Kersnikove povesti, Ocvirk jih 
razčlenjuje kot umetniška dela, 
to je kot estetske, čeprav nikakor 
ne esteticistično razumljene tvor­
be, kot samostojne celote — 
organizme, toda neizogibno po­
vezane z avtorjem in dobo, pred­
vsem pa s stilno usmerjenostjo 
obdobja.
Že v Levstikovem duševnem  
obrazu, v razpravi, ki je ohranila 
prvotni naslov, čeprav izhaja zdaj 
močno razširjena, se težišče raz­
pravljanja preveša k stilnim ana­
lizam Levstikovega literarnega 
opusa in k ugotovitvam, da je 
Levstikov estetski nazor še pre­
težno klasicističen, čeprav so v 
njem tudi primesi zgodnje roman­
tike in naivnega realizma.
Osrednji tematsko problem­
ski sklop knjige so vprašanja 
slovenskega realizma: njegova raz­
lična poimenovanja, periodizacija, 
razmerja z drugimi evropskimi 
variantami realizma, specifična 
pot njegovega nastajanja v po­
stopnih odmikih od romantike in 
v končnem prelomu z njo, nje­
gove značilne zvrsti, oblike, kom­
pozicijski postopki in stilna sred­
stva.
Po vsem tem ne more biti 
dvoma, da tudi v tej Ocvirkovi 
knjigi ne gre za nikakršno slove­
nistično, primeijalnozgodovinsko 
in literarnoteoretično trodelnost, 
ampak za primeijalnozgodovinsko 
in teoretično delo prvovrstnega 
pomena za stroko in za slovensko 
kulturo.
M. Stanovnik
Janko Kos:
PREGLED SVETOVNE 
KNJIŽEVNOSTI
DZS, Ljubljana, 1978.
Kosov priročnik daje na pri­
bližno 250 straneh pregled najpo­
membnejših območij, dob, smeri, 
avtorjev in del od orienta prek
antike do evropskega srednjega in 
novega veka in do modeme sve­
tovne književnosti 20. stoletja. 
Seveda na tako omejenem pro­
storu ne more poseči v nikakršno 
problemsko obravnavo niti v širši 
stvarni prikaz, temveč ostaja re- 
pertorij najpotrebnejših infor­
macij. Vendar že njihov izbor in 
obdelava pričata o avtorjevih sta­
liščih in načelnih pogledih na 
problematiko predmeta. Znotraj 
velikih kulturnozgodovinskih ob­
močij oziroma epoh so mu te­
meljni vidik prikaza literarne 
smeri in vrste, ki jim sledijo orisi 
najpomembnejših avtorjev ter nji­
hovih reprezentativnih oziroma 
pri nas najbolj znanih del; vsako 
poglavje sklepa pregled odmevov 
obravnavane smeri oziroma nje­
nih predstavnikov na Slovenskem, 
prav tako samo z najosnovnejšimi 
podatki in ugotovitvami, ki pa v 
celoti doslej še niso bile prikaza­
ne. Preglednost in sistematična 
zgradba dajeta delu didaktične 
odlike, kar mu bo nedvomno 
omogočilo, da se bo uveljavilo 
kot srednješolski priročnik, pa 
tudi kot koristen pripomoček za 
začetek podrobnejšega študija. 
Seveda pa lahko dobijo njegove 
navedbe in prikazi nazornejši 
pomen šele ob soočanju s samimi 
literarnimi teksti, kakor ga med 
drugim omogoča avtorjeva A nto ­
logija svetovne književnosti, ki 
izhaja pri isti založbi.
D. Dolinar
IVAN CANKAR V PREVODIH 
Zbornik Društva književnih pre­
vajalcev Slovenije. Uredil Janko 
Moder.
Pomurska založba,
Murska Sobota, 1977.
Zbornik ima dva dela. V 
prvem najprej sedem avtorjev