uri popoldne se je ustavila glavna ko-loua pred D e r v e n c o m. Kaimakan, kadi, en stot-nik na konji, ^endarski poveljnik, mnogo begov veft veljavnejsih prebivaicev, en katoliski in 4 pravoslavni duhovuiki so pnSIi Ftlipovidu v koCijab in na konjih naproti, da so izrazili svojo podbznost cesarju in kialju. 20. iufant. divizija je pr^la cez Savo injez&» sedla turSki kraj Samat. Prva gorska brigada s pr- vim deloro kolone je dospela brez zadr^kov do Novija. FilipoviC, je vsled nujnih proSenj prebivalstva razveljavil prepoved, ki jebranila 2ito in zivino izva-iati iz Bosne. nWiener Abendpost* javlja, da je 18 divizija 1." t. m. preatopila iz Dalmacije v Hercegovino. Iz Dunaja se brzojavlja 1. t. m.: Danes se je eesarjevic, nadvojvoda Rudolf, se separatnim vla-kom odpcljal v Prago, spremljajo ga majordom Bom-belles in dva adjutanta. Postaja je bila krasno okin-eana se zastavami. V Pragi in po vsej Ceski pripravljajo nadvoj-vodu Iludolfu sijajin sprejem, vse je v vencih in za-stavab; posebno zlafa Praga je veliCastno okinfiana. Vsi (asopisi pozdravljajo visokega go>ta se slovesnost-nimi rlanki in soueti. Iz It ima se poroca 1. t, m.: Katdinal Fran-chi je mnerl proti eni uri zjutraj. Iz lierlina 1. avgnsta: Do zdaj je znanih okoli r>l volitev; med teusi: 7 konscrvativeev, %1'\ konscrvativno-liberalcev, »*"» narodno-hberalcev, 12 na-predujakov. ___________ Poslanica. Vsej p. n. ajdovski gospodi. vsem dragim trza-nom, prijateljem in znancem, ki so mi pri odhodu v vojno hluzbo tako Ijubeznjivo skazali svoje sorutje i/iekam iz dna hiia najtoplejso zahvalo. Spomiu na Vas, eastiti in dragi! me je spremljal na celem dol-geni potu in tu na bosenski ineji me tudi uigdar ne zapuAea. Dog Vas zivi in da se veseli in zdravi zopet vidimo! V Gredjanah dne 2.'{. julija 1m7S. 3)r, Kenda. 1 als Keatei'unit Prpisw'rdiRstes Die Regenmantel, Wa^ndfckoa (Plarhm j. BfllrnilnjM, h\mk * !| 1 iU'f k, k. |.r Kahrik von M. J. Elsinger & Sohne l in "Wien, Neubau, Zollrr^asse 2, 1 Liefer«n:en den k. isnd k. Krieg4ni(niste?|-.im«. St. M»j Krtegsmarinc:, vieter Hum*nitat»»«it»Iten etu. e'.t. 1 k m: 4 gl. 7b kr. prsduBS 1 |> 02 kiasnih stvari, to je : 1 |[ l kri>talna pn>ic;i za ,. T ilic, vedno bolili. 1 1; niiiilu ait *!it(i<>r. :. « zlifek za kavo «->iiikih 11 i: 1 dug. zhttolrroiicer.it pis- <> japanskih vas xa vodo 1 |> n:i priprava. « koisnv trani-0'*ki.,^i» par J [; 2 okiiit ititi I'vetlii'ui vazl tumneya mjila. 1 1' it. iila>>tt.'| ; klor,-/oW. : Kovorni aparat, jan-o || |! 1 pur rujnovcjnih Ifi'be- pry.tui. 1 1; uhunov. 3 salji>i predmeti m 1 1 2 zapt-Mni gumhi \i m»- iulii.ii> in !ne gunibe u. huv»- puku urebra. i| 1. iXaxa. i' L pt-trolua kvctilnica * 1 1; 1 lulien za ismoilke is. kn.tfto. 1 1; mursktj pen..* 1 jauturom. i; '52 kosov. 15 1 uinotno rozunu. 1) g^* V-t> tu navetii-nc !«t,.a,; i»i2. mi 1.[m' inprnvpr«k- || || ticiu-. p* staiM'j.i samo 4 j;I. 75 kr,: pt.s:U jiu || 1; P«xi garasuij., pro;i pok 1 L Sijitsrie-^uia i. St. 432. Javna drazba. Popraviti je solsko hiso v Kanalu. Strolki so cenjeni na gld. 9*24:40. Javna drazba bode 8. avgusta t. 1. pri c. k. okrajnem sol. svetn, ter priene ob 11. uri zjutraj. Do te dobe so razpolozeni naerti, prevdarek in pogoji pri pod-pisaneam uradu od 8—12 in 3—6 ure slcher-iiega dne. C. K. OSR. SOLSKI SVET V GORICI dne 21. julija 1878. A«a*v>telj in 0dj;QYOfPi u^djuk; AMW^JfABUAML — Tkkar- MfAiuwti v"&m5.