M. Valjavec ; Je"rt,  irt,  irta,                                                369
kesneje ali on sam ali pa drug kedo, ki je njegov rokopis rabil, ter je pristavil v oklepih besedi »olli roiftuu«, ne dosti bolj premišljeno, ker njegova preloga kaže, da je besedo generatio imel za subst. actionis. Da je prelagatelj Stapletona tudi sicer bil precej slabo podkovan in nagel, kaže nam poleg drugih primerov sosebno preloga: ie k nemu en kapitan ftopil, S iemenam Centurio (štev.  8.)!                                         Dr.   K.   Strekelj.
(Dalje prihodnjič.)
Jert, irt, irta.
Za ime ptice corvus glandarius imamo besedo sojka, ščjka, šoj a, gorenjski krivo šoga. Zraven tega se čita v Cigaletovem besednjaku pri besedi haher : irt, irta, v Markovem: irt, m. der nusshaher, die nuss-krahe (pica nucifraga Klein.) V Miklošičevem „etymologisches wdrterbuch der slawischen sprachen" stoji: jert, irt nusshaher. Od kod imamo Slovenci to besedo, ki ni znana drugim slavenskim jezikom ? Miklošič ,,etym. wbrt." pri besedi: mačka, muca, muna, katze, opaža to-le: ,,das wort beruht wahr-scheinlich wie d(eutsch) mieze auf dem namen Mana, serb. maca Maria. Thiernamen aus personennamen sind haufig." Sojka se videva po hišah in po   dvoriščih.     V   Varaždinu   na   Hrvaškem   so   šojki   rčkali   matjaš od
•                                               v            •                 *
Matthias. Stavim, da je jert tudi tako ime človečje. Žensko ime Gertrud je prekrojil Slovenec na Jčdrt. Spočetka je bilo gotovo Jčrtrt za Jer-trud (kakor Jerman od Herman), a od Jtirtrt je kar samo' po sebi, če hitro izgovoriš: jert jert, od jert pa irt (kakor govore ktiri za ktčri), in z ženskim pri stavkom a : irta od jerta, danes brez t : Jera.
M.   Valjavec.
Književna  poročila.
m.
Dr.  V. Oblak,  -»Das alteste datirte slovenische Sprachdenkmal*.   18pi. <?°. ^o str. {Posebni natisek iz časopisa tArchiv fiir slavische Pliilologic*.
XIV. 192—235).
Iz dobe pred Truberjem imamo Slovenci prav malo jezikovnih spomenikov. Naš neumorni dr. Oblak nam je v zgoraj imenovani razpravi podal nov prispevek, ki je tem veče važnosti, ker je med vsemi datiranimi slovenskimi teksti najstarejši in pisan v malo poznanem narečji beneških Slovencev.    Po starosti zavzema med našimi   rokopisi četrto mesto;   razen bri-
37°
Književna poročila.
žinskih spomenikov ga namreč v tem oziru za blizu   petdeset let presegata samo ljubljanska obča izpoved in pa rokopis celovški.
Izdatelj ga je dobil v prepis od umrlega videmskega odvetnika Podreke, kateri ga pa ni mogel imeti še prav dolgo časa. Znano mi je namreč, da se je prej hranil v Ronci (dijal. Riionac, ital. Rodda), kjer sta ga profesor Bau-douin de Courtenav in nekoliko tudi moj prijatelj dr. Sedej prepisala pri tamkajšnjem duhovniku in rodoljubu Petru Podreki, čegar življenje nam je Zamejski popisal v »Ljubljanskem Zvonu« X. (1890) 280 - 287. Kje ga je duhovnik Podreka dobil, pa ne včm povedati.
Ta kodeks je pisan na pergamenu ter sestoji iz 16 listov kraljeve osmčrke. Izdatelj razločuje v njem dva dela, ki sta se v eno celoto združila še le razmerno kesn6. Prvi del obsega latinske, semtertje pa tudi italijanske zapiske ter nam podaje te-le letnice: 1459, 1486, 1492, 1502 in 1508. V drugem delu pak se nahajajo od različnih pisavcev in iz različnih let večinoma slovenski zapiski, in to v treh oddelkih. Največi in najstarejši slovenski oddelek iz ene roke se nahaja na listu 8., 9. in 10. a ter spada v leto 1497. Pisal ga je johanes ciuis vegle . q. nicolaij de Megla publicus jmperiali autoritate notarius; tega pisavca zaznamujem z rimsko številko I. Neposredno za zapiski pisavca I. mora na listu 10. a v 1. slovenskem oddelku biti tudi edini zapisek pisavca II., ker spadajo zapiski od lista 10. b naprej že v leto 1508. ali pa v še poznejša leta, kakor sklepam iz izda-teljevega popisa. Časa, v kateri sega najkesnejši zapisek, Oblak ni skušal določiti; vsakakor si moramo misliti, da bo najkesnejši zapisek iz raz meroma pozne dobe. Zavoljo različne pisave teh zapiskov pripisuje jih namreč izdatelj še dvanajsterim pisavcem poleg že omenjenega pisavca I. in II. Ti pisavci pa so gotovo bili ali notarji ali duhovniki - kamerarji. Da bi se bili ti v dotičnih krajih Benečije, na katere se naš spomenik nanaša in kjer je gotovo tudi pisan, prav naglo menjavali ali da bi bili brž drug za drugim pomirali, na to ni misliti. Potemtakem ne grešimo preveč, ako postavljamo, da je najkesnejši, to je XIV. pisavec svoj zapisek napravil morda 70 do 100 let kesneje kakor pisavec I. Zapiski poslednjih dvanajstih pisavcev so razdeljeni v dva oddelka. Po 1. slovenskem oddelku obsega namreč list \c».b latinske zapiske; nato se začnč na listu 11. zopet slovenski. Ta drugi slovenski oddelek sega do početka lista 12. a. Izdatelj ni prav storil, da v svoji izdaji ni posameznim slovenskim oddelkom pristavil strani rokopisa. Kolikor sem si iz ostalega njegovega popisa mogel preračuniti, obsega drugi slovenski oddelek zapiske pisavcev III.—VIII. Ostanek slovenskih zapiskov (tretji oddelek) se pričenja v polovici lista 13. a ter sega do polovice lista 14. a. Na tem mestu sploh nehajo slovenski zapiski.
Književna poročila.                                                      371
Kaj je vsebina beneškemu rokopisu? Zapiski o ustanovah bratovščine sv. Marije v Crnjevu; naš spomenik je torej nekak »liber fundationum *, kakor duhovniki dandanes pravijo. Vendar je pomniti, da podajajo slovenski zapiski samo posnetek pred njimi stoječih latinskih (ali italijanskih) zapisov, a pri tem se niti strogo ne pazi na red izvirnika, s katerim se slovenski tekst strinja navadno samo v začetku in prvi vrsti (193).
V našem rokopisu imenovani kraji so sosčske okrog Crnjeva, vasi blizu Tarčenta med Starim mestom (Čedadom) in Glemono. To nam spri-čuje pisavec L, pišoč: Rogatus a . . . Camerario fratetnitatif sanctc marie de zergneo fuperiorj et alijs omnibus vicinijs de zergneo jnfra scripta anniversaria tranflatatf de latino jn lingtia fclabonicha i. t. d. Naš izdatelj je tem krajem na str. 194. skušal določiti ležo; da se mu pri vseh ni posrečilo, ne bo se čudil, kedor pomisli, da je rokopis star že okoli 400 let in da imamo dandanes še vedno prav slabe topografične vire na razpolaganje. Vendar bi bil tudi Oblak lahko več našel s krajnim imenikom v Sreznevskega knjigi »Friulbskie Slavjane^ (19, 20), katero je rabil, kakor nam sam pripoveduje. Nekaj hočem jaz   dostaviti in popraviti.
Brgona (VI. 1.) se dandanes imenuje Brginj, ital. Bergogna (Srez-nevskij 20 je zapisal Barhiri). — Car niza ni Carnizza na jugu od Osoj (Oseacco), ker je ta Karnica že v rezijanski dolini in po visokem gorovji ločena od juga; iskati moramo tudi v nji v i c i n i o (sosesko) črnjevsko, in res se vas, italijanski imenovana Monte di Prato, na severozapadu od Crnjeva med Pekolom in Vizontom, imenuje po slovensko Krnice (Sreznevskij piše Korniče 20). — Prav taisti kraj pa se v našem rokopisu imenuje tudi Chernizza; zatorej tega ni z Oblakom iskati na vzhodu Sv. Petra Slovenov. — Tudi kraj, ki se zove v našem rokopisu M o n t a n a, postavil je Oblak predaleč na zapad, misle" na kraj Montagna (ital. Montagnaccd); na karti, priloženi Pironovemu slovarju, nahajam sredi med Tarčentom in Crnjevom in pa na severozapadu od Nemec (Nimis) kraj, ki se po laško imenuje Val di Montana. — Kar se tiče kraja, imenovanega v rokopisu Scotar to je 5 cotar, dš. se misliti na Kotna Goriškem; Kotarji se imenujejo v »kotu15 med Stolom in Matajurjem bivajoči Goričani, spadajoči pod Brginj, Borjano, Logč, Sedlo i. t. d. Ce se Brginjec v našem rokopisu imenuje, zakaj bi se Kotar ne smel ? Morda je to ime bilo v prejšnjih časih bolj omejeno. — Kraja Corfe (II) (v rokopisu ifcorfe 198, opomnja 9.) in fofcorusua (VI. 3.) pa ni težko določiti, ako pogledamo v navedeno knjigo Sreznevskega, kjer najdemo na str. 19. krajno ime" Viskursa, Veskursa, italijanski Monte aperto. Potemtakem fof v fofcorusua ni primerjati rezijanskemu zis (225). Po moji misli je podstava te besede oskorusa (skurš) Sorbus domestica Garteneberesche;   prvotno  se je kraj   pač zval oskoruševje, v izgovoru be-
372
Književna poročila.
neških Slovencev oskorušuje, gen. oskoriišuja, s predlogom z : z oskorušuja, kar se najlepše strinja s pisavo fofcorusua. V današnji obliki tega krajnega imena (Veskuršd) zmatram početni v za predlog vh, ki se je popolnoma in neločljivo sklenil z imenom, kar večkrat nahajamo pri krajnih imenih. Jaz omenjam še slov. Cmurek iz n. ze Murecke, in č. Cmunt Gmiind na Dolenjem Avstrijskem iz n. ze gemunt; več takih tvoreb najdeš v Archivu XII. 315 (kjer bi bilo iz turščine še dostaviti Istank'oj otok Kos, ital. Istanchio sig T7iv Kw) in XIII. 319; tudi Kruševskij jih podaje nekaj v svojem spisu »Ob analogii i narodnoj etimologii * v II. zvezku (1879) »Russkega filolo-gičeskega Vestnika« str. 116. — Izraza fot zenta (I. 19) ni Oblak pogodil prav, pišoč, da je to »pod Cento, unter Tarcento« (194). Kakor se razvidi že iz konteksta, je to ime" samo poljsko (Riedname). Obe" besedi sta furlanski: fbtt cente \ poslednja pomenja v furlanščini »ograda (ogradnica, ograd)*, sploh kar je kakor si bodi zaprto, potem pa tudi vrt kuhinjski in sadni (cinta, chiuso, circuito, cerchio; terreno chiuso con muri o siepi, qualsiasi altra cosa stabile o mobile che sia circondata o stretta in qualche sorta di serrame, verziere, Pirona 58 pod cente). Koliko je enakih poljskih imen (»pod ogrado*, »pod vrtom*) drugod med Slovenci! — Tudi v pechol (I. 9 : v mefti chi fe clize v pechol) je po mojem mnenji treba razlagati kot poljsko ime"; sicer bi bil namreč pisavec kar naravnost postavil t r e t i del j e d n o g a m a f a v pechol, če bi bil mislil na kraj Pekol (ital. Pecolle) poleg Crnjeva. Zdi se mi pak, da tudi v pechol ne tiči naš pekel (režij, peklo : poeklo), ampak da imamo tukaj opraviti s furl. pecbll sommita, cima di un colle, Pirona 291. V tem mnenji me potrjuje to, da je tudi tretje poljsko imč, katero nam podaje naš rokopis (I. 18: in crep), vzeto iz furlanščine : crepp, pl. crep s coccio, greppo, greppa, Pirona 83. — Ker so vse vasi našega rokopisa soseske okoli Crnjeva, zdita se mi na nepravem mestu dvom in neodločnost, izražena v stavku »Ob Dobie (Dobbia) identisch mit dem Weiler gleichen Namens unweit von Ronchi (t. j. pri Tržiči ob južni železnici pod Gorico! Pirona 599) . . . sei, wage ich nicht zu entscheiden.* Da v našem rokopisu (XIII. 2) omenjeni kraj nima s tukaj navedenim prav gotovo ničesar opraviti, to trdim, dasi boljše razlage sam ne včm. Tudi našega rokopisa cras (I. 11) gotovo ni »Gebirgszug nordostl. v. S. Pietro* ; kolikor včm, je kras med beneškimi Slovenci tudi precej razširjeno poljsko ime\ — Kraja tomic, ako je namreč v VII. 3 besedo iftomic deliti v if — tomic, ne vem določiti; ali ne tiči morda v ti besedi Attimis, ki je prav blizu Crnjeva ?   Kako je Attimis po slovensko r
O izdaji našega rokopisa sami in o njeni natančnosti ne morem govoriti, ker ne morem primerjati rokopisa z izdajo. Zanašati se moram nolens volens popolnoma na izdatelja.  Všeč  mi  ni to, da niso priloženi  drugojezični
Književna poročila.
373
(latinski in italijanski) zapiski vsaj do lista 14.; dasi so slovenski sam6 posnetek iž njih, dalo bi se vendar ž njimi marsikaj razjasniti. Prostora bi ne bili mnogo vzeli, ker bi se bili lahko dali tiskati z manjšimi črkami. Sploh je odločno grajati, ako se v filologične namene izdajejo stari, iz drugih jezikov preloženi spomeniki brez izvirnika, dasi se je ta ohranil. Izdatelj sam je na več mestih povdaril vpliv latinskega in italijanskega jezika na naš rokopis (217, 218, 234 i. t. d.). Posebno pri osebnih in krajnih imenih so se pisavci strogo držali svojega izvirnika; saj ponavljajo cel<5 latinske ali italijanske predloge: Benedet ex Carniza (VIL 1), Marta de Luxeura (VIII.), mathia dal mTttana (XI.), Al fradagi (XIV.) i. t. d. — Kratica, ki stoji za besedo vilia (XI. 2), je pač kaka številka, s katero se hoče določiti, koliko soldinov se ustanavlja za to cerkveno   opravilo.
Dasi je naš rokopis v svojih treh oddelkih v primeri z ostalimi našimi spomeniki precej obširen (v Archivu obsega skoraj šest strani), vendar ni moči dobiti iž njega mnogo jezikovnega gradiva; isti izrazi in ista rekla se namreč   ponavljajo v eno   mčr in skoraj   brez   vsake izpremembe (195).
Kar se tiče jezika, v katerem je pisan naš rokopis, misliti je pač najprej na narečje beneških Slovencev, kakor se govori okrog Crnjeva, torej na narečje tersko. Da ves jezik ni enoten, pri tolikih pisavcih pač ni čuda. Oblak misli na str. 193., da jezik v prvem delu našega rokopisa (L), dasi ga je pisal Krčan, vendar ni čakavski, ampak slovenski, ter pristavlja: »Die iibrigen slovenischen Abschriften (beri Aufzeichnungen!) von verschiedencn Personen herriihrend haben keine einheitliche Sprache und verrathen, ab-gesehen von mehreren sprachlichen Eigenthumlichkeiten, die nur caka-visch sein konnen, theilweise auch eine ungeniigende Kenntnis des Slovenischen.* Ta stavek, izvzemši kar ga je tiskano ležeče, podpišem tudi jaz sosebno glede" pisavca VII.; kar se pak tiče čakavskih posebnosti v našem rokopisu, ne strinjam se z izdateljem. Kako naj bi bile prišle čakavske posebnosti v naš rokopis? Drugači gotovo ne, kakor da so dotične dele rokopisa pisali rojeni Cakavci, ker nam sicer ostane nedoumno, kako in kje naj bi se bil Slovenec ali recimo celo Furlan ali Italijan podvrgel čakav-skemu vplivu. Toda poglejmo rajši, na čem je Oblak osnoval svoje mnenje!
Na strani 208. uči: »Da gegenwartig in den venetianischen Dialekten fiir unbetontes t> ein e gesprochen wird, so mdchte ich in den spiiteren Theilen des Textes die Abweichung von dem heutigen Zustande, die in dem i vorliegt, auf Rechnung des čakavischen Schreibers setzen, da daselbst auch andere čakavische Beeinflussung bemerkbar wird.« Torej samo »in den spateren Theilen« Oblaku i za nenaglašen f, ni po volji; zakaj ne tudi v starejšem delu, in to tem bolj, ker vemo, da je pisavec I. bil Krčan! Saj tudi ta piše v me/ti 9, unim ume/ti 18, vnim vrne/ti 19. In vendar za-
24
374
Književna poročila.
trjuje Oblak (193), da prvi pisavec ni v svojem rokopisu zapustil čakav-skih posebnosti. Koliko pisavcev nam bo še šteti za Cakavce, ako se odločimo za to, da je i za nenaglašen \> v našem rokopisu čakavizem r Pisavec K. ima bratignj in fgorigna t. j. z gorenjega; pisavec VI. ima u pjfmj, X. czernei, XI. bratij (t. j. bratinji), czrnei, fratali, czermdi, mafchi, XII. ima bratgeni (t. j. brategni, bratinji), XIII. verchi poleg verg in fuerm, XIV. fradagi. Ali moramo ta i res iz take dalje izvajati? V Klodičevih tekstih, obsegajočih ne celi dve" strani in pol, nahajam vsaki (loc. fem.), po uodi, tu ni druhi kozami1} (26), nji (loc. sg. fem. 25), in kak6 naj si razlagam na ciest (loc. 26), na mest (27) drugači, kakor da je odpal i tak<5, kakor v štor = stori, povab = povabi i. t. d.? Toisto velja o kraj : par kraj — pri kraji (8). Enkrat se nahaja celo lokal na u\ u sončnem blisku (26). V nekem drugem benečanskem tekstu, ki ga je v Cigaletovi »Sloveniji* listu 40. leta 1849. napisal Ivan Obalo, nahajam: tu cirkvi (loc. sg.), in več lokalov na u : po podu, cje po skednju. V pesmi »Božime*, objavljeni v Pod-rekovi knjigi »Slavia italiana« na str. 77., nahajam poleg oblik na e tudi enkrat v nebi in dikleta (*deklete). Ako bi imel več tekstov na razpolaganje, gotovo bi našel mnogo več. In blizu beneških Slovencev, ali se nikjer ne govori i za nenaglašen h? V Reziji nahajam: tou stidi (Opyt §. 154), sveti materij Cerchve (dat., Katichizis 3), po Villichi noggij (3), tou hrazj (4), tou pashij (4), tou caritadi (4), u ti dolini od solzj (4), tou ni stalli (6), ta par ni caluni (6), tou dishrazij (7), justizij (dat., 7). Oblak nam našteva v svojem prekrasnem delu »Zur Geschichte der nominalen Declination(< na str. 178. še: zimi, planyny, cesti, ccestj/, cirkvi.2) Tudi bližnja goriška narečja poznajo i za nenaglašen % in gotovo so ga imela že konci petnajstega in na početku šestnajstega stoletja. Mislim, da sta Rezija in Goriško beneškim Slovencem nekaj bliže kakor Cakavci. Torej že tako bi se i za nenaglašen 'h dal dobro razložiti; vendar takega pomočka še treba ni. Stvar se da namreč tudi iz grafike pojasniti. Kaj naj si mislimo, ako najdemo v našem rokopisu iga poleg ega, grigura (II) poleg grgura (VI) in gregor (VII), michilT (VIII. 5), ffeti za ffete (VIL 1, 2, 3, 4), dinari (IX), gnigouo (XIII. 3)? Pač to, da italijanske grafike vajen pisavec ni delal razločka med nenaglašenim e iz stsl. e, fl, rom. e in med nenaglašenim e iz 'h.    Tudi furlanščina ima i za e v nenaglašenih zlogih; da so jo dotični
1)  Narodna etimologija  za kosarni z naslombo na  besedo koza.
aJ Nedoumno mi je, kako je mogel Oblak v tem delu na strani 181. zapisati tale stavek : »Klodič 10 fiihrt die loc. na nože, na roce an ; ich bezvveifle jedoch, dass im venetian. Dialekt von St. Peter derartige Formen vorkommen v/iirden, dieser Dialekt hat im dat. loc. uur i oder iiberhaupt keine Endung, die Gutturale gehen nur selten in Sibilanten iiber : v r6ci, gevvohnlicher  noch v roki.«
Književna poročila.
375
pisavci morali dobro znati, pritrdil mi bo vsak, kedor le nekoliko pozna razmere beneške Slovenije. Primerjaj pisavo grigura s furl. grivbr, gribr, michili iz mihelin, furl. michilin i. t. d. Tudi slovenske besede, ki so prešle v furlanščino, kažejo isti pojav: cimiriche čemerika, pitiniz pečenica. Naš rokopis nam na več mestih podaje tudi e za i: gnegouech mertuech (III.), kar se poleg mnogih oblik na ih ne da razlagati drugači, kakor da je e stopil na mesto i; in kaj naj rečem o ,stabel e no mobel1 (Vil. 6), stabile e mobile? Kak6 so Furlani slovenščino pisali, to nam spričuje furlanski pesnik Nicolo Morlupino iz Vencona (1528 —1570). Zložil je sonet ,In laude del primo d' agosto',  katerega četrta strofa se glasi:
»Ju Todeschs van chridant doos vain is guett, Ju Sclaas ang loor si vuelin bischiantaa Daitime dobra vina e poi  dis pett.«
Tako pri Joppiji v spisu »Testi friulani«, izdanem v IV. zvezku Asco-lijevega zbornika »Archivio glottologico italiano«, na str. 222. »Daitime dobra vina* je »Dajte mi dobra (nam. dobreha, dobraha) vina*. Pa tudi poslednje besede »poi dis pett*, katere je Joppi, ker jih ni tiskal ležeče, najbrž imel za furlanske, niso drugega kakor slovenski »pojdeš pit*. Prosto poslovenjeno se torej zgorenja strofa glasi: Nemci vpijejo okrog doos vain is gtiett, Tudi Slovenci se hočejo nakričati ^ Dajte mi dobra vina(< in »pojdeš pit*. — Kaj pak vidimo iz te pisave ? Furlan je ravno narobe pisal: za i je postavil ey za e pa i. V tem pa se s furlansko ortografijo naš rokopis lep6 strinja. Zatorej moramo reči: i za nenaglašeu 'I; v našem rokopisu ni čakavska posebnost ;   ako dotični pisavci niso tako govorili, napisali so i namesto e po
v
vplivu furlanske grafike in fonetike.                                   Dr. K.  Strekelj.
(Dalje  prihodnjič.)
IV.
// confine italiano ver s o l' Austria s lov ena,  spisal Michclc Leicht,  natisnili bratje Drucker v Veroni-Padovi i8p2., 55 str., 1 lira.
Pisatelj imenuje svojo knjižico »note* (t. j. beležke), in res obseza mnogo zgodovinskih drobtin o italijanski Furlaniji, katere je večinoma zajel iz spisov italijanskega senatorja Antonini-Pramberga. Časih pa se hudo ureze, n. pr. na str. 8., ko trdi, da je stal blizu Lan dr o v (L' Antro) v Nadiški dolini grad »Ahrensperg«. V Kandlerjevem >)Codex Dipl. Istrianus* stoji namreč pri letu 1274. regest: »Diturarus de Grifenvels espugnavit muniti-onem Ecclesiae Aquilejensis, que vocatur Antrum prope Ahrensperg«. Ta »Antrum« pa ni nič drugega nego Jama pod Nanosom, in Ahrensperg je napačno zapisano mesto »Adlersperg«, t. j. Postojina. V Nadiški dolini nikoli ni bilo gradu tega imena.
24*
434                                                      Književna poročila.
Književna poročila.
m.
Dr. V. Oblak,  »D as alte ste datirte slove nische Sprachdenkmal*..   iSpi. <?°. 4.4. str. {Posebni natisek iz časopisa vArchiv fiir slavisehe Philologic«
XIV. 192—235).
(Dalje.)
Cakavski vpliv vidi Oblak nadalje v pisavi fuacho (V), fuako (XI. 1, 2) in fuaku (XI. 2): fu namesto pričakovanega uf za vs se je vrinil iz čakavščine (216). Jaz nastavljam iif z ozirom na to, da ima pisavec X. ufaco. Praša pa se, je-li sv pri pron. vhSb in vbsjakio res znamenje čakavščine ? Govore" li pravi Cakavci sav, sva, sve, svaki? Nemanič (III. 8, 9) pozna samo vas ali sa, se, sa, saki, sakakov, sacesa, nobene oblike pa nima s sv. Tudi v čakavskih listinah s Krka in severne Dalmacije se nahajajo samo oblike z vs, včasi je pisano v's; ako bi se našlo kje sav, sva, svaki, šteti je to gotovo za vpliv štokavščine. Da so Cakavci v prejšnjih časih govorili sav, sva, sve, svaki, to je tudi neverojetno. Od sav, sve, svaki bi nikdar ne mogli priti do vas, sa, se, saki; zakaj neki naj bi bil v iz srede izpal ? Na početku to grč, v sredi sam6 v gotovih skupinah — v slovenščini. Cakavska posebnost fuako, fuacho, fuaku našega rokopisa torej ni, k večemu da bi bila štokavska. To je pa vendar nekam predaleč za beneško Slovenijo. Slovenci gotovo niso nikedar tako govorili, ker naša narečja kaj takega dandanes ne poznajo. Kak(5 si torej fuako razložiti v našem rokopisu? Ce primerjam, kakd je n. p. pisavec I. našega rokopisa izražal početne slovenske skupine sv (svoj, svet) in vs (vsak, ves), najdem, da je v izražal več ali menj z isto črko (ako ga je sploh izražal). Tako ima za v 5 5krat f (43krat ff, i2krat_//~) in samo trikrat u {fu). Pisavca V. in XI., pri katerih nahajamo fuako, sta v izražala vselej z u. Da sta tudi za vs pisala fu, v to so ju zapeljale besede, v katerih je fii vpravičen in katerih je več. One štiri zgoraj omenjene slučaje za fuako štejem torej z neko pravico med pisne napake, ki nas ne bodo presenetile v rokopisu, kateri jih sicer mrgoli in v katerem so dotičniki morda prvič v svojem življenji poskusili slovenščino pisati. S temi pisavci šestnajstega stoletja smem po vsi pravici primerjati neukega Kraševca, ki mi od časa do časa dopisuje. On sam govori vedno zvs (ali s v slučajih, ki jih bom o Kraševcih spodaj navel), v pismih pa postavlja z neko čudovito doslednostjo vselej sv (ali prav za prav fv, ker mož piše v bohoričici in tudi ne dela razločka med   s in z,   prav   kakor   pisavci   našega rokopisa)  n. p.:  fdravi fmo fvi;

Književna poročila.
435
fvakidan, cel6 /veli za vzeli i. t. d. In mož svoje žive dni ni bil ne med Cakavci ne med Stokavci in tudi njih knjig ni bral ne ene, ker še slovenskih ne mara razen svojih molitvenih bukev. In to opazujem na njem že nad deset let! Tudi Gutsmann prelaga v svojem slovarji (str. i o.) in v svoji slovnici (4. izd., str.   164.) ,AUerheiligentag' se ,Svin jveli1.
No, če fuako rčs ni čakavizem, potem pa je vendar oblike brez v (I. 8, 10; VII. 1, 5, 6; IX; XIII. 1, 2, 3) šteti za čakavske, saj si zgoraj sam omenil, da Cakavci govore" vas, s a, se, sakit Tako bi vtegnil kedo ugovarjati. Naštevši te oblike, pristavlja Oblak: »falls dies nicht Schreib-fehler sind.« Jaz mislim, da niso pisne napake, in sicer za t6 ne, ker v bližnjih narečjih nahajamo enake prikazni. Ne včm, ali sploh kje govorč vsaksebe auseinander, jaz sem povsod slišal le saksebe, saksebi. Znano je saj iz in poleg vsaj (razločevanje saj ,doch' in vsaj ,wenigstens' je še mlado); Klodič ima iz beneških Slovencev sa za saj (§. 89.). Na Krasu se sliši silili, sbfili poleg wsilih, zvsbflih ,gleichwohl'; tudi za predlogom v [w) se govorč vselej oblike brez v (w): w siki visi in jedem Dorfe, w sili vzsieh in allen Dorfern. Da tega nimajo Kraševci še le od včeraj, spričuje nam Sommaripa, ki piše 67 a: ognuno faketeri. Da se v rezi-janščini pri zaimku ves oblike brez v niso mogle razširiti, to je zabranila želja, razločevati oblike pron. ves\o od oblik pron. s\a, sija, si, ki je v re-zijanščini še popolnoma živ in čvrst. Vendar najdem v Katichizisu 7 : tou sachin meste. Vzroka, da je v na početku odpal, iskati je po mojem mnenji
v fizijologičnem razvoji tega glasu: v — w  - u <C<   n   t. j.   n (konsonantni   u)
se je razvil ali v vokalnega (x\) ali pa je moral pred s odpasti (0 = ničla). Ako bi se bilo zanašati na pisavca VIL, kar pa ne grt:, dala bi se na stopinjo use staviti njegova pisava o/se 2, offe 4, ki pač ni drugega kakor vse. Oblak omenja to na str. 202. z nekakim dvomom, zakaj, ne vem; saj se vendar besede ofje gnega blago (VII. 4) zopet ponavljajo v VII. 6 kot vfe gnega blago. Da tudi v VII. 2 o/se ne more biti kaj drugega kakor vse, kaže pomen celega mesta: na niega Cifse e praude o/se auf seine Hauser [e v Cifse stoji lahko po pomoti našega precej nerodnega pisavca tudi za a, o ali u, kar bi potem bilo brati hišo [kisu]) und alle Gerechtsamen.
Morda bi se dal čakavski vpliv dokazati v našega rokopisa pisavi ff za sv, sit., kakor pišejo Bernardin Splječanin, Marko Marulič in drugi. Toda o tem dvojim, če primerjam furl. svris poleg sfris, suej poleg sfiiej in sosebno furlansko pisavo slovenskega krajnega imena Sfigne za Svinja. V starih furlanskih tekstih ni najti temu primerov zato, ker sta v furlanski skupini oba glasova zveneča. — Tudi x = z (Gnexa I. 24, chugnexa 8) ni šteti za čakavsko   posebnost,   ker jo Cakavci in latinski   pišoči Stokavci
436
Književna poročila.
imajo iz Benetek, kamor imajo naši beneški Slovenci nekaj bliže kakor Cakavci.
Nadalje išče Oblak čakavskih posebnosti v končnicah oga, omu namesto pričakovanega ega iga, emu imu (219). Nahajamo jih na teh le mestih: I. 9. jednoga; V. blafenomu, fuetomu; VI. 2. ffetoga; XIII. 1. jenoga. Oblak sam priznava, da bližnji Rezijani še dandanes poznajo take končnice: dnoha (enega), psolia (vsega) i. t. d. Jaz bi pa posebe še opozoril na eno obliko našega rokopisa, katere Oblak ne omenja, namreč jemiga : je oftauil jenuga volighia (enega voliča, XIII. 2.). Vpliv furlanščine kaže se tudi v ti besedi: nenaglašen o prehaja v u (prim. Schuchardt, Slawo-Deutsches und Slawo - Italienisches II., Zeitschrift fiir ost.  Gvmnasien   1886,
333\
Ako torej pretehtamo vse razloge (i = e, fuako, oga, omu), ki so naveli izdatelja na to, da sluti v našem rokopisu čakavizme, vidimo, da se to, kar on šteje za čakavske posebnosti, da razložiti tudi drugači in da nas prav nič ne sili, tč posebnosti zmatrati za čakavizme. Že veliko število pisav-cev, katere bi bili prisiljeni šteti za Cakavce, govori proti čakavskemu vplivu, dasi mi ni neznano, da so v prejšnjih časih hrvaški duhovniki večkrat dohajali med Slovence ter jim brali glagoljsko mašo. Izdatelj menda ni štel svojih Ca-kavcev, sicer bi se jih bil gotovo ustrašil. Seštejmo jih v božjem imenu mi! Zastran pisave i za nenaglašen e moramo šteti osem pisavcev za Cakavce (I., II., VI., X., XI., XII., XIII., XIV.). Zastran pisave fuako pride še pi-savec V. med nje; oga, orna pa se razdeli med 3 pisavce, ki imajo tudi t. Torej summa summarum — 9  Cakavcev v beneški Sloveniji v enem kraji
•                                                                v
m v ne   predolgem   času.    Na   teh  9  Cakavcev pride samo  5  Nečakavcev.
•                                                                                                                                        •   ¦        v
Beneška Slovenija je morala takrat biti Cakavcem pravi eldorado, da so tako drli tje. In danes je tako revna in uboga!
V ostalem pritrjujem Oblakovi razpravi o jeziku našega rokopisa v vseh poglavitnejših stvareh. Ber<3č njegovo delo, palo mi je marsikaj na misel, kar bi utegnilo ta na več strani nejasen spomenik razložiti. Mimogrede" hočem, držč se njegove  razdelitve, tje pa sem tudi kaj popraviti.
K pravopisu je opomniti le malo več. Za s se ne piše samo s, f, ff, fs, ampak enkrat (I. 23.) tudi z : coza, t. j. Kosa (gen. sg.). To razširjeno družinsko imč je že jako staro, nahajamo je že v »listini iz leta 11 70. — 1190.,« ki sta jo izdala Trinko in Jušič, v obliki Cuossa (gl. Ljublj. Zvon X., 701.) Leta 1523. je bil v Ločniku za župana Juri Khoss (Kres L, 615). — Blizu Tajpana je na specijalni karti zaznamovano se lišče Coos. Temna mi je pisava in beseda ca v VI. 5. Starejša furlan-ščina piše c za današnji svoj z: (3uglan = Zuglan (Joppi, 198). — Glas c se izraža,   ako je izdatelj   prav   bral (v  opomnjah  je pristavljen vprašaj),
Književna poročila.
437
ne samo z gi, g, gh, chi, z, t, ampak tudi z ghi : volighia (XIII. 2). — Na strani 204. uči izdatelj, da je vilia brati vil'a (z mehkim /). To je pomota: vilia je brati vilja, to je vil-ja (se srednjim / + j, katerega je slišati posebe). Ta beseda je tudi v oddelku ,Lexicalisches' (233 ns.) slabo razložena; na našem mestu (XI. 2) ne pomenja ,giorno che precede le prin-cipali feste della Chiesa', ampak ,Seelenamt, ,ofncium pro defunctis'. V tem poslednjem pomenu je na Krasu beseda pl. tant.: viljh (že v narodni pesmi kraški: ,Nad manu bu molu mašnik viljio žieynam9, — Nad tabu bu kru<5-kow črni wran'); v pomenu ,Fasttag, Tag vor einem grossen Feiertage' pa se po Krasu rabi sing. vilja. Beseda se v starejši italijanščini glasi vilia, prim. Matzenauer, Cizi slova 368 : wilija. Janežič pozna bilje Todtenofficium, Todtenmesse; Gutsmann pa ima bila Vorabend, Festabend 492. Ta oblika kaže, da je v koroščini Ij že prešel v /'; na jugo-zapadu se je ohranil pač vsled romanskega vpliva. Nemški Korošci pravijo Vilge, Bavarci pa že Figil (Lexer, Karnt. Wtb. 95).
K opomnjam o samoglasniku a omenjam, da beremo krajevno imč Tajpan pri pisavci I. dvakrat v obliki teipana (2, 19), pri pisavci VII. pa štirikrat v obliki taipana. Menjava nenaglašenega ali kratko nagla-šenega a pred / v € se je pričela torej že precej zgodaj. Vendar ima današnja beneška slovenščina za to le malo primerov (pruodi = prodaj) in to iz tega razloga, ker ne pritika j prislovom, kakor delajo druga slovenska narečja. Benečani govore: sada, zuna (to ima tudi naš rokopis XIII. 3 : funa carniza), znotra, celo ka, zaka (kaj, zakaj, gl. Klodič §§ 87.—89. V preca (precej, Klodič § 88.) a ne stoji za stari e (pred-se), ampak je nastal po analogiji drugih prislovov na a. Zgoraj omenjeno pričeto mehčanje tejpan za tajpan pa se ni nadaljevalo v pričakovani tipan pač za to, ker se je hotela ohraniti krajevnemu imenu prvotna oblika in so bližnji Furlani ostali pri   Taipan.
Na strani 198., 206. in 226. govori Oblak o zvezi unim ume/ti (I. 18) vnim vmefti (I. 19). Povsod izreka, da je treba deliti u nimu mefti, v nimv mefti, to je, da u za mim ni ponovljen predlog; v tem mu popolnoma pritrjujem. Na str. 198. in 206. se je odločil izdajatelj za to, da je nimu = onimu: »umso befremdender ware der Wegfall des e in unim 18, vnim 19, wenn es nicht aus v onim entstanden oder ein einfa-cher Schreibfehler ware.« Tukaj bi nam pač latinski ali italijanski tekst pomogel iz težave; jaz sodim, da v njem ni stalo in illo {eo) loco, ampak samo in loco ali in loco guodam, ital. in trn luogo. Zatorej zmatram nimu = enimu. Da e odpade, ako se eden rabi kot člen ali nedoločni zaimek, ni nič nenavadnega. V rezijanščini in beneščini odpade e včasi celo tedaj, kadar je eden pravi števnik in pomenja ,unus'. Iz beneških tek-
28
438
Književna poročila.
stov v Klodiči imam tč-le primere: z nim žlaham (z enim žlagom, 25), na no majno (na eno gmajno, 25), za 'n miesac (za en mesec, 26), tu ni druhi kozami (tam v eni drugi kosami, 26), na 'n dan (na en [== neki] dan, 27), cja na no lažno (tje na eno lažno 27), ta h nemu taršu (tje k enemu trsu [grmu], 27). Posebno pogostoma najdeš take zveze v rezijanščini, kjer se je pa pred n v mase. d navadno še ohranil: tuv (touv) dnin hrise (Katichizis 2, 5), na dnoha samaha Boha (o. c. 3), s dnoha mesta (o. c. 9), tou dan noui sepulehrich (o. c. 10) in naposled, prav kakor naš rokopis, tov nin pirikulu od smarti (o. c. 15). Primeri o členu eden tudi mojo opomnjo v Morphologie des Gorzer Mittel - Karstdialektes 87. — Iz gore navedenih primerov pa razvidimo, da v početku šestnajstega stoletja Benečani še niso rabili pleonastičnega ta (iz tam) pred predlogom, kakor je to dandanes navada med njimi, Rezijani in pa tudi med Goričani v soški dolini (gl. mojo opomnjo v Ljublj. Zvonu V. 378). Dandanes bi Benečani namesto v ninm mefti našega rokopisa gotovo rekli taw nin niieste. — Kar se tiče izgovora jeden namesto eden (307), slišal sem ga celo na Dolenjskem blizu Rateč; kakč daleč pak je tam razširjen, ne v€m povedati.
Razpravljaje reflekse samoglasnika e piše Oblak na strani 207.: »Petar giebt genau das heutige Petar \vieder.* To je res, pa razpravljati se ne sme" pod e, ampak pod polglasnikom premičnikom (t>), ker a ne stoji za e, oziroma ta e v stari   slovenščini ni e, gen. ni Petera; stsl. petr\> i. t. d.
Na isti strani je v vrsti 21. izbrisati besede ,in unbetonten auch i', ker se isto ponavlja potem tri vrste niže. Napak je misliti, da je v VI. 2, 4 treba infinitiv imit povdarjati na prvem zlogu (imif); povdarjati ga je prav tako, kakor imperative imeg III., imij IV., imii VI. 1, 2, imiite VI. 2, navedene tri, oziroma dve vrsti više. Zakaj to? Klodič poroča v §. 85.: Jmam v velevniku imiej i. t. d., v nedoločniku imiet. Tudi rezijanski moht potrjuje za beneška narečja povdarek imet. Kolikor je meni znano, potegnila so v ti besedi samo nekatera goriška in kraška narečja naglas na prvi zlog: inf. jzmit, jimt, imp. jzmi, jimte (gl. mojo Morphologie 102).
Neverojetno se mi zdi, da bi se v starogorskem narečji govorilo poleg snazdt (z!) tudi po (!) snazdtah (ž!), pozdt (z!) poleg zat (ž!). Ali prvo ali drugo je pomota, ako prvo, potem tudi zen (208, 209). Ravno tak<5 nekorektno je svdzat (20918) za zvdzat; na zapadu narod s pred v ne pozna v glagolskih oblikah (kot prefiks). 209 24, 25 piše Oblak: sim Wor-terbiichlein A. da Sommaripa's (1607) lesen wir patec, pata, vzau, fnau (snel).« To isto trditev nahajam tudi v uvodu k izdaji tega slovarja (Doneski k historični slovenski dijalektologiji II. str. 8.), kjer je pisano, da samoglasniku e odgovarja v vseh ostalih primerih samo e. Jaz sem si izmed besed, katere je Oblak objavil, zaznamoval nekaj več primerov, ki jih  hočem
•
Književna poročila.                                                      439
tukaj našteti: coda rap (rep), groppiera podrapifa (podrčpica), legame poduaze (podveza), maggiore vacciiie (včči, tak6 in ne vacchi stoji res v izvirniku), menta mati f a (metica), moccare la candela vffacnit zuechio (usčkniti), molle macac (mak^k ali malvbk), palmo padigl (namesto padign pedinj), pugno pafl (pest), fete zaia (žeja). — Na isti strani naše razprave berem, da a zastopa e tudi v Duhovni bravni v odsakati; kaj pomenja ta glagol? Ima li res v korenu e in ne e?
Kar se tiče oblike fterih pri Kastelci, kjer e stoji namesto starega y, misl Oblak na str. 210., da je tukaj e >;,eine Art Mittellaut zwischen c und i.« Res je mogoče, da fterih stoji za štčrih, vendar hočem opomniti, da se lahko bere tudi šterih (z odprtim e). Po Krasu in po Notranjskem se govori v tem primeru poleg d (ie) tudi odprti e (e), kakor ga nahajamo v zlogih, na katere je naglas preskočil z naslednega zloga. Iz štiri za četyri si je narod po analogiji šest — šestih, sedem — sedmih, oziroma pet — petih, devdt — devetih, deset — desetih, oziroma osem — osmih posnel tudi gen. šterih. Ruščina ima res naglas na poslednjem zlogu: htyr'eh, htyrcm,  cJetyrn>mL
V starogorskem narečji se govori vorh za vrh (213); temu je primerjati enako prikazen v cerkljanskem narečji, gl. Baudouin de Courtenay, Der Dialekt von Cirkno, §§ 67, 68, kjer se ta pojav razlaga tako, da se r členkuje s tisto ležo ustnih delov,   kakor o (Archiv VII.  583).
Na str. 213. govori izdatelj o zaimku k\>, kateri se v našem rokopisu nahaja v oblikah ki [chi), ko [cho, acc. n.), ka (ca, nom. f.), kit (cu, acc. f.), koga (choga, gen. n.), kih (chich, chi, g. pl.). Opomnje vredno se mi zdi, da stoji že v našem rokopisu (iz leta 1497.!) mase. ki (chi) trikrat namesto ko (cho): mefti chi fe clize (9, 18, 19). Kadar pak se sub-stantiv za relativom ponavlja, imamo še ko: dobro, (a cho dobro (I. 6). Da je v chi (VIII) ch izpuščen, kar se v našem rokopisu dogaja premnogokrat, opomnil je dobro že Oblak. Ako bi se smelo po imenovanih treh primerih, kateri podajejo ki za ko, sklepati, pričelo se je zenačevanje kakor drugod tudi tukaj pri neutrih. Dandanes govore" Benečani povsod le ki, Rezijani ka, kar pa je le rezijanski izgovor mase. ki. Da se je na zapadu ki, ku tako razširil, k temu sta mnogo pripomogla po mojem mnenji italijanščina in furlanščina se svojim che, cu. Ako primerjam kraški pas ku laja na zvjkj s furlanskim chan cu baje 110 mu ar d; kraški tisti ku (poleg diibr) in opomnjo Klodičevo v §. 64.: »Kdor nema posebne sklanje, ker sem slišal v rodivniku tisteha k', daj. tistemu k', v množini tistih k', tistim k,<L s furlanskim cui cu (ital. colui che: hi fevelad cun cui cu lu saveve [ho parlato con chi lo sapeva] kraški scnn šrdjozu z nin takin, ku jz jt znbzv): zdi se mi sličnost med furlansko in slovensko rabo prevelika, da bi se tu mogel tajiti vpliv furlanščine na slovenščino.
28*
44°                                                      Književna poročila.
Na isti strani, pa tudi na strani 218. izreka Oblak mnenje, da je v zvezi maf duj (I. 1, 2, 12) duj kontrakcija iz dvoje. Da je duj brati dvie (stsl. d%ve), o tem pač ni dvoma z ozirom na pisavo imii, imiite, imit, ftipha (XI. 1) i. t. d. V drugih primerih se piše duj maffe (I. 4, 9) duj maje (II.), due maje (V.), mife dui (VI. 3) in pa duj maf/ (I. 12) in duj maf (I. 14). Praša pa se, ali bi bil sploh v teh slučajih dvoje prav? Kar se tiče maf duj v zapiskih I. 1, 2, dvojim o resničnosti Oblakovega mnenja. Ako namreč berem v drugih zapiskih je Ji ojiauil . . . Jolad tridejet inu dua (I. 3), je Ji ojiauilla . . . flatlch trj {}$), jeji ojiauil flatich dua (16), zakaj bi isti pisavec ne smel imeti da fe ima Jitioriti maf duj, t. j. maš dve" ? Ker je to stavo besed pisavec sam občutil za tujo slovenščini, prestavil jo je v drugih gore navedenih primerih ter je prav povedal duj mafe, sam6 v zapisku v 12. in 14. je pustil maf namesto mafe; to je torej po mojem mnenji prav tako pisna napaka kakor fa gnich duf namesto dufe ali dufu v zapisku I. 1., ali pa je Ji cuplen jedno dobro (I. 14) namesto cupleno, ali fa fuoi dufu (VI. 3) namesto fuoiu i. t. d. Ako pak Oblak na str. 222 17ns- misli »der gen. in jeft oftauilla flatich trj (15), jeft oftauil flatich dua (16) sind wohl volksthum-lich, da im Gorzer Mittelkarstdialect beim adj. und pronom. im plur. fiir den acc. der gen. eintritt*, pozabil je, da bi v tem slučaji moral stati tudi števnik dua, trj v genitivu, torej dveh zlatih, tteh zlatih. Že karakteristična stava besed trj, dua nam kaže, da imamo opraviti z drugačnim genitivom. Postaviti je namreč tem konstrukcijam na stran tč-le: je Ji ojiauil fita solad tridefet inu dua (I. s), fe plagia fita folad tridefet ino dua (I. 6). Solad je tukaj gen. plur. in substantiv, dua pa acc. Genitiv zlatih, solad je namreč partitiven (Miklosich, Vergl. Gramm. IV. 476); nastal pak je tako, da se je od substantivnih števnikov (od pet naprej) prenesel tudi na adjektivne števnike (dva, tri, štiri) in to tedaj, kadar se je šteti predmet postavil pred dotičnt števnik. To stavo pa je naš pisavec vzel iz italijanščine, od koder je po knjigovodstvu, katero izvira kakor znano z Laškega, prešla tudi v druge evropske jezike.                  Dr.  K.  Strekelj.
(Dalje prihodnjič.)
v.
Bibliographische  Uebersicht iiber die slavisehe Philologie 1876—i8pr. Verfasst von Dr.   Fr. Pastrnek.   Berlin,   VVeidmannschc Buchhandlung
1892. 8\   VIII, 415.
Kedor ima se slavistiko opravila in dela, čutil je že nekaj let sem živo potrebo, da bi se tudi za novejšo dobo sestavila po lepi navadi roma-nistov   in   germanistov biblijografija   slovanske   filologije in njenih  pomožnih
•
Književna poročila
5o5
spekli krompirja. Nato smo od jadra napravili šator, položili na tla nekaj plaht in legli spat. Mene je žreb prvega odločil za stražarja. Veselo sem zapazil, da voda narasta. Vzbudil sem tovariše, in res se nam je kmalu posrečilo čoln zopet spraviti v tek. V tem se je zmračilo, in sam6 jedna sveča je siromašno razsvetljevala bližnjo okolico. Čuditi se torej ni, da smo skoro zopet zadeli in obtičali. Toda veseli smo bili, da smo skoro nato zaslišali človeške glasove in za nekaj časa ugledali čoln, čegar brodniki so nas pozdravili z običnim »Good evening«. Bili so delavci z žage, kateri so nas videli, ko smo šli zjutraj po reki, nazaj pa ne. Prišli so nam na pomoč. Peljali smo se v njih čolnu do žage, potem pa zopet v svojem čolnu dalje, dokler nismo po raznih neprilikah ob 2. uri po  polnoči dospeli na krov.
Dne 14. prosinca je bilo vse pripravljeno za odhod iz zaliva. Toda precej, ko se je začel stroj gibati, bil je podčastnik Peter Ferrini iz Gorice tako poškodovan, da je že za malo časa izdihnil dušo. Na krovu smo ga položili na mrtvaški oder, popoldne pa prepeljali v mrtvačnico. Drugi dan, v nedeljo popoldne, pokopali smo ga na on-dotnem pokopališči. Skoro vsi častniki in kadetje smo spremili nesrečnika na poslednjem poti. Bil je žalosten popoldan.
Dne 16. prosinca smo odšli iz zaliva Esperance in se peljali skozi preliv D' Entrecasteaux, med otokoma Bruni in Tasmanijo. Preliv je precej ozek, tako da smo z daljnogledi lahko opazovali obe obrežji. Gora Adam Pic, katera stoji zadi od zaliva Esperance, izginila je polagoma, in ugledali smo Mont Wellington in Nelson, katera sta za mestom Hobartom. Okolo četrte ure popoldne smo dospeli v Hobart, kjer smo se usidrali blizu guvernerjeve palače.           (Dalje prihodnjič.)
Književna  poročila.
m.
Dr. V. Oblak,  »Das alteste datirte slovenische Sprachdenkmal*-.   18pi. 8°. 4.4. str. {Posebni natisek is časopisa ^Archiv fiir slavišche Philologie «¦
XIV. 1p2—235).
(Dalje.)
Maloruskega g (217 7, 8) pač ni staviti v nasprotje se slovaškim, go-renjesrbskim in dolenjesrbskim h, ker se z obojim izraža isti glas; tudi beneški h ni nič drugega kakor g (v).
5o6
Književna poročila.
Na strani 217. piše Oblak: Ausserdem haben wir einen gen. plur. auf i : dinari IX. Jaz mislim, da je pisavec celo besedo, kakor tu stoji, prevzel iz italijanščine, kjer je našel in denari contanti (v gotovem denarji). Na str. 218. ima Oblak besedi jedna quarta v zvezi su jedna quarta (VII. 6.) za instrumental sg. S tem mnenjem se ne morem sprijazniti ; potem bi bilo su = sv Meni se su vidi vzeto iz italijanskega sit auf, gegen, in mislim, da je pisavec, katerega smo že večkrat spoznali za nerodneža, dotični stavek hotel napisati tako-le: /o oblubili Bratine ffeti marie Cernieuo sti vfe gnega (= njih) blago /tabel etno mobel iedna quarta pfenice. Da je moja poprava dobra in da ustreza zmislu, razvideti je iz drugih zapiskov, sam6 da tam stoji namesto italijanskega su: 1) slovenski na: Jo oblubili iena guarta pfenice . . . na niega (nam. njih) malin (VII. 1), ie oblubil . . . iena quarta pfenice na 7tiega Gfse e praude ofse (VII. 2.), ie oblubil . . . na offe gniega blago iena quarta pfenice (VIL 4.), 2) pa slovenski verch : iejl oftauil. . . fitta iedan Jlar pfetiize i pol cunz vina verch jednu semglu (I. 18), jejl ojlatiil.. . fitta pol cunz vina verch jedan baiarz (I. 19) i. t. d. — Glede" oblike Jhiore storijo (220), bilo bi opozoriti na t6, da so kratke oblike v beneščini še dandanes prav navadne: noše, hvale, stave, razstave, namesto hvalijo i. t. d. (Klodič, §§. 65, 74). — III. pl. glagola jes }efu (220), samo pisavec VIL 1, 3,  5,  6 piše tudi so, a taisti piše tudi imaio (I).
Njegov v našem rokopisu ni samo »in einem Falle nachweisbar(< (220), ampak mnogokrat: fa gnegouo dtifo i gnegouech mertuech (III), pred gne-goui mertiii dufu (XII), ceref gnigouo duffu (XIII. 3), gnegoua gofpo-digna (XIV). — Pisavec VII. brž ko brž ni bil Slovenec. Poleg premnogih napak, iz katerih se spoznd, da ni vedel, kaj naj bi zapisal, ker glasov ni dobro razločeval, potrjuje mi to še sosebno čudna raba zaimka njega v zapisku x., 3., 4., 5. in 6. On piše namreč gnega, kjer bi pričakovali njih (ker njun beneški Slovenci vsaj dandanes ne poznajo) in kjer je govor o dveh ali več osebah: -»Gregor uafceo et Cotia (Kocijan) gnega brat. . . so oblubili . . ., da fe ima mafiti jedno mafa: fa tainicha juri gnega ochia ct fa gnega mertui dufa (VIL 1). Drugih primerov najdeš v VII. 3, 4, 5 in 6. Tudi pisavcu XIV. se je to primerilo, da je namesto njih zapisal gnega. — Raba zaimka svoj kot ital. suo namesto zaimka njegov (221) ni razširjena samo po goriškem Krasu, ampak še bolj okrog Gorice in v Brdih. — Na isti strani piše Oblak zastran zveze jejl ctiplegno dua Jlara pfenice (L 4, 7): »Die heutige Sprache weicht einem derartigen subject-losen Satze entschieden aus und man spricht nur (!): sta kupljena dva stara pšenice. * Močno dvojim, da bi se v primeru I. 4, 7 kje tak6 govorilo; zakaj to je še bolj neslovensko kakor prvo. Vsak Slovenec, ako že rabi naš  pasiv,  rekel bo samo   »kupila sta se dva stara pšenice.«
Književna poročila.
5°7
Na strani 221. in 222. stoji pisano: »und wenn judi (ljudi) im Satze in se kličejo judi tako nicht ein nora. pl. ist, so darf man annehmen, dass auch das Resianische, wie das Čakav. derartige subjectlose Verbindungen kennt«. V navedenem stavku judi pač ne more biti kaj drugega kakor samo in edino nom. plur., ker je predikat v množini; ako bi se stavek glasil in se klice judi tako, potem bi judi bil akuzativ in smelo bi se govoriti o brezosebni zvezi. S tem seveda ne zanikujem, da tudi Rezijani poznajo stavke brez osebka; en pogled v Rezojanskij Katichizis, in tam najdemo: Chilicu rizij to gije par sdelat dan dobar spuvet (quante cose ci vuol i. t. d., 2); Coi se dilla tuv paravishe? Se uvshiua Boha tuv companij od agnolou v i. t. d. (3); Gi se more uidet nasaha hospuda Boha (7); Gi (= či) je billv drusich, ca ba ha billi posnalli sa ver Boha (9); Se ba dellalu dan vilich displasei Bohv anu no vilicho schodo nafi dufi (15); Choi sa no ziminazivn se dilla, cioe se barra (16).
Glagol imeti v pomenu ,debere' (224) tudi na Goriškem ni nič nenavadnega ; ponekod je celo bolj rabljen kakor moči morem (morati), n. pr. sram bi te imelo biti, du solltest dich schamen. — Da bi v zvezah Ja gnegouo dtijo i gnegouech niertmcii (III), Ja Juoiu dujfu i Ja Juoich mrtuich (VI. 6), za Juoiu dujchu i Juoich Mertui (XI. 1), genitivi gnegouech mertuech, Juoich mrtuich in Juoich Mertui bili res odvisni od Ja (za), ne zdi se mi verojetno. Po moji misli imamo tukaj opraviti z elipso; izpuščen je namreč pri omenjenih genetivih akuzativ duše ali dusu, kar je mnogokrat res pristavljeno za »mrtvih« (VII. 1, 2, 3, 4, 5; XII.), in sicer iz tega razloga, ker se je akuzativ dusu, od katerega je genetiv odvisen (gen. possessivus), zapisal neposredno pred veznikom i. Dandanes bi pisali:  ,za svojo in svojih mrtvih   dušo'.
O primerih f chich slatich, f chich marach misli Oblak (225), da /"stoji tukaj za ja (za): »nur mitsste man annehmen, dass der Schreiber die Praeposition za mit dem gen. nicht mehr verstanden und sie als sio aufgefasst habe«. Toda J je tudi lahko izio) primeri v našem rokopisu na mnogih mestih ij poleg J pri krajnih imenih, kjer ni misliti na to, da bi f bil s~b ,de'. — Omeniti hočem še čudne rabe predloga pred, o katerem Oblak ne omenja nič: jo oftauili . . . fedan cunc vina fa boga gime pred gnegoui mertui dufu (XII). Ta pred stoji pač za laški per, ako ni morda pisavec v latinski predlogi bral prae za pro in ni tega suženjski preložil. Neki podoben furlanski zapis ima zares per: di fa ogni an uno favo over uno almuesino per Y anima di Špirit di Cividat (Joppi 202 in podobno tudi 210). — Na strani 227. mčni Oblak, da se ter"(Vil. 5, 6) ne da določiti, ali pomenja et ali tum. Na zapadu je ter popolnoma neznan v pomenu ,tum';   tudi   na   vzhodu   (na Štajerskem)   se   rabi v pomenu   ,tum' ne ter,
5oS
Književna poročila.
ampak te. Murko ima v svojem slovarji pod ter samo ,und, wie auch, auch (que, atque)'. Na naših mestih nikakor ni misliti na ,tum': plačati se mora ena kvarta pšenice in maševati se mora enkrat na leto maša; kaj naj se prej zgodi, nikakor ni povedano. Kedor pozna slovenske razmere, vč, da se premnogokrat poprej  mašuje in se na pšenico  še le  čaka.
Preidimo k slovarčku, katerega je Oblak po hvalevredni navadi pristavil tudi ti svoji   razpravi.
Ižoga jiftie. (Oblak sklepa napak bogajme) fii ojiauili gedan Jiar pfenice bratgeni suete marie fedan cunc vina fa boga ghne (XII). Že zgoraj v opomnjah k skladnji pri predlogu pred priobčeni izpisek iz Jop-pijevih tekstov kaže, da je boga jime sam6 almuesino ali (kakor ima zapisek na strani 210. pri Joppiji) elimosino, aljmožna, kakor še dandanes pravimo (prim. Miklosich, Et. Wtb. 2 : almužino). Ali da hoče pisavec z ,boga jime' povedati nekaj več, kakor si mislimo dandanes pod ,aljmožno', vidi se na prvi pogled. In zares nam furlanski tekst pove, kaj si imamo misliti z bogajimenom. To je namreč jestvina v spomin mrtvih, ki se daje sevčda z namenom, da se moli za pokojnike: »Sepis chu lu Fradaglio si e oblegiado di fa ognanno uno f a v o over elimosino chun star di furment 9 e chun starš di favo 3 e chun char di purziel e chun altris chiozis chu s-ap-parten a fa uno buino iottho (t. j. jota v Gorici) e favo grasso*, Joppi 210. Furlanski fava je bob; posebno opozarjam še na opomnje Pironove na str. 156.: favete dei muarts pasto di fave che solevasi un tempo distribuire nei mnerali; favetis dei muarts pastini, spumini; pasticche dolci sostituite ai pasti di fave che si davano in antico nella tumulazione dei morti.
JBratifljCt. Tak6 mislim, da se mora glasiti nominativ k dativom bratine, bratignj (II., ne IV, 1 in VI. 1) in bratgeni (XII). Poslednjemu hoče Oblak podstaviti nom. bratčina, v slovenščini in slovanščini popolnoma nemogočo obliko; bratgeni ni drugega kakor pisna napaka namesto bra-tegni ali bratigne. Da tudi brategni ni nemogoče, kažejo oblike gnegouech mertuech (III), Jiabel et no rnobel (VII. 6). Ali se na Beneškem res govori bratusnja in ne brdtusna iz bratovščina}
Funti s. m.: da fe chupi eda fund (VI. 5). — Iz furl. fond terreno, campo, possessione, Pirona  166.
Kamarar, kamerdr. Oblak piše: »im heutigen Friaulisch camarlr cameriere«, Kammerdiener, s katero besedo pak nimata naši opraviti drugega, kakor da so vse istega izvira; furlanščina pozna še chamerar camerlingo, amministratore di rendite ecclesiastiche (Pirona 106), kar popolnoma ustreza. Seveda naši besedi nista vzprejeti iz današnje furlanščine, ker bi sicer imeli čamerar\ starejši furlanski teksti rabijo besedo v italijanskem lici in v tem je  prešla tudi  v naš rokopis.
Književna poročila.
509
Klicati se heissen. K ti besedi pripominjam, da se pač rabi po vsem Primorskem,   koder   Slovenci bivajo, in  ne   samo na goriškem  Krasu.
Kontdfl. Italijanski se dandanes pravi in denarl contantl in Barem. Cotoui (VIL 5) bi se dalo brati ,gotovih', ali v vsem rokopisu ni najti gotovega primera za g = c; zatorej bo Oblakova slutnja obveljala.
Obljubiti. Pisavec VII. piše namesto ,ostaviti( ali ,pustiti' petkrat ,obljubiti' (pblubil, oblubili) in enkrat ,dati' (so dali). Ta ,obljubiti' je pač samo preloga ital.  votare widmen.
Stav, Ta beseda se je ohranila tudi po Goriškem, po Krasu in v tržaški okolici (gl. mojo Morphologie  17).
Stati,  stojim:   Stipha  ticogna f pluftifgha, ki ie  ftal u czernei  (XI.
v •                               •                                                                        •
1). Široko med Slovenci na zapadu navadna beseda v pomenu ,sich auf-halten, wohnen'. »Kje Krištof Lamberger stoji?« N. ps. Ta pomen pa je naša beseda dobila po romanščini: furl. sta stare, rimanere, abitare; ital. dijal. star di časa wohnen.
Vdvžati se. Rezijanščina je zopet segla po tujko : uvse to, cha s e c o n t i g n i tou Čredo, anu tou   Pater noster i. t. d. (Katichizis 3).
Zenar. Tak nominativ nastavlja Oblak iz besed 1502 adi 21 de zenara. Po Goriškem se dandanes govori zenar, kar je tudi po izgovoru furlanskemu z (ital. gi)   na   videz bliže,  v resnici  pa je z le mlajši refleks.
v
Isto velja o besedi Zvan (235), ki se po Goriškem glasi navadno Zvan, vendar je tudi slišati priimek Zvan in Zvamtt. Se z nahajamo po Goriškem še nastopne oblike tega furlanskega imena: Zanut; Zanat gen. Zandta (v Mirnu) iz Zdne Zaneta   (* zane zanete, kakor tU% taldta;  enako je nastal
V                                                  v
tudi goriški priimek Crndtic nam. Crnčtič). Na goriškem srednjem Krasu se sliši tudi zvdne (gl. mojo Morphologie 33). Beneški Vdnac in kraški Vdnče je izpeljano iz Ivan\> Jovan, jfuvan; na Tolminskem se sliši Wdnc iz *Juvanbcb, poleg itvanc (i =2 consonans). Poleg že imenovanih oblik tega imena se sliši po Primorskem med Slovenci tudi Jovznin in Zovmin, kar pa ni iz furlanščine, ampak iz beneškega italijanskega narečja (Giovannino). Z ]e v slovenščini za furlanski z (ital. gi, t. j. h) sicer precej redek : loža furl. lože (ben. loža in logid) der horizontal liegende Schild an der Kappe nasproti pa loža Wagenremise (to znano že od prejšnjih časov, prvo še le iz novejšega časa vsled novih kap); zrndda poleg navadnejšega zrnada, furl. zomade; zardin (na Krasu) poleg zirdin, zrdin (v Gorici), furl. zardm; besedam srzznt Feldwebel in nom. propr., gen. srzičnta, zenier Inge-nieur nisem mogel najti v furlanščini ustrezajočih oblik se z; z6go (sam6 v reku bon žogo, kadar se igrž z sbalami<<:; v Gorici bon zug) je itali-jansko-beneška oblika.  Furlanskih priimkov se z za furl. z, ital. gi nahajam
510
Listek.
med Slovenci: Zuljan (furl. Zulian,  Gutliand), Zorzut (furl. Zorzutt, Zorz, Jurčič), Anzelin (furl.  Anzulin); z ima zgoraj  omenjeni Zvanut.
Konci svojega spisa je podal izdatelj tudi nekaj opomenj o oblikah krstnih imen, ki se nahajajo v našem rokopisu (234—235). Na priimke se ni oziral, škoda; morda bi ne bil potem v uvodu napisal meni popolnoma nedoumnega stavka, da naš rokopis obsega »Donationen und Stiftungen des einheimischen Adels<<: (193 4> 5) in pa (»Stiftungen verschiedener A deli ger« (193 13> 19). Iz česa neki je moči sklepati, da so bili v našem spomeniku imenovani ustanovniki plemeniti? Ako izvzamem morda v VI. 5. in XI. 2 imenovani osebi ^maria domina bi chchi d mari€, %Dona Crifna®, bili so pač vsi drugi ustanovniki navadni kmetje, podložniki raznih graščin. Da so si za dušo nekaj morda ne ravno prihranili, ali vendar volili, temu se pač ne more čuditi, kedor pozna pobožnost našega kmeta in njegovo skrb za večnost. Crnjevo samo je po Pironi še v prejšnjem stoletji spadalo pod sodno oblast braško (Brazza, Brazzaco pri Morluzzu na jugu od Glemone in blizu v sredi na zapadu od črte Trečežim - Videm). Kako je bilo v petnajstem stoletji,  to preiskovati prepuščam zgodovinarjem.
v
(Konec prihodnjič.)                                                        Dr.   K.   Strekelj.
LISTEK.
•j- Dr. Fr. Skofič. Zopet moramo zabeležiti izgubo vrlega prijatelja in sotrudnika našemu listu, dr. Fr. Skofiča, okrajnega sodnika v Škofji Loki, ki je po dolgem bole-hanji umrl dne" J. m. m. Pokojnik je bil porojen leta 1847. v Ljubljani, študiral v Ljubljani , pozneje na Dunaji, dosegel ondu doktorat, nato pa prakticiral pri sodišči ljubljanskem in novomeškem. Nekaj časa je bil sodni pristav v Kostanjevici, potem sodnik v Mokronogu in od leta 1886. sodnik v Škofji Loki. — »Ljubljanski Zvon« je poleg nekaterih manjših spisov leta 18S6. priobčil iz njega peresa zanimljivo dramo v petih dejanjih, naslovljeno »Gospod s Preseka«, in še nedavno smo prejeli od njega veselo igro v jednem dejanji »Mari«, katero pa smo morali zaradi nedostatnega prostora odložiti za jedno prihodnjih številk. Tudi sicer je rad podpiral našo književnost in priob-čeval poljudno pisane pravniške stvari v knjigah »Družbe sv. Mohorja«, strogo znanstvene pa v »Slov. Pravniku«. Dr. Skofič je bil blaga duša, vesten uradnik in odličen rodoljub; žal, da je umrl v najlepši dobi, ko bi bil lahko še mnogo koristil svojemu narodu, bodisi v leposlovni, bodisi v strokovni pravdoznaiiski književnosti. Vse svoje imenje je  ostavil  »Družbi sv.  Cirila in Metoda«.   Lahka bodi zemlja plemenitemu mdžu !
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Gospod Anton Kosi, učitelj v Središči, izdal je že drugi zvezek te knjižnice, o kateri smo ob svojem času govorili nekoliko obširneje. Jako nas je razveselilo, da se drugi zvezek v jezikovnem oziru sdsebno odlikuje od prvega zvezka, zakaj do malega se bere prav gladko in je tudi v obče pisan y pravilnem jeziku,    Ker mu je poleg tega vsebina   mnogovrstna in zanimljiva,   bode se
Književna poročila
635
Književna  poročila. m.
Dr. V. Oblak,  »Das dlteste datirte slovenische Sprachdenkmal*.   1891. <?°. 4.4. str. [Posebni natisek iz časopisa ^Archiv fiir slavische Pkilologie*
XIV. 192—235).
(Konec.)
Priimkov je v našem rokopisu razmerno malo, ker se osebe po tedanji navadi imenujejo navadno kot sin, hči te" in tč, s krstnim imenom nazvane osebe iz tega in tega kraja. Ali nekaj jih je vendar; in kaj nam pravijo ? Večina jih je neslovenskih, znamenje, da je že tedaj bilo prebivalstvo v slovenski Benečiji jako pomešano, a ob enem tudi znamenje, da so novo-došli prebivalci vzprejemali jezik njih nove okolice, ker bi se sicer Slovenci ne bili ohranili do današnjega dne\   Tuji priimki v našem rokopisu so:
Blazut (blafut, Blažič, pozna ga tudi Joppi 190); Blazutič poleg Blazutit je še zdaj med beneškimi Slovenci navaden priimek.
Dorbi. V zapisku I. 10 je namreč besede Daniel dorbi fin Rainiclia Domeniga brati Daniel dorbi, fin Rainicha Domeniga. V tem nas potrjujejo druga mesta: Lourenz fin lenarda (I. 16) in Jacob fin tonicha (I. 20) in pa Oblakovo poročilo, da so besede mnogokrat pisane vkupe (»bis auf die Trennung der Worte<<; 196 l, 2). — Med beneškimi Slovenci se dandanes nahaja še priimek   Dorbolo, ki je pač v sorodu z našim.
Flocar  (VII.  5)   kaže   biti   v   sorodu   s   furl. flocc   fettuccia,   nastro;
ital. fiocco Flocke, Quaste, torej flbkar Bandmacher; ben. italijanščina pozna
fiocaressa, infiocaressa (maestra di far fiocchi, infioccatrice, quella femmina
che terminando il lavoro delle berrette, le orna di fiocchi, Boerio  273, 340.
Kandit je furlanski priimek,  ki ga pozna tudi Joppi  209.
Tudi Tuša (I. 14) in Z en ar o l sta očivestno romanska priimka. Ravno tako neslovenski se mi vidi zuffin (XIII. 3), dasi nahajam še dandanes v Kotu priimek Cusin poleg Cuz ; poslednje je furl. cuss civetta, stolido, barbagianni, ciuco (Pirona 103), slov. čuk. Kaj je chugnexa (I. 8), ne včm. Ostanejo nam potem še ti le priimki: Bobera (I. 18), Juraij plasigoia fprofenicha (I. 12), Stazonichg (XIII. 2) in pa dva priimka na onja: puogna (t. j.  peruogna, I. 4) in ticogna  (XI., XIII.   1).
Bobera se mi vidi, da je po Goriškem navadni priimek Poberaj) ta priimek se da iz slovenščine razlagati. Vendar ni pozabiti, da je med goriškimi Slovenci več priimkov na af, ki so vzeti iz furlanščine: Tabaj iz furl. tabaj chiacchierone, potem Kabaj in gotovo tudi   [/saj.
636
Književna poročila.
Plasigoia  je   gen. imena plasigoi.   Ali kako naj  to berem: plasigoj ali plasigoj}   Beseda   spada   med   priimke   na goj,  kateri so po  Goriškem precej  razširjeni.    Iz beneških  Slovencev   imenujem  Saligoj (tudi  vasica,  gl.
v
Pirona 626), Ciclgoj (vasica, Pirona 594), in Badigoj (vasica, Pirona 583, na priloženi karti pak se bere Podigoj, Kociančič navaja Bodigoj).    Poleg
v,     .     v
teh nahajamo na Goriškem še: Cigoj — Cig°ji Crnigoj, (Zernigoj v XVI. stol., Kres I. 612), Frligoj, Kogoj (že 1. 5556. v Grgarji, Kres I. 611), Maligoj,  Mišigoj,   Sinigoj — Sinigoj,   Sviligoj — Sfiligoj — Sfiligoj,
v
Suligoj (v Kresu I. 612 iz XVI. stol.: Schulligoi); na Tržaškem najdem še: Budigoj in Nabergoj. Kociančič misli v Kresu I. 670, »da vsak lahko spoznž, da so ta imena čisto slovanska.« Iz tega ,vsak' izvzamem samega sebe, ker ne včm povoljno razložiti niti enega iz slovanščine. Po Kocian-čičevem mnenji je končnica goj nastala iz omehčane končnice -kovi, to je: »Sulekovi, Malikovi, Budikovi, Crnikovi, Cičekovi, Cikovi, Kokovi.« Z go-riško-kraško, na staro zadrugo spominjajočo navado, imenovati hiše s pose-sivom gospodarjevega imena v pluralu: Miličevi, pri Miličevih, kjer drugi Slovenci govore" ,pri Miliču' — strinja se sicer Kociančičeva razlaga lepo, ali dokler se mi ne pokaže, iz katerih razlogov je k prešel v g, imel bom to razlago za neosnovano. Da bi se Nabergoj dalo razložiti iz Na bregovi = na bregu, kakor Kociančič misli, ta je bosa. Kje se je kedaj govorilo na bregovi} Ne smč se prezreti, da pri vseh teh besedah (izvzemši dvo-zložnico Kogoj, ki se mi zdi furlanski priimek) stoji pred končnico goj samoglasnik i (nekedaj so vsled tega spoznanja naši časopisi tudi že začeli pisati Nabrigoj). Vedt§, da so ta imena omejena na slovenski jugozapad, izmislil si je Jurčič v  »Lepi Vidi«  svojega Basnigoja.
Stazonichg je težko razložiti, ker ne vemo, kako je to ime treba brati. Sufiks je najbrž ik; podstava je morda staroital. stazon štacuna.
Naš rokopis pa nam je ohranil tudi dva lepa slovenska priimka na onja. Peruogna je prhvonja, primeri enako narejeno rusko besedo dru-gonja nomen vaccae; ticogna pa je tihonja, prim. r. tichonja homo tran-quillus (Miklosich, Vergl.  Gramm. II. 141). Tudi končnica onja za priimke
v
je posebnost slovenskega zapada. Na Beneškem nahajamo Spehonja (Pirona pozna" vasico Specugna, 629; Spe ho nje so tudi po Goriškem); Trakonja (na Goriškem Drakonja in Drekonja). Poleg imenovanih najdemo na Goriškem še: Laponja (izgovarja se Lapanja, Lap&nje, Lapajne in Lžpajne); Velikonja (izgovarja se tudi Velikajne in Velikajne; prim. srb. dugonja longinus); Krav onja (izgovarja se Kravanja); Gra konja in Blagonja (poslednja dva na Tržaškem). Ako vidimo, da Laponja daje v narečji Lapanja, Lapdnje, Lapajne, Lapajne, Velikonja pa Velikajne in Velikajne, ne smemo se čuditi, ako Benečana, ki se imenuje Prvonja,   srečamo v tolminskih hribih
Književna poročila.
637
z imenom Prvajne, Prvdnje in Prvdnja. Tudi slovenski priimek Magdnja, Magdnje in Magajne ni drugega kakor  Mogonja.
Glede krstnih imen je že Oblak prav opomnil, da je tudi teli dosti izposojenih od Furlanov. Dovoljujem si vendar še nekaj opomb.
Blaž. Tega imena ni treba izvajati iz furlanščine; saj je poznajo tudi drugi Slovenci, ki nimajo s Furlani opraviti ničesar. Ako Blaž ni naravnost iz cerkvene latinščine {Blasuis), d& se misliti na posredovanje Nemcev: bav. Bldsi, Bldsl (Schmeller — Frommann I. 329). Da se je ta svetnik kakor pri Nemcih in dr ugih narodih zlorabil za babjo vero, kaže zagovor, ki sem ga zapisal jaz in ga je priobčil Erjavec v potni torbi (Let. 1882/83, 338): »Pride sveti Blaž, Kanihov oča, . . Vzame sveti Blaž, Kanihov oča, Zlato pšro, zlato kupo, Ino pomaže ino reče: Jaz prosim živiga Boga, Da se imajo scčlit' žilice ino koščice, Kakor je scelila sama sveta Trojica zemljo ino nebo.*
FoŠČCb. To ime nahajamo v našem rokopisu dvakrat: I. 1 (fufcha f profenicha) in VIII (fofcha).  — Furl. Poseke Fosca.
Gviguv. Zastran i glej mojo opomnjo zgoraj, kjer razpravljam mčno e z i. Tudi Kraševci govorč kakor Cakavci Grgo (oziroma ri*yo). Na Cerk-ljanskem služi Gregor v obliki VrUja, Grliga, Groga v poznamenovanje Jurija;  Gregor je tam jritfar gen. ^ra^drjz. Čudno razločevanje!
Jakom. Nekedaj se je moralo na zapadu med Slovenci govoriti tudi Jakun, Jakon, ustrezno furl. Jachun, Jacun; to nam spričuje slovenski priimek  Jakončič (v Brdih).
Juvij. To ime se v našem rokopisu piše: Jurai/ I. 12, Jure I. 14, in Juri VII. 1. Od oblike Jure so goriški in beneški JuretiU. Obliko Juri nahajamo tudi že v Joppijevih tekstih iz 1. 1413.: prisint Juri nevot, chi fo di Tristan Barbota (204). Tamkaj (194, 203) nahajamo tudi furlansko ime Eler, ki se natančno   strinja se slovenskim   Jeler Hilarius.
Justo (VII. 5) Justus; oblika in izgovor sta benečansk a, ne furlanska; gen, je iujia VI.  6.
Kristan (VII. 4, VIII.) je Kristijan. Dandanes se še najde Kristan kot priimek; na avstrijsko-italijanski meji v Brdih živč tudi Kristan-HU. — Crifna (Dona Crifna, XI. 2 ; Oblak ne vč, ali je prav brano tako) je pač Kristina.
Lefiard. Poleg gen. lenarda (I. 2, 3, 6) nahajamo tudi adj. lunar-doui (VIL 4), s čemer se lepo strinja furl. Lunard poleg Lenard (Pi-rona 608).
Lovrenc (Lourenz). Tako piše pisavecT. (16); pisavec XI. (2) pa je še po latinskem vplivu ohranil prvotno skupino au: lauretza. Pred dvajsetimi leti so se slovenski LovrenciH še prav pisali, dandanes so se pre-
638
Književna poročila.
krstili v Lavrenčiče. Morda doživimo še, da se tudi FrjanciH zmislijo na latinski izvir svojega imena ter se prično pisati Florijančiči: našemu brezmejnemu purizmu je vse mogoče!
JHacIlOV (I. 19). Ne včm, ali imamo res pred sabo slovenskega Mohorja. Furlanski Macor je prešel celo v slovenski priimek Makorič (na Beneškem). Furlanski teksti pišejo svoj Macor prav kakor naš rokopis Machor (Joppi  209 in  drugod).
M.avin (I. 5, 11; VIII) »I nomi pivi antichi sono quelli di Marino e di Maria (Minza), il piii comune quello di Giovanni Battista«, tako piše Podrecca (Podreka), Slavia italiana 85. Femininum se glasi Marina (XIII. 1). Neki Slovenci so začeli svoj nepotrebni j vtikati tudi v to ime ter pisati ,Marijna« ; rčs ne vLm, s kako pravico. Nekedaj je bilo to ime" posebno na Goriškem zelo v navadi, dandanes pa so Marinke in Marine precej redke.
JKor ali Moro? Menia gofpodigna mora if'lufeura (I. 25). Spada li morda pod Maver Maurus ?
JKiklav. Drugi Slovenci pravimo Miklavž. Končnica z se je izgubila po vplivu furlanščine, v kateri se dan danes govori Culau, v prejšnjih časih pa se je še govorilo  Niculau,  Nichulau (prav mnogokrat pri Joppiji).
Nje&d t. j. ne za [Gnexa I. 24). Takč je treba brati to ime, ne pa  Gneza, kakor bere Oblak.  Tudi furlanski  Gnese je le nese.
Paškuld. Pasqualis se furlanski imenuje Pascal, Paschal in Pascul. Iz poslednjega je naša Pascula (I.  23).
Za nameček omenjam iz Oblakove razprave še nekaj pomot, ki sicer niso Bog ve" kaki pregreški, ali vendar motijo, in ni, da bi se širili še v druge knjige, ter pristavljam spisek tiskovnih hib, kolikor sem jih jaz mogel zapaziti in jih nisem že zgoraj omenil.
Večkrat je Oblak zapisal »Gorzer Mittelkarstdialect*, kjer je treba brati »nordwestliche Zone des Gorzer Karstdialectes«. Tako 230 3, i; franki (n. pl.) se govori po severozapadnem delu goriškega Krasa, v srednjekraškem govoru pa franki. 209 17 ni prav »und weiter im nordvvestlichen Theile des Mittelkarst(!)«, ampak »des Gorzer Karstes«. 210 14,15 je prečrtati besedo »mittleren*. Devinski govor (209 22) ne spada več k srednje-kraškemu narečju, ampak k narečju severnozapadnega dela goriškega Krasa; tam in pa 299 37 je pisati Devin ali Divin, ne Dvm. Na str. 221. navedeni stavek ,da se ima brat anu mašu, dve maši' ni zapisan v srednje-kraškem narečji, kjer bi se glasil, dh s*> jima brxt anu mašu, dvsj maši'.
Nadalje beri na str.: 194 29, 194 35, 211 22, 233 19 povsod Pirona nam. Perona; — 195 s8 Brda nam. Brdo; — 204 u /, n nam. /; — 206 20   danas   nam.   donas;   —   206 21 pjevac nam. pjevac; — 212 36
Književna poročila.                                                      639
čarn nam. carin; — 226 32, 33 chergneu fuercu meioramenti nam. chergneu meioramenti) •— 231 15ns- ein Fremdzvort ( . . ) und in dieser Form in den . . . nam. in dieser Form ein Fremdzvort (...) und in den . . . ; — 231 29 famiglia nam. famigla; — 231 35 Veglia nam. Vegla; —  238 38 verkauft ivurde nam. verkauft ist.
V pričujoči oceni sem omenjal skoraj samo takih stvari, v katerih se ne strinjam popolnoma z izdateljem ali katere sem hotel popolniti z novimi podatki in drugačnimi razjasnili. Ponavljati pisateljeva mnenja in njegove trditve, s katerimi se strinjam in katerim popolnoma pritrjujem, ni se mi zdelo niti imenitno niti potrebno, ker bi bila ocena še bolj narastla; polivati jih pa na vsaki strani po petkrat z omako hvale in slave, bilo bi pri učenjaku, kakoršen je izdatelj, popolnoma odveč. Želim, da bi moja ocena pričala, kako spodbudno in ne samo v jezikoslovnem, ampak tudi v kulturnozgodovinskem oziru zanimivo je to delo našega pridnega Oblaka. Na Dunaji, dne"   11. maja  1892. leta.            Dr.   K.  Strekelj.
VI.
Slavjanskoe obozrenije.
Istoriko-literaturnyj i politlčeskij zurnal.   St. Peterburg.  Redaktor-izdatelj
A. Budilovič.
(Konec.)
Koliko nedoslednosti in nepravilnosti je v taki sistematiki, pač lahko razsodi vsak citatelj sam; še bolj bi se pa čudil, če bi moral sam brati take članke. Naj si ogledujemo ta »srednji * ali »grškoslovanski* svet s katerekoli strani, mi ne vemo ž njim kaj početi in prihajamo le k sklepu, da si želita gg. Lamanskij in Budilovič nekaj podobnega, kakor je bilo po Schlosserjevi definiciji »das heilige romische Reich deutscher Nation, das weder romisch noch deutsch war.« To je torej dalekoviden program bodočnosti. Kako bi se dal izvršiti, tega nam sicer pisatelja ne pripovedujeta, ali toliko vidi vsak človek, da bi bilo treba »pravo Evropo« strašno nabiti in razbiti ter precej ograbiti, bržkone s pomočjo nekaterih narodov te same »Evrope«. Ne smemo se po takem tudi čuditi, da sovražniki Rusije slikajo sEvropi* strašne nevarnosti, ki ji groz6 od severnega »kolosa«, katerega je seveda treba tudi razbiti in zagnati v Azijo. Ti žurnalisti in politiki verujejo prav tako naivno kakor razni slovanski modrijani, da so „pansla-visti" mogočna stranka, ki ima vse rusko občinstvo za seboj.
Mnogo bi se še dalo povedati o tem, kako neumestno je sploh Rusiji ali pa celo vsemu slovanskemu svetu nasproti staviti „Evropo". Vse te fraze so za našo dobo enako   nepravilne kakor trditve  mnogih Poljakov in vseh