Koroška Domovina
(Karntner Heimat)
Stev. 30.
Klagenfurt, dne 22. julija 1932.
Leto XIII
Laibach hetzt weiter.
Umi klarzuiegen, mit welcher Arro-ganz und Frechheit die Koroška slovenska stranica in Karnten auftritt, war es notwendig, die Oeffentlichfceit von einem Yorfalle zu orientieren, der sich in der Pfarrgemeinde St. Filippen ob Sonnegg ab&pielt. Bekanntlich wollen die nationa-len Slowenen es erzwingen, daB an der Kirchhofmauer in St. Filippen eine Krie-gergedenktafel mit nur sloWenischer In-sehrift und mit slowenisierten, also mit gefal&chten Namen angebracht wird. Bis jetzt wurde diese A'bsicht von den Heimat-treuen der Giemeinde Sittersdorf verhin-dert und wurde die Tafel, die fcereits
walirend der Nachtzeit von den Slowenen angebracht
wurde, von Karntnertreuen entfernt und bis zu einer rechtsgiiltigen Entscheidung in AufbeWahrung genommen. Nun stellen die nationalen Slowenen diese notwendige Selbsthilfe der Kiarntnertreuen als einen rohen Gewaltakt dar, der wiederum zum Beweise dafiir dienen soil, wie sehr die nationale Minderheit in Klarnten terrori-siert und entrechtet wird. Nicht genug damit, dafi der „Koroški Slovenec", ge-druckt in einer tschechischen Druckerei in Wien, in vielen Artikeln Unwahrheiten berichtet und in unerhorter Weise die Heimattreuen herausfordert, leisten vor allem auch Laibacher Blatter der loyalen Minderheit in Karnten in sattsam bekann-ter Weise Sohiitzenhilfe. Neuerdings bringt der „Ponedeljski Slovenec" vom 11. Juli unter der Uebersehrift: „Una,b-hangigkeit der Richter" einen langen Be-richt iiber jene Vorfalle in St. Filippen und beschuldigt das Beziiiksgericht in Eberndorf anisgesprodiener Parteilichkeit. Es wird dort behauptet, daB der Karntner Heimatbund schon vor der Verhandlung, die auf Grund einer Anzeige des Pfarrers Zulechner und des Besitzers GUrill gegen die Herren Forstdirektor Hey, Oberlehrer Portsch1 und Lehrer Fleifi erfolg'te, den Ricllter in Eberndorf ibeeinflufit habe, zu Ungunsten der Kl'ager zu entscbeiden. Der ganze Artikel, dessen Verfasser selhstverstaiidlich in Karnten zu suchen ist, strotzt von einem Hasse gegen die Be-horden in Karnten, gegen den Karntner Heimatbund und gegen die karntnertreue Bevolkerung uberhiaupt, der nicht mehr fafibar ist. Wenn diese Einstellung nicht so gefahrlich ware, so wurde man fast am 'besten tun, die Artifkelschreiber in ein Sanatorium fiir Nervenkranke zu schicken.
Wir stellen nur neuerdings fest, daft der Bericht im „Ponedeljski Slovenec" ' vom 11. Juli unrichtig und lugenhaft ist und sagen nur nochmals den verantwlortlichen Fiihrern der Koroška slovenska stranka, daB jene Bevolkerung des ehemaligen Ab-
stimmungsgebietes, die mit der Waffe und mit dem Stimmzettel' ftir ein ungeteiltes Karnten eingetreten ist, dafiir sorgt, daB auch heute nach fast zwolf Jahren nach der Abstimmung uns unser Recht werden wird. Da wir naturlich wissen, daB auch die beiden slowenischen Abgeordneten iiber den Vorfall in St. Filippen ob Sonnegg orientiert sind, machen wir auch diese beiden gewahlten Vertreter fiir alles Kom-mende verantwortlich, denn sie sind mit-schuldig an der bleibenden weiteren Ver-hetzung unserer einstigen Gegner im Karntner Freiheitskampfe.
Nemška manjšina in Slovenci v Jugoslaviji.
(Konec.)
Voditelji te ptranke, dr. Korošec, je pod pezo spoznanja, da se on, ki ijfe nekdaj vodil osvobodilno juigosloir.ensko akcijo s še pod Oesterreichom, ne more in ne sme odrači sodelovanja pi< izvajanju novega režima, stopil tudi v šestojanuarsiko vlado in Slovenci v Jugoslaviji so smatrali to soodgovornost dr. Korošca za potrebno, pametno in zaslužno stvar. Ko je novi vladni sistem rušil polagoma stare politične opredelitve jugoslovenskega naroda, ko je postavljjlal glavne temeljne kamne jugoslovnske misle in novi jugosloven-ski državni program —< na vsakem od tistih državnih aiktov, ki so slovesno proglašali, da se stari politični sistem nikdar več povrniti ne sme in da je treba državno in narodno edinstvo čuvati vsilkdar in proti vsakomur za vsako ceno- je sopodpisan dr. Korošec. On je deloval tudi pri ulkre-pih, ki so posameznim delom jugoslovenskega naroda v interesu skupne bodočnosti naložili težke žrtve nacionalne občutljivosti. Z njegovim sodelovanjem ij'e bila tudi izročena plemenska slovenska zastava zgodovini, v katero, kakor pravi „Jutro", se sedaj daje dr. Korošec zavijati in o kateri njegovi agitatorji govorijo, da je bila ponižana in razžaljena. Toda ko ,Je bilo resnično treba preiti od besed k dejanjem, namreč združiti vse, kar je dobre volje in hoče sodelovati pri reševanju socialnih in gospodarskih problemov (nalogov) jugoslovenskega naroda, je isti dr. Korošec, ki je bil učenec dr. Kreka, Iki je napisal v svoji knjigi besede: „Ako bi odpadle umetne politične meje med Jugoslovani, bi v kratkem prišlo tudi do jezikovnega zedinjenja med Slovenci in Hrvati in tudi' Srbi, ker je hrvatski jezik identičen s srbskim. Čeprav zaenkrat Slovenci iri Hrvati nimajo enotnega jezila je vendar narodna zavest obeli teh dveh plemen skupna že stoletja", začel delati tež-koče in se umikati v ozadje. Ja, namesto
fe» 8$.
jezikovnega zedinjenja smo mogli slišati v Ljubljani klici: Živela slovenska republika! Naenkrat pa je bilo slovenstvo v nevarnosti. Slovenski minister Pucelj! je označil slovenske nasprotnike sedanja režima v Jugoslaviji, ko je-dejal sledeče: „Vsi starejši ljudje vemo iz izkušnja, da so se domači nasprotniki vedno posluževali gesel, ki so voditelji „Ljuds'ke slovenske stranke z dr. Korošcem na čelu izigravali pozamesne stanove. Med kmeti so bili samo kmetje, med delavci samo delavci, med meščani samo meščani in najbolje nacionalni so bili, kadar jim je to kazalo in kadar ni bilo nevarnosti, da bi jim škodilo. Izpred vojne vemo, da je bila tedajf njihova nacionalna zavest najbolj! šibka. Tedaj so se borili samo za vero, danes pa, ko bi jim v Sloveniji nihče ne verjel, da je v nevarnosti vera, danes je v nevarnosti — slovenstvo". Tudi pri nas na Koroškem je, ako voditelji koroških Slovencev ne vedo nič drugega svojim pristašem povedati, vera v nevarnosti. To je vedno zadnje sredstvo pri hujskanjem proti Nemcem.
V Jugoslaviji so Nemci lojalni državljane in se udali svojemu us>odu, medtem ko je približno polovica Slovencev nezadovoljna, kljub temu da so večinski narod. Bati se je, da nam bodo zavedni koroški Slovenci odgovorili stem, da ima nemška manjšina v Jugoslaviji več pravic in svobode kakor Slovenci, ker država nemški manjšini ni vzela niti ene srednje šole, kljub temu, da šteje nad 500.000 duš.
Unser Furstbischof und der iibel-beriichtigte Heimatdienst.
Im „Korošlki Slovenec" vom 13. Juli ist folgendes zu lesen:
„Dafi der Heimatbund ein Wichtiges Amt ist, welches nicht nur die Landesre-gierung, sondern auch das furstbisehof-liche Ordinariat beachtet, erzahlen uns die „Freien Stimmen". Das fiirstbischof-liche Ordinariat hat namlich am 26. September 1931 wegen der Gedenktafel in St. Filippen dem Heimatbund ein Schrei-ben geschickt. Wahrscheinlich, hat der Heimatbund zur Tafel ziemlich viel bei-getragen, Weil wir es sonst nicht verste-hen konnten, warum er sich fiir. die Tafel so stark interessiert. Wir wollen nur .up:: bemeiken, dafi der Bischof von Karnten itn weiteren Ahsschusse des iibelberuch-tigten Heimatdienstes, des Vorgangers des Heimatbundes, war."
Jene Organisation, die pflichtgemafi im Auftrage der Karntner Landesregierung die Vorarbeiten zui* Voliksabstimmung durchfiihrte, wird also heute, zwolf Ja-hre nach dem Volksentscheid, als ubelberiiclv tigt bezeichnet. Bedarf es liier noch weite-rer Wo rte? Und unserem Fiirstbischof wird gleichzeitig der Vorwurf gcmacht, dail er, was den Tatsachen nicht einmal
UredniStvo in npravništvo Frohlichgasse 43
Neodvisen list za domoljubne Korošce
Telefon št. 475
Izhaja vsak petek. — Stane četrtletno I S, posamezna številka 12 g. — Pri morebitnem povišanju se Ima daljšs naročnina doplačati. — Naročnino Je vposlstl vedno v naprej. — Pritožbe glede nerednega dostavljanja lista so poštnine proste, če so odprte. — Inaeratl se zaračunajo po določenih cenah
stran 2
Koroška Domovina
št^v 30
entspricht, dem Ausschusse des Heimat-dienstes angehort haibe. Aus diesen Zeilen allein sieht man, wle es um die Loyalitat der nationalen Slowenen in Karnten be-stellt ist und dafi man nicht einmal davor zuriickscihreckt, unseren hochvvurdigsten-Herrn Fiirstbischof anzugreifen und un-beliebt zu machen.
Krvavi spopadi.
Resnicoljubnost urednika ljubljanskega »Slovenca".
Deželno sodišče v Ljubljani je obsodil odgovornega urednika „Slovenca" dr. Alojzija Kuharja na deset dni zapora in na 600 dinarjev denarne kazni. Na plačilo materialne odškodnine zasebni tožiteljpci v znesku 1000 dinarjev. Na objavo sodbe v izpisku na čelu lista „Slovenec". Na plačilo stroškov kazensikega postopanja. Sodišče pravi v razsodbi: ,.Slovenec" je priobčil o tožiteljici nekaj neresničnega, kar utegne škodovati nje časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu ter je s tem zakrivil prestopek klevete.
V Deutschlandu je prišlo v nedeljo med Nacionalnimi socialisti in komunisti do velikih pouličnih bojev. Ubitih je bilo 17 oseb, več sto pa ranjenih. V Altoni so na sprotniki nacionalnih socijalistov pozivali v letakih na borbo proti hitlerjevfcem in izvedli vse priprave, da se upro propagandnemu pohodu za volitve v narodno skupščino, z orožjem. Komaj so se pokaža-li oddelki nacijonanih socijalistov na starem trgu, je že pričelo kakor na tajno povelje streljanje s streh, z oken, balkonov in iz podstrežij. Nacijonalsoeialisti so potem prešli v protinapad ter naskočili posamezne hiše. Pri izgredih je bilo ranjenih tudi mnogo ljudi, ki so po nesreči zašli v množico. Komunisti so postavili barikade (ulične pregrade), 'ki ^ih je policija morala porušiti z oklopnimi avtomobili.
Kmetski izgredi v Rusiji.
V	dveh krajih nemške sovjetske republiki (Rusija) ob Volgi so nedavno izbruhnili kmetski nemiri. Ruska- politična upravna oblast je vstajo zatrla nafkrvav. način ter postreiila 90 oseb: Izgredi so nastali zaradi postopanja krajevnih oblasti, ki niso hotele izvedbe o delni dovolitvi svobodne trgovine z živili izvesti. Tudi v pokrajini Kiew j;e prišlo do spopadov med ukrajinskimi krneti in rdečimi vojaki, pri čemer baje je izgubilo življenje 350 ljudi.
Zopet kmetska vstaja na Poljskem.
V	Strykowu je prišlo do krvavih spopadov. Tamošnja veleposestnika, brata Mrowczynski, sta grdo ravnala z nekim kmetom, ker je lovil ribe brez dovoljenja v ribniku veleposestnikov. Zvezala sta, ga ter ga-spravila na orožnišiko postajo. Nekaj ur nata se je zbralo pred orožnišiko postajo okoli 100 kmetov, ki so poskusili osvoboditi vezanega kmeta in samolastno kaznovati v istem poslopju se nahajajoča veleposestnika. Orožniki so pričeli streljati na kmete, pri čemer je bil en kmet ubit, štirje pa težko ranjeni. Nekaj kmetov je bilo aretiranih.
v j*«??"**"' - ■">*"'
Raziirjajie naš Kst.
Če sto
ga brali, dajto (a acaedal
Volitve v Romuniji.
Dne 17. t. m. so se vršile v Romuniji volitve v narodno skupščino in se je udeležilo 20 stranik. Kljub temu, da je vlada skušala pomiriti javnost, je vendar prišlo v nelkaterih krajih do krvavih obračunov. Okoli 15'oseb je mrtvih, mnogo več pa težko in lažje ranjenih. K nekemu duhovniku, ki je kandidiral za narodnega poslanca, je prišel mož, ki mu ife izročil zaboj. Ko so nato oprli zaboj, je nastala eksplozija, ker je bil v njem peklenski stroj. Eksplozija tje bila tako mojna, da sta umrla oba sinova duhovnika, težko ranjena pa sta njegova žena in služkinja, duhovnik sam pa je ostal nepoškodovan. Mož, ki je izročil zoboj, je izginil brez sledu. Pri volitvah je dobila kmetska stranka približno 280 mandatov in s tem večino v narodni sikupščini.
Festordnung
fiir die Wiedersehens-Feier der Gebirgs-schiitzen in Volkermarkt
unter dem Ehrenschutze des Herrn Lan-deshauptmannes Von Karnten Ferdinand Kernmaier, verbunflen mit eirier Helden-ehrung unter Teimahme des Traditions-baons C2. Baon des Alpenjager-Regimen-tes Nr. 11, Klagenfurt).
Samstag, den 6. August:
Ab 14 Uhr: Ankunft und BegriiBung ausw&rtiger Gaste; 17,30 Uhr: Ein-marsch des TradatfLonsbaons, Helden-ehrung bei den Krieger-Denlkmalern am Hauptplatz und auf dem stadt. Friedhof; 19,30 Uhr: Aufstellung zum Fackelzug (BundesstraBe westlich der Gendar-
merie-Kaserne); 20 Uhr: Militarischer Zapfenstreich durch die festlich ge-schmuokte und beleuehtete Stadt (Tal-und Hohenfeuer); hierauf BegriiBungs-abend in der stadt. Turnhalle unter ge-falliger Mitwirkung der verstarkten iSalonkapelle A. Knottner, eines heite-ren Quartettes und anderer Kunstkrafte.
Sonntag, den 7. August:
8,30 Ujhr: Weckruf durch die Regi-mentsmusik der Alpenjager Nr. 11; 8,30 Uhr: Aufstellung zum Festzug unter Vorantritt der Militarkapelle; ihr folgen die ruhmibedeckte Gebirgsschtit-zenfahne und die Regimentsfahne der Alpenjager, das Traditionslbaon, die ehe-maligen Gebirgssehutzen, ferner Karne-radschaftsverbande altosterreitehisch'er Regimenter, die Wehrformationen und Vereine (Aufstellung wie am Vorabend zum Zapfenstreich); 9,20 Uhr: Milita-trischer Bmpfang des Herrn Landes-hauptmannes; 9,30 Uhr: Feldmesse beim Krieger- und Abstimmungsdenlkmal, ge-halten von Militarsuperior Monsignore Anton Allmer; wiahrend der MesseVor-trag der ,,Deutschen Messe" von Haydn durch die Militarkapelle, hernach Fest-rede (Generalmajor d. R. Kari Bruner), Weihechor (Sangergau „Unterland"), Ansprache des Kommandanten des Tra-ditionsbaons, Kranzniederlegungen, An-sprachen des Landeshauptmannes, des Burgermeisters der Stadt u. a.; den Ab-schlufl der vormittagigen Feier bildet eine Defilierung. Ab 14 Uhr: Kamerad-schaftsfest auf der „Biirgerlust" mit Konzert der vollstandigen Musikkapelle des Alpenjager-Regimentes Nr. 11 unter Leitung des Kapellmeisters Leopold Bauer, verschiedene Belustigungen, Schiefibude, Tanz u. a. m. Ein allfalli-ger Reingewinn der Festlichkeiten fliefit dem Kriegswitven- und Wiaisen-fonds des Gebirgsschiitzenbundes und dem Fonds zur Errichtung eines Regimen tsmuseums zu. An beiden Festtagen findet im Schulgebaude (Hauptplatz) eine Ausstellung des Werbeonaterials zum Volksabstimmungsikampfe .sowie verschiedener Lichtbildaufnahmen aus der Besetzungszeit (1918—1920) statt. Die Bundesbahn hat fiir die Teilnehmer groBtmogliche Ermaliigung in Aussicht gestellt. Weitere diesbeziigliche Mittei-liungen in den Tageszeitungen! Anmeldun-gen zwecks Nachtigung wollen aai Herrn Hans T s c h ebu 11, Kaufmann in Volkermarkt gerichtet werden! Festabzeichen 1 Schilling, Eintritt auf der „Biiirgerlust" 50 Groschen.
Volilni škod pred 40. leti.
(Kbnec.)
„Seda(ji ga prinesejo" je kričala skupi-1 na šolsikih fantov, ko sem se pripeljal z j županom. Iz vseh oken so gledale rado-1 vedne glave, kajti v Ober-Rachelsbergu ljudje še nikdar niso videli poslanca. Iz neki skupine, (katera se j'e postavila blizu vhoda gostilne, sem slišil precej glasno sodbe posameznih o moji osebi.
„Velik pa ni."
„No, tega se ministri ne bodo bali!"
„Le ga pustite, male krote imajo tudi strup!"
Najodličnejsi zastopniki kraja so bili že j zbrani v dvorani gostilne in gostilničar mi je predstavil gotovo ne brez namena gospoda načelnika kmetijskega društva in krznarja, ki sta se sedla tudi takoj k isti mizi in sicer s sumljivim izzivajoč™ obrazom. Drugače ij,e bila dvorana še precej prazna, le veža je bila napolnjena z ženskami in otroki, ki so radovedni smatrali poslanca.
„Gospodl poslanec," je vzel občinski predstojnik besedo, „vo8ilnega shoda nisem razpisal. Cisto ni treba, ker je nedelja. V nedeljo pride pri nas itak vsak mošlki v gostilno."
„To pa" je odvrnil gostilničar," lahko traja nekaj ur, predno pridejo vsi slkup. Bom vam moral prinesti karte, da lahko polkažete gospodu poslancu, kako znate kvartati!"
„Oho!" je klical neki drugi, „ta bo pač z nami kvartal!"
„To j'e lep začetek," sem mislil na, tihem in dejal sem z uslužnim kimanjem z glavo glasno proti krznarju in zastopniku kme-tijsikega društva da me to časti itd.
„Igramo vedno malo cvika," je reki krz-nar in je mešal karte. „Med petimi je to zelo zabavno. Ali Vi to igro ne znate? Ne stori nič, bodete se jo že naučili."
Igra je pričela in prej še tako grozeči obrazi so se vidno razvedreli, čim več sem izgubljal pri kvartanju. Opazil sem s strahom, da bom v kratkem času oplenjen in da bi ušel tej usodi in da končam igranje, sem vstal in jih prosil, da bi nekoliko časa sami igrali, ker hočem iti dihati sveži zrak. Ko sem se po kakšni pol uri zopet vrnil k mizi, je sedel na mojem mestu čisto tuj človek in je veselo igral z mojim denarjen. „Sem medtem igral z Vašimi kartami," je dejal, „ a se ne da nič storiti, ravno sem zopet izgubljal. Gospod poslanec, zaigral sem ves Vaš denar."
Z grozo sem videl, da je bil ves moj de-
nar izgubljen in zaigran in zahvalil sem mojenem prijaznemu zastopniku z uslužnimi besedami.
„Sedaji pa, gospod pirgermeister, bom pričel!"
„Le to storite ikratko," je odvrnil ta in začel sem. Ko sem z vsem ognjem svoje zgovornosti govoril o naših javnih razmerah pol ure sem pozival cenjene udeležence shoda, da naj bi izrekli svoje posebne želje, da jim hočem z najbolšim, vedenjem in najboljšo vestjo nato dati odgovor.
,,No, že dobro," je iklical gostilničar, .,mi Vam verjame. Ljudje le se sedete k mizam, bodete že žejni."
„Ja, ja!" sta potrdila krznar in zastopnik kmetijskega društva, „ka,r koristi veliko govorjenja, le pridete zopot na Vaše mesto k mizi."
Kaj sem imel storiti? Ali naj' bi mojim nasprotnikom skalil dobro voljo? Tako smo kartali nap reji. dokler nisem, bil zaradi stanja moje blagajne prisiljen izdaviti, da se čutim popolnoma izčrpan in da ne morem več kvartati. Odnesel sem pa pri tem ta korist, da so vsi moje nasprotniti moje prijatelje. Tresli so mi pri slovu krepko roko in rekli: „Vi ste naš mož! Dobite vse naše glasove! Na svidenje! Le kmalo zopet pridite k nam!"
Stev 30
Koroška Domovina
stran 3
Sprejem v kmetijske šole. i
Sredi meseca oktobra prične na kmetij-sikih šolah Klagenfurt (Ackerbauschule), Litzlhof (Post Lendorf), Tanzenberg (Post Maria-Saal), Goldbrunnhof (Post Volkermarkt) und Wolfsberg novo šolsko leto, ki bo trajalo do Velike noči 1. 1932. Sprejemni pogoji so: najmanjša starost 17 let, z dobrim uspehom dovršena ljudska in glavna (meščansko) šola, popolnoma zdravost, treba g'e veselje in ljubezen do kmetijstva in najmanj dveletna poljedelska izlkušnja. Prošnje, ki jih moragb prosilci lastnoročno pisati in v katerih se morajo' zavezati, da hočejo uvaževati v zavodu Obstoječi hišni in disciplinarni red, je treba poslati do 1. septembra 1932 na direkcijo zavoda. Prošnji |e treba priložiti: izpričevalo za odpust iz ljudske in glavne sole, krstni list, domovinski list, uradno-zdravniško zdravstveno izpričevalo, obvezno izjavo staršev ali skrlbniika za plačanjie stroškov za celo šolsko leto, izjavo, ali bi hotel prosilec v slučaju prena-polnjenosti izvoljtene šole stopiti v drugo šolo. Učenci lanskega 1. letnika naj javijo svoj vstop v drugi letnik direkciji s poštno dopisnico. Plačilo za hrano se plačuje naprej in znaša 50.— šilingov mesečno. Šolnina, katera se plačuje pri sprejemu za celo leto, znaša 10 šilingov za gojence in 20 šilingov za inostrance, t. j. za take, ki nimajo hrane in stanovanja v zavodu. V posebnih slučajih so predvidena znižanja, ako priloži prosilec izpričevalo ubožnosti. Del plačila za hrano se lahlko odplačuje s pridelki. — Isti pogoji veljajo tudi za sprejem učenk v kme t L j sko- g o sp o d i n j s k e šole v Karntnu, in sicer v deželno-gospo-dinjsko- in pristavilo šolo (Landes-Haus-haltungs- und Meiereischule) v Annabich-lu pri Klagenfurtu in v kmetijsko gospodinjsko šolo (landwlirtschaftliche Haushal-tungsschule) v Drauhofnu, pošta Moli- J briicken. Tečaj prične 1. oktobra 1932 in traja 11 mesecev.
Aus dem gemischtsprachigen Gebiete.
Ruckefrsdorf.
B ti r g e r m e i s t e r w a h 1. Bollerkra-chen am Nachmittag des 9. Juli 1932 ver-kiindete uns das freudige Ereignis, dafi es uns nach zwei Versuchen endlich gelun-gen ist, einen heimattreuen Btirgermeister durchzubringen, und zwar in der Person des Herrn Martin R a i n e r, insg. Mack in Obernarach. Politisch gehort der neue Herr Btirgermeister der „Arbeiter- und Bauernpartei" an. Das Ergebnis ist um so erfreulicher, wenn man bedenkt, dafi die Vormachtstellung der Slovenska stranka in unserer Gemeinde endlich gebrochen ist. Hoffen wir — fiir immer! DaB aber das Ergebnis die Herren der Slovenska stranka in mafilose Wut versetzt hat, ist ja, nur begreiflich, wenn man bedenkt, dafi sie ja alles verloren hat, woraus sie nicht nur politischen, sondern auch wirtschaftlichen Nutzen gezogen hat: Biirgermeister, Sekretar, Gemeindekanzlei, die Ftihrung im Ortsschulrate St. Primus u. a. Dia.fi weiter die bisherige Verwjaltung der Gemeinde, gelinde gesagt, eine Kritik zulafit, hat uns ja die Stranika wfthrend ihrer „inneren Krise" selbst verraten. Wir werden noch Gelegenheit haben, in Versammlungen und auch in diesem Blatte offentlich auf-zuzeigen, wie und wias alles wahrend der vergangenen vier Jahre gemacht wurde. Mit denselben Waffen werden wir sie schlagen, die sie uns selbst in die Hand gegeben batten. In ihrem hinterlistigen und eigenniitzigen Charakter haben sie sich selbst verraten, werfen aber anderen Verrat vor. In Wahrheit kOnnte aber nur die List die List bezwiingen. Wir haben jetzt, was wir urspriinglicb wollten und worauf wir seit 1928 abzielten. Und weil die Stranka-Leute in und aufler der Ge-nxeindestube offen das Gewissen ihrer
bisherigen Ftihrung nicht nur bezweifel-ten,' sondern auch mit Schuld beladen hat-ten, versuchen sie jetzt die Oeffentlich-keit davon aibzulenken, indem sie die Person des neugewahlten, heimattreuen Bur-germeisters in den Kot zerren, bevor die-ser mit seiner Wirksamkeit iiberhaupt be-gonnen hat. Wir all'e und vor allem, die Arbeiter- und Bauernpartei legen gegen diese Kampfesweise Verwahrung ein. Wenn zum Beispiel so ein Herr von der Stranka meint, der Landibund und die Arbeiter- und Bauernpartei mtissen in Sa-chen der Gemeindeverwaltung ftir den | neuen Biirgermeister gutstehen, bzw. die; Verantwortung iibernehmen, weil der Besitz der Frau g'ehort, so mochten wir — abgesehen von der Lacherlichkeit und der Gemeinheit dieses Verdachtes — denselben Herrn samt den Vatern dieser „fei-nen" Idee ernstlich fragen, ob sie jetzt noch, nachdem sie 'die Schlufirechnung' ihrer gewesenen Gemeindeverwaltung ja schon kennen mlissen, geneigt Waren, fiir diese die Btirgschaft zu Iibernehmen, bis wir endgultig abgerechnet haben werden. Bis jetzt waren wir in der Defensive, jetzt aber gehen wir in die Offensivstel-lung liber. Waffen hiefiir haiben wir vor-derhand von euch bekommen, liebe Stranka! Zum 1. Gemeinderat wurde der schon zum zweiten Male auf acht Tage gewahlte Biirgermeister der Stranka, Herr Josef Wutej, ernannt. Mit diesem Herrn glaubt die Stranka, der neuen Gemeinde-vorstehung Respekt einzuflpfiten und Schwierigkeiten zu machen. Ihr lieben Stranka-Leute, da habt ihr euch gewaltig verspekuliert. Der Herr G. R. soil nur »Opposition machen", wie er sich so gerne ausdriickt. Wir fordern ihn sogar offentlich auf — als Rechnungspriifer der letz-ten Regierangsperiode —, iiber alle diese! Verfehlungen seines Parteigenossen und Altbiirgermeisters zu opponieren — Ein-i spruch zu erheben — von denen er durch Jahre und besonders in letzterer Zeit so viel wiufite und ziffernmafiiges Material vorweisen konnte. Tut er es nicht, und es ist wahr, wias er offentlich gesagt hat, so wird er als Hehler zur Verantwortung gezogen oder er hat, wenn es nicht so ist, aus Eigenniitzigkeit und Strebertum sei-nen Parteigenossen verleumdet. Ob aber ein Verleumder berechtigt ist, einer Ge-meindevorstehung, deren Bestrebungen vor allem darin liegen, das Triimmerfeld aiuf-zuraumen, zu sanieren und ehrlich zu wirtschaften, Schwiierigkeiten zu machen und zu verdachtigen, darii'ber soli die Oef-fentlichkeit urteilen.
Zauchenholz.
„Majhna glavca, modra glavca" pravi naš „ Alt biirgermeister" Jože sam od sebe. Mi smo si pa mislili, da bo njegova glavca za vsa štiri leta le premajjhna in smo mu že drugikrat pripomagiali, da mu glavca ne poči. 2e drugikrat je mislili kraljevati v občini Rtickersdorf, po svoji lastni volji in vse te di'uge ,,mevže" j!e hotel postaviti po svoji diktaturi, posebno zato, ker mu je dano, — kakor on sam od sebe pripoveduje — iz „dovsai" iz nebes, kamor je po-kazal, ko> je segel po peto flaško piva. Čudno trudil se je „Altburgermeister Jože" tudi s študijem nekakih paragrafov nove ,,Gemeindewahlordnung", in tako sicer, da ga priporočamo vladi, da, ga vzame kot komimisarjjia v občinah, katerim je treba župan iz — slovenske stranke. Da ga včasi pamet mika vemo tudi mi, in zato mu ne zamerimo, ker meri legendo Juda ža na naše sedanje primere v reformirani razliki, ter pravi, da bo novega Judeža prisilil, da se bo moral obesiti. Ljubi Jože, ne šali z zgodovino sv. pisma, ker ne veš ali ne sam zastopiš „Judeža!"
Haimburg.
T odes fall. Am Donnerstag, den 7. Juli, starb in Volkermarkt nach langem, sclnverem Leiden die Oberlehrerswitwe Frau Elise Dimnig, erst im 54. Lebensjahr
stehend1. Mit Frau Dimnig ist eine wak-kere Hausfrau heimgegangen, die ihr gan-zes Leben und Schaffen dem Wohle ihrer Familie weihte. Jedermann stand sie stets hilfsbereit zur Seite. Wahrend der Ab-stimmungszeit stand Frau Dimnig uner-schrocken auf ihrem Platz und arbeitete beispielgebend fiir die Einheit der Heimat. Ein Beweis ihrer allgemeinen Beliebtheit war die grofie Beteiligung aller Kreise der Bevolkerung an ihrem' Leichenbe-gangnis, das in St. Stefan bei Haimburg stattfand. Die Leiche wurde in Volker- " mankt von Herrn Dechant Millela feier-lich eiugesegnet, worauf der Volkermark-ter Mannergesangverein einen Trauer-•chor vortrug. Sodann fand die Ueberftih-rung nach St. Stefan statt, wo sie an Seite ihres Mannes, des verstorbenen Oberleh-rers Johann Dimnig, beigesetzt wUrde. Am Grabe sprach Herr Dechant Millela z;u Herzen gehende Abschiedsworte. Herr Oelkonomierat Glantschnig verabschiedete sich von der Verstorbenen namens des MGV. „Scliolle", der das ergreifende Grablied „Ueber den Sternen" sang. Im Gedenken an den Mann der Verstorbenen, an das Griindungs- und ehemals aus-iibende Mitglied der „Scholle", wurde der „Bardenchor" vorgetragen. Mlijge den Kindern der Verewigten die grofie Beteiligung am Begrabnisse sowie die innige Teilnahme aller Freunde und Bekannten an ihrem schweren Verluste ein kleiner Trost sein. . •
Wellersdorf.
Die hiesige Wiehr gab am 10. Juli im Gasthause „Knaberle" eine Veranstaltung. Trotz der wirtschaftlichen Not haben sich viele Freunde der Feuerwehr eingefun-den, um ihr Scherflein zum Gelrngen des Festes beizutragen. Die Ortswehr hat es auch wirklich verstanden, die Besucher zu befriedigen, denn mancher zog mit einem netten Gewinst nach Hause.
i
Selkach bei Oberdorfl.
Vorvergangenen Sonntag gab es in un-serem Orte reiches Leben. Der alljahr-liche Uimgang war verhaltnismafiig von gutem Wetter beglinstigt. Die Bewohner der Nachbarschaften hatten sich ziemlich reichlich eingefunden. Wir konnen sagen, das Klrchtagtreiben stand dem anderen Jahre nicht zuriick. Die Besucher kamen auf ihre Rechnung.
Markt Griffen.
Sangerfahrt. Am 3. Juli unternahm der Mannergesangverein „Griffental" eine Sangerfahrt nach Viktring, Keutschach, Schiefling am See, Rosegg, Velden, Del-lach, Maria-Worth und Reifnitz. In Viktring ehrte der Verein den Karntnerlieder-Fiirsten Koschat durch Absingung des Abstimmungsmottos vor der Ttir des Ge-burtszimmers. Schuldirektor i. R. Truppe erzahlte ihnen von der Grundungsge-schichte des Klosters, von den Sttirmen der Zeit usw. In Keutschach Wurden die Sanger aus Griffen mit Fahnenschmuck be-griifit. Dann fuhren sie nach) Schiefling am See, dem einstigen Dienstort des verdien-ten Chormeisters Schuldirektors Julius Bohatta, der den Grundstein zur Griin-dung des dortigen Vereines gelegt hat. In Rosegg wurden die Sanger vom Herrn Schuldirektor Tschinkel begriifit. Dann ging es nach Velden, wo es zu einer Ehrung Neckheims kam. Der MGV. „Grif-fental" hat beim Denkmal das Motto und der Veldener Gesangverein am Grabe den „Traurigen Buabn" gesungen. Es brannten schon die Lichter, als sie in Dellach und in Maria-Worth erwartet wurden. Die Sangesbriider von Del lach-Maria-Worth begleiteten sie dann nach Reifnitz, wo es zu einem wahren Sangerkrieg kam. Zum Abschlusse sangen alle drei Vereine ge-meinsam das Bundesmotto. Sehr befriedigt iiber das Gehorte und Gesehene kehrten die Sanger dann wiederum nach Griffen zurtick.
srran 4
Koroška Domovina
štev 30
Lavamiind.
G r ii n d |u ' n gfis f e i e r d e/s MG V. „G r e n z w a c h t". Der Mannergesang-verein ,,Grenzwacht" beging am 10. Juli seine zebnjlaiirige Griindungsfeier, zu der sich unter anderen die Vereine Bleiburg, St. Paul i. L. und Abordnungen des Man-nergesangvereines „Koschatbund" (Klagenfurt) sowie eine ansehnliche Men-schenmenge eingefunden hatten. Die Feier nahm einen erhebenden Verlauf und wurde am Samstag mit einem wohlgelun-genen StraBensingen eingeleitet. Der Sonntag se lbs t, der recht diister und reg-nerisch aussah, verlief Wider Erwarten in angenehmster Festesfreude. Die Feuer-wehrkapelle Lavamiind unter der Leitung ihres Dirigenten Hans Dobronig veran-staltete auf dem Hauptplatz ein Konzert, das viel Beifall fand. Der Festzug, der sich durch den festlich geschmiickten Markt bewegte und von der Bevolkerung bejubelt und mit einem Blumenregen iiber-schiittet wurde, nahm vor dem Krieger-denkmal Aufstellung, Wo eine Ehrung der Helden und ehemaligen verstorbenen Vereinsmitglieder stattfand. Biirgermei-ster Ing. Mettinger begriifite die Fest-gaste im Namen der Gemeinde. Der Ob-mann des juibilierenden Yereines Herr Pepo Mitteregger hielt hierauf cine mar-kige Festrede. Nach der Kranznieder-legung begalben sich die Festteilnehmer auf den Festplatz, der von den Damen des Ortes sehr hiibsch' geschmiickt wurde. Die Gesangvereine brachten nun abwech-selnd Lieder zum Vortrage, die beifallig laufgenotmmen wurden. Ganz beaonders aber wurden die Sanger Bleiburgs ob ihres ausgezeichneten Vortrages vom Publicum geehrti. Aber auch die „Grenz-wacht" hat ibewiesen, dafi sie im-stande ist, ganz Vorzugliches zu leisten, was wohl der Tiichtigkeit ihres Ohormeisters Herrn Lehjrer Julius Seebacher zuzuschreiben ist. Auf dem Festplatze, umrauscht von Drau und Lavant, herrschte dank den vie-len gebotenen Belustigungen bei den Klangen der Feuerwehrmiusik bald ein frohliches Treiben.
Roparice raefl čebelami.
Vsak močni rod, ki ima matico v redu lahko postane ropar, če mu ik temu nudi čebelar priliko' Ako izbruhne v čebelnja-I ku roparstvo, je natem vedno kriv čebelar 1 sam. Paziti je treba, da ne razlivamo v če-| belnjaku in v bližini iz neprevidnosti me-' du in ne trpimo nikdar v čelbeli\jaku slabih panjev ali panjev brez matice. Pri sla-bejših rodih je posebno pri slabi pasi treba, da j© žrelo le toliko odprto, da istočasno le more ena ali dve čebele skoz iti. Pri izrecnem roparstvu /Je torej treba, da zožimo žrelo in da položimo na brado stekleno šipo, tako da najdejo čebele le na strani vhod v žrelo. Tudi pomazanje pred žrelo položene cunje s sirovo karbolovo kislino odvračajo roparice lin jih pstrašijo. Ako pa vsa ta sredstva nič ne pomagajo, potem je treba, da postavimo oropane panje v klet in jih pustimo tam nekaj dni. Žrela ostalih panjev v čebelnjaku seveda zožimo in postavimo na brado stekleno' šipo.
Ako ima kumarična salata grdnek okus,
je vzrok v tem, da kumare nismo pravilno olupili. Glavno mesto grenkosti pri kumari leži ob koncu. Pričnemo pri lupenju na tem mestu, prilepi se greniki okus na nož in prenažamo ga pri tem na vso kumaro. Zato je svetovati, da odrežemo najprej konec in da vzememo za olupenje drug nož.
Gospodarstvo.
Ali moremo hlevski gnoj nadomestiti z umetnim gnojem?
Ni mogoče, da uporabimo trajno brez škode namesto hlevskega gnoja samo umetni gnoj. Hlevski gnoj vsebuje namreč poleg vseh redilnih snovi, ki ji potrebujejo rastline v prospeh, tudi gotova živa bitflV, ki delajo rpst polja šele v ugodno zarejališoe za rastline in četudi ne vsebuje vse potrebne in koristne vrsti teh živih bitj. pa vendar daje tem, ki se nahajajo, v zemlji vedno, četudi v zelo majhni množini, obilno hrano in povzročuje, da se sil-nejše pomnožijo. To- pa ob sebi umevno z umetnimi gnojili nikdar ne dosežemo in to je vzrok zakaj umetni gnoj ni more biti polnovredno nadomestilo za hlevski gnoj.
Poskušali so sicer, tudi ta učinek hlevskega gnoja doseči na umetni poti, vendar pa vsi poskusi niso dosegli nobenega zadovoljenega uspeha- Edini nedostatek hlevskega gnoja je v tem iskati, da vsebuje redilne snovi za rastline v dani zine-sni razmeri, v razmeri, ki je neizpremen-ljiva. Potreba posameznih redilnih snovi za razne rastline in zemljišča je j ako različna in . tako se lahko dogodi, da potrebuje rastlina redilni snov, ki se nahaja morda ravno le v majhni obilici v zemlji in ki jo potrebujejo rastline v veliki množini in da zaradi tega se bi potrebovalo mnogo hlevskega gnoja, in stem potem bi spravili tudi mnogo drugih redilnih snovi v zemljo, ki jih rastline ne bi izkoristile in bi bile izgubljene. Prava pot v takem slučaju bi bila, da krijemo poleg manjšega gnojenja s hlevkim gnojem prepotrebo te redilne snovi z umetnim gnojilom.
Razne vesti.
Po uradni statistiki je bilo zaposlenih 1. 1930 v Zedinjenih državah v Ameriki okroglo 700.000 otrok v starosti od 10 do 15 let. Približno 230.000 od teh, torej več kot tretjina, je bilo 13 let in še manji starih. V istem času je bilo 1,330.000 otrok od 7 do 15 let brez šolskega pouka. V istem času nima več milijonov odraslih delo.
Nedavno sta naletela dva carinska uradnika na obali Rheina v Vorarlbergu na tihotapsko bando, ki sta prinesla na čolnu iz Švice v Oesterreich sladkorja in kave. Ker tihotapci pozivu uradnikov niso ubogali, je eden carinskih uradnikov streljal in ranil enega tihotapca v stegno. Zaplenila sta 300 kg cukra in 30 kg kave.
Nekemu mizarskemu mojstru v Dornbir-nu v Vorarlbergu je 'nedavno njegova žena podarila trojčke in sicer dve deklici in enega dečka. Preje mu je podarila že dvakrat zaporedoma dVojčke.
V Wielunu na Poljskem, je bil neki mladi mož zaročen z nekim dekletom, ki pa, ker je bil njen zaročenec siromak; se je omožila z drugim. Da se maščuje, je vdrl zavreni snubač v svatbeni noči v spalno sobo, kjier sta novoporočenca spala ter se tam obesil.
Na Madjarskem je neki kmet,, ki je v vinjenem stanju vozil seno s polja domov, z gorečo fajfo v ustih na vozu zaspal. Iskre, ki so padli iz fajfe so zanetili seno. Konja sta se zaradi tega splašila, in tekla s v plamenih stoječim vozom nekaj! kilometrov daleč. Ko se je posrečilo ustaviti konja, so našli popolnoma zogljeno truplo kmeta.	,
Kartel je združitev več posameznih podjetij, da izločujejo medsebojno konkurenco in da bi mogli obdržati visoke cene. Nedavno pa se je iz 14 članov obstoječi avstrijski žični kartel predčasno razdru-žil, zaradi notranjih sporov. Uspeli je bil, da so cene približno za 30 odstotkov napram kartelskim cenam padle in da se je spečevanjo vživelo, tudi izvoz večjih to-j varn v inozemstvo se je peboljsal. j Čebela mora obiskati 5 in pol milijona I cvetic, da zbira en kg medu. i V W i e n e r -Ne u s t a d tu je bil nedavno iie-| ki 32 letni šofer od nekega 29 letnega j brezposelnega urednika na cesti umorjen I s petimi streli iž pistole. Šofer je mnogo-|krat shajal v hiši uradnika, ki je bil ože-
njen in oče 6 letnega otroka. Jezil se je zaradi številnih obiskov šoferja, ki, kakor je mislil, so veljali predvsem njegovi ženi in je mu prepovedal hišo. Pozval ga je zato šofer na odgovor in v poteku te ra-zložitve so padli smrtni streli. Uradnik je bil aretiran.
V	Gberosterreichu je udarila strela v anteno nekega profesorja in je ga usmrtila, ker je ravno sedel pri radiu. Bil je sam doma in je ga po nevihti našel neki pekarski učenec. — V sosedni hiši je sedel neki krojaški mojster pri svojem šivalnem stroju in ga je zračni pritisk iste strele metal na stroj, pri čemer je bil težko poškodovan na glavi. — Pri isti nevihti je udarila strela v nekega popotnika in mu odtrgala roko.
V	Šteiermarku /je udarila strela na paši v čredo ovac ter je ubila 19.
Na bližnjem in daljnjem Vzhodu je bolezen „gobavost" še danes ena najtežjih in zdravniki so bili pred njo brez moči. Vse, kar so mogli storiti za nesrečne oku-žence, je bilo to, da so jih zapirali daleč od ljudi v posebna taborišča, kjier so bolniki polagoma segnili ob živem telesu. Zdaj! pa je uspelo najti lek, ki to bolezen ozdravlja. Neki ameriški profesor je našel v Siamu sad iz katerih pešk iztisnejo olje, ki ga vbrizgajo pod bolna mesta telesa, kar učinkuje s presenetljivim uspehom.
Močan veter je prinesel v mesto New York velikanske jate letečih mravelj, ki so se vsipale po cestah, nadlegovale pešče, ja celo ustavile avtomovile. Mravlje so peščem lezle o obleko, nos in ušesa. Zvečer so jate hitele k neštetim migo-tajočim lučim svetlobnih reklam, kjer so potem padale na tla tako, da so komaj vzdržali prometni red. i ——
Stražnik in Mihec.
I Stražnik, ki je ujel na cesti pobeglo kravo in teleta: „Die6ko, ali morda ti veš, čigava je ta-le krava in tele?" j Mihec: „Cigava je krava, ne vem; čiga-i va je tele, pa vem." Stražnik: ,,No< čigava?" Mihec: „Od krave!"
Marktberichte
-	Klagenfurt Volkermarkt
od do gr.	od do gr.
Pšenica (1 kg) . . .	35	37	33	34
rž ....*... .	26	28	24	25
ječmen............24	26	22	24
oves . •..........26	28	23	24
koruza............18	24	18	19
ajda ..............26	28	23	24
proso ... . .	—	—	22	24
fižol ..............40	' 60	34	36
leča ..............80	120	38	40
detelja............—	—	—	—
krompirje..........30	—	14	16
vole (prima) ....	—	—	100	120
vole (sekunda) ...	80	110	80	100
molzne krave in biki	90	120	80	100
klavne krave ...	60	80	60	80
teleta..............—	—	100	120
prašički............250	280	200	240
pitani prašiči ....	180	220	210	230
konje, težke, komad S	—	—
konje, lahke, komad S	—	—
ovce ................—	—	65	75
kure (1 kom.) ...	300	400	—	—
jajce (1 kom.) ...	11	13	11	13
maslo (1 kg) ...	400	520	360	480
mleko (1 1)....	40	42	24	26
skuta (1 kg) . ^ . .	120	140	—	—
seno (sladko) 100 kg	1200	1400	1100	1200
seno (kislo) 100 „	700	—	900	1000
slama 100 „	800	1000	600	800
drva bukova (30 cm)	600	—	—	—
drva mehka (30 cm)	450	—	—	—
Stanje valute dne 21. julija.
100 mark (Rentenmark)	= 168 05 Schilling
100 dinarjev.....= 12'24 „
100 lir........= 37-06
100 dolarjev.....= 706 50
1.ustnik, izdajatelj i" odgovorni urednik: France Mommor, Klagenfurt.
Založba in tisk Leon sen., Klagenfurt.