gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl 3 fl pol leta 2 fl. po pošti 1 fl.30 kr Tečaj XIII. Ljubljani v saboto 16. junija 1855. List Nekaj od koristnega drevja Gospodarske skušnje 3. Gledičija. Gle dici ja, lepo perjato drevo, je imenovano tako po zasluženem verlem botaniku Janezu Bogo daru Gledič-u, ki ga je pervi iz ptujine na Nemško bil vpeljal. Dan današnji se je tamkej že vdomaćilo, ter pomnožilo obilo, da se pogosto nahaja po grajšin skih gajili in javnih vertih. Vredno je pa to drevo, da bi se tudi po gojzdih na veliko redilo; kajti les Kako spoznavati dobroto novega vina. Ako gospodar iz mosta ne mogel prav soditi ali bo njegovo vino dobro ali ne, naj poskusi svetuje vinorejec Sprit takole y kar Ko je grojzdje izprešano y vzame nekoliko tro pin na roko; naj jih natanko pregleda in peskice steje ali je med njimi tretji del, polovica ali še vec ruja in sicer bolj temno- ali svetlorujavih, ali pa jih njegov je sila terd tankega zerna. 5 gibek 5 rudeče-žilast in gostega Je v imenovani primeri vec h in sicer tudi bolj Gledićije je mnogo verst. Jedna teh je meden temno- ali svetlozelenih. Iz te barve se sodi kor Spritzer terdi ka tem (Honigdorn). Ta zraste 30 do 40 čevljev vi- ce je namrec v primeri dobrota prihodnjega vina takole uja vi h in posebno temno sok in ima perjato, živahno zeleno listje; rodi pa stročje, ktero je po čevelji iz semena, ktero nar bolje Množiti se dá javih peskic v tropinah, je to znamnje toliko bolj šega mošta in potem tudi bolj šega vina, ce spomlad v lonce ali sklede sejati, potem pa v rano gredo djati kali y ? da zamoremo ga pa tudi na polje sejati v brazdice pavce narazen in pol pavca globoke. Prihodnjo spomlad moramo pa semenke v sadišče prestaviti, po čevlji saksebi. Perve leta, dokler se niso toliko utverdile, da bi mraz prestale, je treba, da jih po krivamo čez zimo; če jih po polji sadimo, moramo to spomladi pa vec zelenih, je to znamnje slab ej ega mo šta in potem tudi slabejega vina. Kako dober kruh peči iz bobove moke. Čeravno je znano bilo, da tudi iz bobove moke se zna kruh peči, se vendar ni dosti kruha iz te moke zakaj tak kruh ni ljudém dišal, ker je nekako a t klo storiti; jesenski r ť " * J V 5 "'v saditvi skodje mraz. terpkega ali gorjupega okusa. To pa zdaj gospodarskem časniku „Centr Druga versta tega drevja je kitajski meden tem ali kitajska gledičija. Ta ima dvojno per nato listje, pa bolj debelo in kratko ternje, s kterim je celo drevó pokrito; tudi je manj čutljiva za mraz les njeni cenijo pa tudi visoko. Oboje medeno ternje je prav ugodno za poljske in ve rt ne ograje; njuno močno in dolgo ternje naredi, da take živice so popolnoma neprehodljive; treba je strižemo pa ne pustimo 5 y da na kviško šle. da jih pridno >i vec tako. beremo naznanilo gosp. Ch. Gassauer-ja, da se zamore izbo bove moke tista gorjupnost aligrenkoba popolnoma odpraviti in sicer prav na lahko vizo. Gassauer se je ravnal pri tem po tistih skušnjah Lie bi go vi h, po kterih je že dolgo znano, da prosta fosforová kislina v kruhu se dá z apnom pregnati, in popolnoma po sreči so mu izšle njegove skušnje in sicer takole: Vsaka gospodinja, ktera kruh peče, popari najpred moko s kropom y to je y Z d vrelo vodo Gas 4. Kerhlika. Kerhlika (Faulbaum) prihaja 12 do 15 čevljev funtov bobove'mok sauer pa je pridjal k navadnemu kropu enmalo ap % M -m m m » • » « * v • V m in bobovi moki je bila vzeta poprejsna grenkoba. Primera moke, vode in pa apna je pa tale: za 20 visoka, vcasih mocno, ter ima podolgasto gré pa še bolj na kviško, se grana y gladko y silasto perje; kvinteljc ap se potřebuj funtov d in 9 funtov vode kvinteljc ternja pa nima. Cvetlice so majhne, zelenkljate, po več vkup stoječe. Sad je černá jagoda, v kteri je po dvoje ali po čvetero zern. vsak vidi iz tega, s kako malo stvarico se da I t V i • I mT • • fe » • 1 t 1 1 • j • 1 a t Naj hće ne misli da utegnila ta Kerhlika ali kerhlikovec je germ, ki nahaja se po vsih gojzdih, posebno kodar vlažna je zemlja. Cvetè inesca maja in junija, sad zori pa mesca septembra. Les a p kruh zboljšati trohica apna biti u ■ v ° XBHHHÍH KIHHI^^HfPi, pa v spečenem kruhu ni več ćistega živega apna, ampak apno je požerlo tisto gorjupnost in postalo druga stvar 9 20 funtih moke 1 kvinteljc) skodlj ker apno že samo po sebi v+tolikšni meri ni škod marveč še celó skisanemu želodcu zdravo: sicer njegov — kerb I i ko vi n a — je bel, mehak Gosp. Gassauer je imnogo skušinj napravil, iz kterih in kerhek (odtod menda imé germa). Po nekterih kra jih ga ljudjé na drobno cepijo, ter delajo koše iz njega. Za kurjavo posname, da iz pol pa ni, ker ne daje velike vročine c bob s e ezen peče pra mok dob y IZ kruh y —- p« "m 11 ^ "nj^ vi"*«^ m sicer na primero tudi ta ne terpi dolgo: pa ogel njegov je prav lahek 93 funtov bobjl | in ga cenijo dozdaj najboljega od vsih domaćih drevés za pripravljanje s m od ni ka. Kerhlika se množi povsod sama po sebi po iz iz 92 funtov reže ne moke in se naredi £80 velja 17 fl. 14 kr y tedaj funt funtov kruha, kteri gros in vi padlém semenu, kjerkoli zemlja Iz skorje se dá je ugodna. rumena barva izvleči, iz jagod narje. — Ako zraven tega še pomislimo, da bob moka na tečnosti in redivnosti prekosi reženo, se boba, €e se prav obdeluje, silo veliko pridela da in pripravljajo pa tako imenovano kerhlikovo zelenilo (Blasengrun). potrebujejo. Tudi C5V UU UU ^ pi tt î ^»«v j,. ^ da bob tudi na vlažni zemlji raste, nam je ocitno, da še nismo prav poznali velike cene boba, kterega pa kot zdravilo se jagode včasih ^ svet kma|0 po vrednosti spoznal, ko bo dober re J. S. ženo-bobov kruh jedel natoroznanstva. Od vremena. (Dalje.) Hudo vreme. Da se poleti ploha napravi, je v naših krajih treba, da je zrak miren, vlažen, in pa soparuo jasn vreme. Če se zdaj veter spremeoí z misel, ker pravijo, da hudo vrenje le takrat nastane se dve nasprotne meglene ako legi napravite. Pa je Arago vendar već izgiedov raz^lasil, po kterih se vidi, da tadi iz sam i ć ne megle blisk in grom prihaja. Hude megle višej ali nižej plavajo. V kteri višavi da so naj večkrat, se ni bilo drugim, ki nima tište dol oči ti mogoce po Kar skusnja ući, se se čez 15.000 čevlj dozdanjih ogledih sv nad gorkote, se vse pomiri; bilo vse napeto čudna tihota vladuje, kakor da bi morjem po gorah in planínah hudo vreme nahaja. Kako Če po tem, ko je delj casa jug viekel, mzko se vcasi doli spuste, nam kaže hudo vreme. ki se hipi nim sever pride, se pomeša merzel zrak i in napravi se hudo vreme. Vetei z gorkim viaz obraća, merz je napravilo 26. augusta 1827 v Ad mon tu. Med večer nicami se nad samostanom napravi hudo vreme. Ubilo je leje postaja, pride merzio zrakotehtnica kaže, da je zrak težji. Po tem dva mlada duhovna na koru. Megla, iz ktere je strela vlažno vreme, ki delj časa terpi drugo kaže Postajajo pa plohe se na , da zrak ložji postaja. Viditi je vižo: Zrakotehtnica priletela, je bila le 25 čevljev debela pa ne čez 81 čev nad U Samostan je v do > da j f v grajsini, ki n»d iiiir v zraku, njim stoji, ni bilo druzega člověka domá razun stražnika pa tru 11 ® Če je seže do verha. Zgornji zrak odteka po juznem ve- m gospe Kakor dol tam pa tam oblačno, se skozi preterge spodnj zračne lege bolj osrejej > vodni soparji lete kvisko V vi šavah se zkoste, narede se bele megle in vse nebo pre cerk iz me néh križ je hudo vreme terpelo, sta vid ki je 114 čevij nad © molil. Spodnj emljo, pa je megla 9 ki so 89 čevljev nad tlami. Nad to je zadevala v line pri zvo krijejo zdaj 9 ko je podeji zrak redkeji od krajev va-nj dolino pok 5 m ) stala dru^a megla eglo 5 ki j vso kakih 2300 vdere zgornji merzleji zrak, soparj bolj > raz visoko. Med te U megiama so se električni iztoki vnemali Po ček gorkote po okolici pripomore k vetru in a plohi, takem dežji se lepo izjasni, gorkota ostane kakor je bila pred m sicer se je vidilo, da je střela iz spodnje v zgornjo megl gala. (Dalje sledi.) Pri nas na kmetih pravijo kakor so mi oce rekli 55 r> 55 55 V 55 55 35 hudo vreme, ki točo prinese, pride le od J od ki ga nikoli ne 9 d ju tudi ne, od teh je le poli Starozgodoyinski pomenki vak. Od burje le malokdej, oba vkupej, burja in sever pa narejata hudo burjo, 9 ki nazene belih merla Lebuiku pa naprej do Blegasa 5 tam se ustavi 5 gor pri zgorej so pa černi oblaki potiej kaj casa vre, potiej pa gorenec nazene Ble * pa je gotova toča. Zato Ijudje pravijo, da na copernice plešejo". Kmet dobro toči omenjene Mohla. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Moskva torej pomeni mesto Mesčislava, Meha plohe bo : v • Ce je ploha ohlad zrak ? ve 5 da jo dalje casa ne - ' *v» VJ r «Il VOV V If A V (J V 1 D i U 9f 14 3 ifl V II u, Zavoljo oblike prirneri Do beri a, po koroški V ce Do ber va (vas}. Ceh in Leh sta tore j bila Rado«lavca, drug se pa vreme ni nič ohladilo, pa vé, da mora kmalo zato ima Ceska za narodni gerb . »v* V «« . __. polivak priti Za hudo vreme ali za Visnu gro me nje le na severne kraj Radogosta 5 Poljska pa silnega bistrega leva, znamenje orla, tudi zna- rêei: dopoldne glej kopje pokazale, kraja hitro vzdigujejo goste pom, kor £ vilo m kader bo zlo vroče in kader se boj tište danes bo gromelo. Če se iz pravega menje Radogosta, Moskovitarska pa ima symbol Shiva-ta besnega pozoja, sana, draka, zmoka, smoka 1 razklada teh megle, enake volna ti m k Pri ti priloznosti naj sledi ki imajo natanko b in b b r unk k ki. kaže to k hudemu vremenu. Ce se ste besed. der den Rachen aufschliessende staroslověnská san etimologicna Korenika besede pozoj je zijati, toraj pozoj ; korenika besede san je kar v cerkveno-slovenščini se nahaja meglá manjša, pa se nekako napenjajo in pa pri svoji spremembi nepremakljivo na per v tej o v pomenu „dostojnstvo",— al izvirno je pomenilo ,,svit!osttt. pod w J toj kakor da bi bila le ena megla, pravijo da toraj je san dçccxcûv od dsoxcú, leuchten, schauen , torej san se smé za gotovo A v • reci 9 da pride hudo vreme Za temi drak der (mit den Augen) Blitzende. Zmok pa pride velika prav temna megla, ki sprednj z U ali pomeni to, kar Lind, Lindwurm od korenike mok, sta ronemški Lind s hribi štika Nj temota se sčasoma deli vsim megiam, Wasserdrache. Se B^ruolak Schlamm, toraj zmok—Licdivurm vse se poravnajo Iz te samične, goste me ki sčasoma © se 5 je (naj berže iz narodnih pe- povest) zmoka poznal, ga popisaje: „Malus spiritus specie nebo pre- madidae prorsus avis pingi solitus". Da je to žival si pod , ker so njajo megle v podobi dolgih vej krijejo pa z njo v zvezi ostanejo. Ko se te veje delati podobo ptiča predstavljal, ima v tem svoj razlag zacno i je ečidel zrak v višavah poln majhnih, dobro od- «ana, draka, pozoja obrazovali s peroti. Slovenske po ločenih in omejenih belih se gibljejo siloma brez meglá. Lete poddružene megle vesti pripovedvajo, da, če kdo jajce dobi, ktero je kokot gotovega vlaka, kakor da velika megla na se vlekla; pa se tudi ena za drugo jih z njo zuesel, in ce to jajce devet let podpasiho nosi, se zmok drak lindvort zvali. Tukaj spet vidimo sorodnost s česko združujejo. Bele lise, ki se vidijo sem ter tje po černi basnjo, která zmoka tudi pod petelinovo podobo predstavlja, megli, so se iz teh meglá napravile. Ko se ta huda megla Več o tej razmeri se najde razpe janega pri Schwenku i My- ^ Y di pod njo vec poddruzeuih majh- thol. der Slav. str. 314.) Zavoljo pomena zmok, der Na Sitte Gesetz nd die Elemente, worin ihm die echten myth morejo Angleži in Francozi so s svojimi ladijami logischen Arischauuogen aufeehen i o Sem padaj tudi zatega voljo zarnogli prijadrati v to morje ker v okolicah D topil > in so tedaj reke, ki se izlivaj v važne besede drugega veljavnega jezikoslovca Fôrstemanna : to jezero, več vode nanesle. Weil die menschliche Sprache nie sinnlc Lauten, sondern nur innerlich begruodete Aggregate ine Idee in Dolg m J ch to morje 20 milj abatska na za V 9 široko pa 32. Ozka pešena soteska hodni strani loči azovsko morje od lenega jezera (Š tragende wahrhafte Wôrter bildet, so kônnen auch die Ei- imenovanega), ki je solnata mlakuža, ktera ob hadi vro gennamen den in der Sprache sch dene w e rd b ed e ut © W 2 » h bildet èini krog in krog zrak okužuie. Ker reka Don azovskemu 3 niorju naj vode dopeljuje, je voda njegova precej s:adka Da se v sosesčini nahajajo vaši Hotinje in Rad Na južoem glavnem toku D stojí město A 4 milj in Sobot zel (Lakšmi— Rama), K Lakšmi), L njevo, u a u u o $ beni. 9 a in Hot S a m a t o i Bab Rad in Dra gom er, Rad (Kršna in But blizo Tr proti zahodu pa mesto Taganrog, ki jo je 1705 Peter Ï zidal, ktero pa, ceravno še dar čedalje bolj propada, K< 9 20.000 prebivavcev šteje, ven-rč. na izhodnem koncu Krima vas v sosešcioi Trebeluoveg R ležeče mesto, gospoduje Mitridatova gora, ki je 890 čev do ml je blizo J konskega vzroka itd to gotovo ni brez vsega veroza- Akropolis starega Pentikap visoka in sterma visi v morsko sotesko. Tokaj je stala del j Naj nikdo ne misli, da visoke gore R a d u h 9 Radom so imena dobile zavoljo dost Ra- lege, sa. Se zdaj se dviguje na Mi tridatovi gori z velikimi skalami zadelani grob Mitri data pod gomilo je skala z imenom „sedež Mitridatov". Tù sem 9 temoč iz drugega pobožnega vzroka Tako se ena visokih graških tor veli Rasti zt to je Rast Rast tora. Ravno enako podval je bezal kralj Ponta, ko je posiedujic zmagan bil od Pom-peja ; tù se je sam končal; tù je Pharnaces razvil zastavo (bandero) punta zoper Rim, kterega pa je Cezar mah oma vidi rek, gor itd. Bab B a b i n k Bab imena zuterl in na to tište se zdaj sloveče besede dol. Bab gora 9 Bab polj 9 B a b j i zob po S h Bab vici!" (pridem, vidim, zmagam!) izgovori!. 9 : „veni, Kerč, mesto 9 primeri z 10.000 prebi in po novi segi lepo-ravnimi Bohinka. Bohinsko jezero, Bohinje, Radoljca itd. sozidano, je poglavitno tergovisče tega morja ; doletal774 Stari Slovenec je bil pobo dusa zato je pridjal goram je bilo v turski oblasti, leta 1774 pa so ga Turki odsto in bregom, rekam in potokom, mestom in vašem imena jih božanstev ali njihovih zaznamkov. (Dalje sledi.) pili Rusom. Jeni k je vas i v kteri večidel Gerki in Tatari stanujejo. Eisk je mestice še le leta 1848 zidano da v ondaujo luko černomorski kosaki svoje prideike teržujejo 9 Kreuzer „Symbol.u Vorrede str. XII. n Da bi • r Noričanov dokazali naši starinoslovci, rovajo prenehoma po globoki zemlji. Da bi si pac Grim besede Rusovski vojak. a " i Baron Callot, ki se je vdeležval poslednje rusovske der vojske zoper Turke leta 1829, v svoji obširni knjigi pomnili! „Beschaffenheit der Gràber, Gestalt der morschen Schâ- Orient und Europa" popisuje življenje rusovskih vojakov v 9 del, Art und Weise des eingelegten Gerâths Antwort ben? und M ge Aile die Zeug sind beinahe stumm. Nur Inschrift. Bild haben noch Kraft des Wortes digérés Zeug Es gibt ein leben uber die Vôlker als Knochen, YVafFen. Gràber med kteri mi je živel. Ker se sedaj rado kaj od tistih krajev in narodov bere, ki so v vojsko zapleteni, posna-memo sledeče verstice iz ooega popisa und das sind ihre S p rach Sprache ist der volíc Athem mensch Vsaka kompanija (drušina) si kuha svojo hrano (svoj licher Seele; wo sie erschallt oder in den Denkmálern geborgen živež) skupej v enem silo velikem kotlů, večidel pod mi ist, schwindet aile Sicherheit fiber die Verhàltnisse des Volkes, das sie redete, zu seinen Nachbarn. (J. G r i m in „Gcschichte der lim nebom. V ta kotel denejo kuharji nekoliko mesa, kvasu 9 deutschen Sprache u str. učenosti v imenih Lu to m Svad T pus namesto Vol jap ? T Mislim, da Magi mar, tulia. Co bo treba globoke soií in jesprenja, in iz tezmesi si napravljajo gosto sicer, pa Antům ria. V K V dobro juho fžupo). Ravno tako tudi spečejo za vsako kompanijo le en silo velik hleb kruha. Trikrat v tednu přejme primeri serbsko sô, vô, nam. sol, vsak vojak blizo 1), V o 11 r e i b u s itd. slovanski značaj spoznati. Pa kakor poldrugi maseljc žganja (vodke), ki ima nevernih ljudi kteri bi extra muros, tako tudi intra muros besede ravno tako radi gledali in slisali, kakor jih v svojem moč od 33 stopinj ali gradov. Več tacih meric pa si ne smé nobeden skupaj shranovati. da se po obiloiši pijaci ne V • rojstnem kraj najde, že dvoj 1 • V • # slisijo. Ako se le kakošna spremena vokala ali je beseda res slovanska. Takošni po vpijani. Kumare, dine in buče jejo z lupinami vred, ker so jim tako priljubljena hrana, da, če zraven teh še solí in ledajo v starodavnost sosednega nemškega jezika. Naj si, posta- požirk Žganja ima, ti rusovski vojak ne loenja Z nobenim vimo, premièljavajo sledeče besede: goth. liairto, anglosaksko velikim gospodom. Vsake 4 mesce přejme vsak vojak še h h althochdeutsch li e r z a, novonemšk h e r z, ali pa goth ags. h althochd. liuizi albus. ali pa ags reaf, altnord. ryf,rof, goth. riuba, novonemšk yf f. b N ne dvomijo, da so vse te besede germanske, le naši ro jaci so takošni dvoj kteri se že nad malo pičico spodtikaj 3 papiruate rublje #) za plačo. Tudi plača oficirjev je picla in se jim plačuje vsake 4 mesce. Zunaj službe nosi vojak pozimi in poleti v eno mer svoj plajšč; plajšč mu je oblačilo pa tadi postelja, ker od njega kot preljubega tovarša Drugi spet dvomijo, ako najdejo kakošnorazličnostvmitiških ee ne more ločiti. Sukno plaj^ča je tkano iz kravje dlake in je sivo-rudečkaste barve. Vsako leto dobiva rusovski imenih. posta\ ali so Toirmad S t r i b o g in T u r b / A -------- ^ ^ y * ^ ^ • - ^ ^ —' —. >W ^ enako božanstvo. Ali poglejte vendar, kako različne so imena •jih keltiških, skandinavskih in nemških božanstev m sin Te uto nije, kteri ne bi verjel, da je vse to kel tog je vojak nov plajšč. Vsak oficir ima strežaja , ki mu streze ? wêêêêêfê Fôrstemann II. Heft str. 1 v v Zeitschrift fur Sp gleicliende Sprachforsch 4 papirnati rublji so menda toliko kot srebern rubelj, kteri stare kovine je vreden 2 fl. 10 kr., nove pa 1 fl. 32 kr. Ime rubelj je od besede rubi, ki je arabsko ime nekega dnarja, kterega so Mongoli v dezelah šaha korazemskega našli. t92 v vsem 9 cesar potřebuje, in y ceravno mu je vse odperto, mnogo magazinov sožgali. Bitva pred Sevastopoljem sa se strežaj terdnjavo Mamelon 7. dan t. m. je bila, kakor todi knez pokrade; sicer pa ga vendar nikdar nikoli ne prav po domaće vêde proti svojemu gospodu ; če ga ni domá, Goršakov naznanja, silo kervava leži hlapec v njegovi postelji brez vsih ceremonij, in vziva ; on sam pravi * da rusov vse 9 kar je oficirjevega, ker misli, da tako mora biti. In ska armada šteje 2500 mertvih in ranjenih. General Pe-lissier piše od 11. t. m. sledeče: „mi se zdaj uterdojemo tudi naj višji oficir ne bo za tega voljo dal zalbesede hlapcu čedalje bolj na dobljenih vunanjih braniščih sevastopoljskib svojemu. Vsak oficir ima po več kónj in na sedlu černo y spet druge baterije smo začeli napadati; 5. t. m. so Rusi usnjato blazino, ki mu je, ako je v službi ponoći za vaj- zapustili A na po in se vmaknili unkraj Kobana, kakor lord snico. Kadar pa oficir stoji v versti armade, nosi vsak v polku pešcev majhuo tobolko (tornister) na herbtu. službe prostega rusovskega vojaka terpí 25 let. Cas Raglan pise 9. Kakor je 55 Fdbl. zvedel, je vojska počivala ) 10. in 11. U m., da so mertve pokopali. Govori se, da so zavezniki s tem, kar so dosihmal si pridobili, to dosegli, da rusovska armada jih iz terdojave sevastopoljske ne more vec napadati, ampak da je omejena le na brambo svojo v iz Tersta. * Svitli nadvojvoda Joan eo v sredo za- terdnjavi; zavezniki zamorejo sedaj zunaj storiti, cesar se No\ičar iz austrijanskih krajev pustili Terst in se v Gradec vernili. jim potrebno zdí. Minister Palmerston je v deržav Železnikov 12. junija. Letina obeta pri nas prav nem zboru očitno rekel, da namen dunajskih konferencijje dobra biti, če nas Bogs kako nesrećo neobisče, ker polje prav za prav lebil, austrijansko vlado pripraviti, da bi « - - _ _ . . - fe * M • . 1 t i i i v ♦ i • I -arm 9 Govori se pa in travniki so tako lepi, da jih je veselje viditi. Tudi sadja se djansko vdelezila vojske zoper Ruse. bo mnogo po hribih; neki hribovec mi je pravil, da že zdav- ni gotovo, da naša vlada misli veliko vojakov začasn« domu nej pri njih ni tako lepo sadje kazalo, kakor letos. Bog spustiti. Ta novica in pa gotovost, da se austrijanska vlada nas obvari le kake hude ure. Vreme je delj časa prav toplo ne bo še spustila v vojsko, je znizala nadavk (ažio) srebra in prijetno , pa saj dežja zdaj ravno od več ne potrebujemo, te dní na 24%. — V Rimu je neki hudodelnik 11. t. m. stre- ker se pričenja čas košnje in tudi žito potřebuje okrepčiv- gel ministru in kardinalu Antonelli-u po zivljenji ravno nih sončnih žarkov. Gorenske fužine so nek vse silno pre- ko je iz Vatikana ee na sprehod namenil, pa k sreči obložene znaročili na železo, jeklo in žeblje se tudi zdaj ne manjka zaslužka. y toraj se mu ni nic zgodilo« 29. p m. je bil spet potres v J. Levićnik« Brusi; 80.000 ljudi je zdaj tam brez podstrešja ; da bi lz Ljubljane. Sedaj je gotovo, da bojo u smi 1 jene se mesto iznova zidalo, ni misliti. sestre prevzele ljubljansko bolnisnico in sicer tako, da V Parizu gostujejo zdaj župana (lordmajora) londonskega, ki je přišel vse gospodarstvo bo njim izročeno. Vsako drago kontrolstvo razstavo ogledavat; sedaj visoko čislani mož je bil nekdaj bo nek odpadlo; odpadli bojo nek tadi vradniki dosedanji,in tadi gravêr in si je z izdajo bakrorezov toliko prislažil, da ima zdravnike si znajo voliti po svoji volji. Le to menda še ni dolo- nek na leto zdaj 1,200.000 frankov dohodkov (?). — Čudne čeno: ali se jim bo od vsacega bolnika na dan navadna dohodke si napravlja neka velika nemška srenja ob Ra j nu: tarifa plačevala, ali pa si bojo na podlagi večletnih skušinj ona ima namreč tam neko gorico, s ktere je tako prijeten na će z no letno plačilo izgovorile. V zboru muzealnega pogled krog in kroz 9 druztva, kijebil preteklo sredo , je bilosklenjeno: I. Vsaki da vedno dosti popotnih t e zahaja; tje pošilja ona vsaki dan enega srcnjčana, da bera eu je in mesec, in sicer pervo sredo vsacega mesca po- milošnje prosi popotne; kar ta čez dan nabere, gré v poldne ob 5. uri bojo shodi tega družtva; če pa je tisto srenjsko kaso. Da to beračenje dosti nese, se smé soditi sredo praznik, bo shod drugo sredo časno v zgornji sobi mazeama; ? 2. zbirališče be za- iz tega, da svojega berača tje vozi. 3« sleherni družbenik ima pravico, enega ali več poslušavcev sabo pripeljati; 4. karkoli spada v obširno polje natoroznanstva, po sebno z ozirom na domaćo deželo, je predmet pomenkov Opazka. Danica" je v poslednjem listu pri pristavek zastran za 9 kteri se zamorejo v zboru ali iz pameti razlagati ali pa iz pisanja brati 9 5. kar kdo misli v takih shodih vediti dati 9 naj naznani ene dní popřej druztvu, da ee bo to pred (namreč gledé na N maknjenih ^ledé na 41. in 42. list Novic". Na prijazni ta „pristavek" gospoda k. Č. v „Danici", (ktera, saj kar je nam znano, v 24. lista pervikrat ta sedanjostiže dolgo potrebni poduk temeljito in na vse strani razlaga), imamo le to odgovoriti, da ravno v „přístavku" se zborom očitno po časopisih oklicalo 9 6« od izvoljenega vilo: b dis tingu „pismice") pogreša tisto staro solsko pra bene do cet", ali tukaj prav za prav odbora poterjeni spisi se bojo v posebnem časniku, ki ga bo muzealno družtvo v nemškem jeziku izdajalo, nati-skovali ; če bo treba, se bo več tacih zvezkov na leto na „qui bene distinguit, bene jud rečemo to, kakor smo ravno rekli N o v i č n o ktero on „pismicu" očituje, z ozirom onega „přístavka (Hi „pismice", ktero druzega zamaknjenstva za predmet 5 svetio dalo, naj manj pa in gotovo eden; dobivajo muzealni časopis brez plačila. 7. druzbeniki nareja. To vzelo, kakor le natom o in bravcem povedalo: kako se tako tudi ____m . A V . « . # a • // • m V • . # očitno iz tka tistega „pismica ocitno iz mmmmmmm^mmmrn Novičar iz V torek zvečer ob sestih krajev celega „pismica", ker je dosti tudi omikanih ljudi, ki nobenega popadka nimajo: da se nareja zamaknjenstvo. Edino to je bil men tistega pismica in pa pretres h aknjenk, ki jih d svitli cesar v Krak je po podal pre ljamo v skof mi V • h 9 kamor je v sredo došeJ, da bo g P celi p r il h, zoper ktere so celó monakovski visji ko fi i potřeb Nas ča o spoznali je bil edino klica ti oj stro • V * iz kterega ogledal v Galicii razpostavljeno armado« 4 tedne nek Njih Je un0 »Plsmo u veličanstva ne bo nazaj. Rusovski car je poslal svojega general-adjutanta Griinwaldt-a v Krakovo, da naj v nje jale le nato r ne zan njenk (otročjih deklét) pisano; v našem času pa so se dosihmal primer zamaknjenstva; saj izmed vsih današnjih zamak ena m bila ceznatomo od sv. govern imenu pozdravi našega ceearja cerkve spoznana, — u« -----------—---------—— Da tišti fabri- tornega zamaknjenstva, ktere „přístavek" lepo popisuje, posebno kar od nobene niso bile tište lastnosti # y kantje in obertniki našega cesarstva 9 ki v p ar i ž k svojega blaga kaj skerbno skrivanje zadeva, in več jih je bilo (kakor častiti gosp. pi t stoj poslali, imajo v Parizu, kar do satelj pristavka" gotovo sam vé) v pretek« poslednjih let celó v postavo in razsodbo blaga zadeva, domaće za ječo obsojenih, ker goljufija odkrila. Ali zastran Juliane Weiss etopuike, je ministerstvo o db zvedenih mož izvolilo bo čulo nad vsem tem fabrikantov. Iz ki kirchnerj ima sodniška komisija prav, ali pa gosp. dr. B S& t kdo ie to razsodil? Vzroka dovelj pa so mogli d dni go je 1700 tovo monakovski škof imeti , da , obertnikov in druzih družtev poslalo blago v razstavo, iz Francozkega 10.000, iz Angležkega d e m Le to se tedaj Besede b svarivno „Qu o us q je sk i n k p c n o" stojé v „pismicu" za popisom g a zamaknjenstva 2000, iz Pruskega 1300 itd Iz je dalj zvedilo, da so zavezniki ojske v Krimu Kerča in Jenikala (magnetiziranja) (glej zadnjo versto na 167 ki mu jih pa pristavek" p razjašnjenje „pismica" in m 1 na čelo přestavil Toliko le v u pristavka u ^ ^ B ^ — -^ f — —^ — —J ^ y y ^ / ee laganrog, Mariopolj in Eisk posedli in Rusom mora gotovo vsim le za resnico mar biti pa brez zamere. Saj nam Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Xatiskar in založnik: Jožef Blaznik