it. 140. V Gorici, dne 3. decembra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat nt teden v šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, sjntranje la-dnnje opoldne, refierno ladanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z nredniSkimi Izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom" ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.........13 K 20 h, ali gld. 6-60 •' pol leta . .«, . . . .-; . •»*-? 60.—*«*«*^J-3(L ' Četrt leta.......3 , 40¦?^^^*f.ft~ ~ Posamične Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni«' A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL 9. do 12. ure. J!a naročilu brez doposlane »aregniu« *e ne oziramo- „PRIM01tEC" izhaja*ne6dvisTKr od «So6e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «8o8a» in cPrimoreo* je prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz - Šolski ulici in Jeliersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavren5i5 na trgu delta Casorma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Večerno fizdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadsfc. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki tbn od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ' in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. »opisi naj se nošlllaj© le nreduistv«. Naročnina, reklamacije 4n drnge reSi, kater-i ne upadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljam ,'9 iipravnlStvu. ' Oglasi In | «e računijo po peHt-vratab, Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat J kr., 3-ktat 6 kr. -vBUka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je pluSatl loco Goric«. .goriška TIskarna« A.. GabrSček tiska in zalaga razen «SoSe> in »Primorca« 5e -Slovansko knjižnico", katera izhaja mosecno v snopičih, obsežnih 5 do 6 pol ter stano vBoletno 1 gld, fiffl kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* so raonoljo po 20 a. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V čegavem taboru Je goriško ljudstvo? »Gorica" poje slavospeve .našemu dobremu ljudstvu*, o katerem pravi, da je zdaj enkrat pokazalo, koliko zna in more, ako hoče; da bi se vara! oni, ki bi menil, da to naše slovensko ljudstvo na Goriškem ni še zrelo, da odločuje o svoji usodi samo, brez jerobstva, brez nadzorstva, itd. — kakor dosledno pišejo klerikalci v takem položaju, v kakoršnjem se sedaj nahajajo. Krščanske diletantske žurnaliste v krogu »Gorice* so vspehi skrajnega terorizma in brezstidno korupcije pri volitvah volilnih mož v tolminskem okraju in v goriški okolici tako preslepili, da ne vidijo ničesar več prav. Nepričakovani vspehi so jim zmešali pamet, katera že tako ni posebno slovela, v taki meri, da reklamirajo zase kar celo goriško ljudstvo, češ, sedaj ob teh volitvah je govorilo naše slovensko ljudstvo na Goriškem, čegavo je, v čegavem taboru se nahaja. Toda ako si pogledamo vso to reč pobližc, pa vi-tlimo, da klerikalci nimajo nobenega pravega vzroka do tako velikanskega veselja in do slavospevov. Kar se pridobi enkrat s korupcijo, terorizmom pa slopurjenjem, daje vera v nevarnosti, tisto Se ni pridobljeno za vedno, marveč je jako velika in verjetna mogoeost, da pri prvi priložnosti se otresejo prizadeti terorizma in sleparjenja z vero ter ne pojdejo več na volišče kakor pohlevne ovce, katerim preskrbi jed in pijačo ter volilne listke g. nune, tako, da za volitev potrebuje le njihovo navzočnost, nikakor pa ne njihove razsodnosti. Kaj mogoče, da se zgodi kaj takega ludi pri volilcih prvega in drugega razreda oočinskih volitev, kateri so nastopali sedaj kot volilci volilnih mož za deželni zbor. Niiše ljudstvo je res že govorilo. Govorilo je pri volitvah v državni zbor v peti kuriji in v kmečkih občinah pa sedaj ob volitvah v deželni zbor. Govorilo je, pa kako ? Naredimo bilanco, pa sprevidimo, da te volitve so dokazale, da velikanska večina našega ljudstva stoji v taboru ;n.T.;Jno-napredne stranke. Le presodimo to nepristransko na podlagi dejstev ! V peti kuriji je zmagala naša stranka brez težave z lepo večino, tako da je moral don Gregorčič klicati Furlane na pomoč, da so rešili njegovo potapljajočo se ladijo. V četrti kuriji smo tudi zmagali, ker tam volijo tudi volilci, ki plačujejo do 8 K davka, ali v tej skupini je bil boj že trši, ker je volilcev manj in so imeli nunci več prilike, obdelavati jih, terorizovati in slcpa-riti. Število volilcev sedaj ob deželnozborskih volitvah pa je bilo že tako skrčeno, da so mogli imeti nunci v vsaki občini vse v evidenci, torej olajšano delo. Radi tega pa tudi v največ občinah ni bilo volilca, katerega bi ne bili obdelavali politikujoči nunci. Po dnevi ir« po noči, kakor netopirji, so letali okrog volilcev ter jih obdelavali tako neusmiljeno, tako zvilo in lako sleparsko, zlasti z vero, da se je dal ujeti marsikak tuož-volilec, posebno ako je pritisnila nanj še žena, nahuj-skana od nunca; »da bo mir v hiši* — zato je volil marsikedo na nunčevo stran. Drugi, in teh je večina, med temi volilci pa no bili preslepljeni, da je vera v nevarnosti, zlasti v Ordih, kjer se primerno najmanj fcita ter Imajo nunci lahko stališče, da drže neuko ljudstvo na vrvici. Duhovščina, po navodilih iz kardinalove palače, se je bila vrgla torej z vso silo na to volilco, in v glavnem z grdo lažjo, dn je vera v nevarnosti, da naprednjaki so brezverci, kateri hočejo odpraviti sv, vero. Sv. vera je bila njihovo glavno orožje, zato pa 11. pr. sedaj po K o j s k e m nahujskanci in drugi dvigajo pesti proti »liberalcem* v Gorici, kateri da so jih hoteli spraviti ob sv. vero- Naše ljudstvo je verno, in sicer tako, da morda ni vemejšega ljudstva ne !o v Avstriji, marveč v celi Evropi. Zato pa se je zatekla politikujoča duhovščina, ker je vedela, da drugače ne opravi nič, k verskemu čutiiu med ljudstvom in isto zlorabljala v svoje svrho. Vsaka reč na svetu pa se obrabi, tudi zlorabe s sv. vero bo enkrat konec. Kaj pa potem, ti politikujoči duhovnik?! Kar so torej dosegli, so dosegli le z lažjo, da je vera v nevarnosti. Ali kakor vedo naši pristaši, da vera ni v nikaki nevarnosti, marveč da je to le pretveza klerikalne politike, tako utegnejo sprevideli sčasoma tudi klerikalni volilci, kateri so se dali zapeljati z nevarnostjo vere, da so jih nunci le grdo farbali, da naprednjaki niso nasprotniki vere, ampak da le hočejo delati za kmeta ter mu pomagati. Kadar se to zgodi, takrat pa bo konec klerikalne glorije. Treba pa ludi upoštevat", to okolncst, da med volilci, ki so volili volilne može sedaj, je lepo število pri-letnih možakov, kateri mislijo že na svojo r .Injo uro. Ako je torej kak tak neuk in nepismen človek čul v cerkvi, na shodih, doma, na cesti itd. iz ust nunčevih vedno in vedno le to, da je pri volitvah vera v nevarnosti, je končno lo verjel, ker bi se mu čudno zdelo, da bi nune tolikokrat in tako pogostoma — lagali In ker si ni hotel otežiti svoje smrtne ure prevaran revež, je volil tako, kakor je ukazal in zapisal g. nune, Farovške kleti so tudi storile »svojo dolžnost*, pri bolj trdih pa — cvenk v svitlih kronicah 1 Tako so volili na klerikalni strani in vsled take nečuvene agitacije so premotili nekaj volilcev v gorah in v goriški okolici, da so šli ž njimi, dočitn so na Krasu korenito pogoreli. Le s pomočjo imena dr. Abrama, ka^ leri pa ni klerikalni kandidat, so vlovili v komenskem okraju nekaj glasov. V premnogih občinah v gorah in v okolici, v katerih sicer prevladuje napredno mišljenje, pa je bilo čuti, ko so izvedeli izid volitev za klerikalno stranko, vrišč in pojave skrajno nezadovoljnosti. Klerikalci so pisali take občino med svojo, v resnici so naše, in pridejo proj ali slej tudi do volilne veljavo za nas. — Pri označenih državnozborskih in uV želnozborsk'ii volitvah se je stopnjevalo število volilcev navzdol, farovški terorizem pa se je stopnjeval navzgor, in dosegel je vrhunec. Više ni mogoče. Zato mora naravno nizdol. .Naši somišljeniki so tega enotnega mnenja, da klerikalci beležijo v sedanji volilni borbi zadnjikrat nekaj vspehov. Tak vtis so naredile volitve. Razjasnilo se je tudi še marsikaj, kar ni bilo jasno, kar bo vplivalo le dobro za slranko — v ostalem pa gledamo mirno v bodočnost, ker vemo, da je naša. Izkušnje in dejstva nam jamčijo za njo. Klerikalci naj se le omamljajo v svojih slavospevih, po končanih predsloječih volitvah pa bodo že lahko sprevideli, koliko so nazadovali in koliko smo mi napredovali, Številke bodo govorile, in te jih podučijo, da so slabo računali; rezultat pokaže, koliko naših poslancev je nazadnjaškega mišljenja in koliko naprednega. Tam glejte! Potem utegnete, ako upoštevate še pravi ljudski glas, sprevideti kmalu, v čegavem taboru je goriško ljudstvo. Tavčarjev govor. (Članek izven uredništva.) Avstrijski Slovani bivamo sredi kulturnih narodov, Načela, glavne črte našega narodnega gospodarstva, so ista pri nas, kakoršna so med Nemci, Francozi ali Italijani. V obnebju, zemlji in klimi ni tolike razlike. V duševnih silah tudi »e vidimo take razlike, da bi se mogla nam Slovanom odreči vsaj pripravnost za vso mogoče razvijanje. Živeli in gospodarili srno v preteklosti tako, kakor drugi naši sosedje. Tudi cneržije nam ne manjka. Imamo v fizičnih bojih pripoznane trde pesti, in Slovani so 'dali že marsikakega dobrega vojskovodjo. Učenjakov tudi ne manjka med nami, In .mim je resnica, da smo avstrijski Slovani, na čelu z najčvrstejšimi, s Čehi, naj-zvestejšii pomoč u 11 r a 111 o n t a n i z m a in vsakega teženja fevdalnih vlastij. Kakor sužnje nas vodijo za seboj te vlasti. Tako jo, kakor da bi pri nas nic ne poznali bojev gospodarskih ras, kakor da bi bilo pri nas vso jodimkoinerno. Tudi ubijalce vsakega »lobod-nega tjuha, sloliodiioga teženja nas zovejo naši sosedje, OCitojo nam najostudnojie la-kajstvo, Iti zgodovina tninolega stoletju jim pritrjuje.... Kaj je temu vzrok ? Ali jo iskali io v naši naravi, ali v obnebju, zemlji, veroizpoved anju, razcepljenosti, v prevladajočem agrarstvu, v Soli, ki jo gojila le humanistične predmete na račun realnih ? Bog ve I Ali to je res, da v dunajskem parlamentu je avstrijske Slovane redko najiti med propngatorji času primernih idej; navadno smo v družbi prelatov katoliške cerkve in fevdalnih gospodov. To naai dosti škoduje. Ugleda nimamo, če so Nemci jedini, smo mi veliki reveži. Čehi se tedaj se v zbornico ne upajo. In če so Nemci nejedini, kakor sedaj, pa merodajne vladne moči vedno gledajo na to, da nas pehajo ntzaj. S kakim »hofratom« lahko Slovence odrajtajo, Cehe pa s kako jezikovno naredbo, katero zopet čez nekaj časa odmaknejo. Trdno sloji zapisano v fevdalnih in cerkvenih krogih, ki tvorijo že dlje časa cislitv^nsko vlado, da je sam Bog dal Slovane I Dokler imajo še te, lahko vladajo, kakor hočejo; ti so najboljši njihovi kombatanti, če se jih lepe ali da tepsti. Pes tudi porajta najbolj na bič! Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. I lDa«e.) j Tudi on je dovršil svoje delo. Čutil je, da njegove setve več ne razpraši veter zlobe. Obhajalo ga jej prepričanje, da v boju, ki ga je napovedala njegova resnica svetu, ona zmaga — in neizmerno razkošje mu je prevzelo dušo. Pot na morišče je bila dolga in večer *e je že bližal. Gore so zarudele in njih vznožja so se že povsem pogreznila v senco, čreda se je že vračala domov. Semtertje so šle tolpe sužnjev z raznim orodno m na ramenih. Pred hišami na cesti so se igrali otren", zroči radovedno na mimo gredoče vojake. V tem večernem ozračju, v tem pozlačenem zraku ni bil samo mir in pokoj, marveč neka čudovita harmonija, v kateri se je zdelo, da se zemlja dviga proti nebu. In Pavel jo je slišal in srce se mu je napolnilo veselja pri nomisleku, da je on k tej godbi sveta pri-dodal jede»i glas, katerega doslej ni bilo m brez katerega bi bil ves svet kakor počen in kakor zveneč čimUil. In spomnil se je, kako je učil ljudi ljubezni, kako jim je dejal, ako bi tudi vse, kar imajo, razdali ubogim, ako bi znali vse jezike, vse tajnosti in vso vedo, da bi ne bili ničesar brez ljubezni, katera je milostljiva in strpljiva, katera ne dela hudega, ne za-želf časti, marveč vse prenese, vse veruje, vse upa in vse pretrpi... Evo, življenje mu je minilo med tem, ko je on razširjal ta nauk ljubezni in resnice med ljudstvi. In sedaj je govoril sam sebi v duši: Kakšna moč se mu more postaviti po robu in kdo ga premaga ? Kako ga hoče ugonobiti cesar, naj si bi imel še dvakrat toliko legij, dvakrat toliko mest in morja, pokrajin in narodov ? In šel je po plačilo kakor zmagovalec. Sprevod je zapustil konečno veliko cesto ter krenil na vshod po ozki poti k salvijskim vodam. Na gričih se je še odbijalo rudasto sobice. Pri vrelcu vstavi centurij vojake, kajti določen Čas je bil napočil. In Pavel, ovesivši si preko ramen Plaucilin robec, da si ž njim zaveže oči, se ozre poslednjikrat z očmi, polnimi miru, k večernim žarkom, ter jame moliti. Da, napočil je trenutek, toda on je videl pred seboj Široko pot iz samih zvezd, ki ga pelje v nebesa, ter si je v duhu govoril one besede, katere je napisal nekoliko poprej, Čuteč, da je dovršil svojo službo, in da so mu bliža konec: »Vrlo sem se bojeval, svoj tek sem dokončal, v ero ohranil, radi tega me čaka krona pravičnih.« XXIX. Rim pa je norel še dalje kakor poprej ter se ti je zdelo, da to mesto, ki si je bilo podvrglo ves svet, vsled pomanjkanja pravih poveljnikov začne razpadati samo od sebe. Še poprej, nego je odbila za apostola zadnja ura, se je razkrila zarota Pizonova in za njo je padlo v Rimu toliko najvišjih glav, da so celo oni, ki so v Neronu videli boga, smatrali tega boga bogom smrti. Žalost je padla na mesto in strah je zavladal po hišah in v srcih, toda vrata hiš so bila vsekako-le ovenčana s cvetjem in bršljanom, ker ni biio dovoljeno pokazati žalost za preminulimi. Ljudje, ko so se rano sprebudili, so se povpraševali, če li.-.-'" šo tega dne" ne pride vrsta na njih. Število spremljevalcev, ki so se rinili za cesarjem, je postalo vsakega dne večje. Pizon je poplačal svojo zaroto z glavo in za njim so šli Seneka in Lnkan, Fonij Kufo in Plaucij, La-teran in Flavij Scevin, Afranij Kvineeijan in razbrzdani tovariš cesarjevih znorolostij Tulij Senecio, Prokul in Ararik, Tuguriu in Grato, Silan in Proxim, ter Subrij Flavij, nekdaj s vso dušo vdan Neronu, in Sulpicij Asper. Hekatere je ugonobila njih lastna ne-čimurnost, druge bojazen, zopet druge bogastvo, a poslednje maščevanje. Cesar, prestrašen vsled velikega števila zarotnikov, je obdal obzidje z vojaki ter držal mesto v nekakem obsednem stanju, pošiljajoč vsaki dan svoje centurijono z obsodbami smrti v sumljive hiše. Obsojenci so se še opravičevali v pismih, ki so bila polna prilizovanja, zahvaljevali cesarja za obsodbo k smrti, zapisujoč mu del svojega premoženja, samo da ostanek prihranijo otrokom. Konečno se je celo zdelo, da Nero nalašč prenapolnuje mero, da se prepriča, kako globoko so že padli ti ljudje in kako dolgo bodo še prenašali njegovo krvavo okrutnost. Za zarotniki izgube svoje glave njihovi sorodniki, prijatelji in znanci. Prebivalci krasnih, po požaru postavljenih hiš, stopivšl na ulico, so bili gotovi, da zagledajo cele vrste pbgrebcev. Pompej, Kornelij, Mar-cialij, Flavij Nepos in Stacij Domicij so poginili radi tega, ker so padli pri cesarju v nemilost. Novij Pnsko je padel kot prijatelj Senekov; Eufiju Krispii je bila odvzeta pravica do ognja in vode radi tega, ker je bil nekoč soprog Popejin. Velikega Traseja je ugonobila čednost, mnogi so poginili radi svojega plemenitega stanu in celo Popeja je padla kot žrtev hipne razdraženosti cesarjeve. (Dalje pride.) ~ Te dni se je vendar en Slovenec popel iz slovanske sužnosti na drugo stališče in zgrabil se je z odločilnim činiteljem avstrijskih vlad, z ultramontanizmotn. Ta Slovenec, dr. Tavčar, je katoliško politikujočo duho-venstvo v državnem zboru tako pretepaval, da se je naenkrat poznalo zbornici, da je Se višjih stvarij na sveta, nego narodnostni prepiri in državni jezik. In ta Slovenec je z vso le njemu dano odkritosrčnostjo markiral svoj nastop s tem, da je zbornici rekel: D o zdaj ste nas videli le kot lakaje popov, odslej naprej ne več! In ta Slovenec tudi nič rešpekta ni kazal pred ministri! Čudna prikazen! Tega Slovenci in drugi nismo bili vajeni. Nobeden se tudi ni nadejal kaj takega. In kako je to prijalo slovenskemu srcu! Bog nam je priča, da smo Slovenci v dnu duše sovražni politikujoče duhovščine ošabnosti, da smo prepričani, da nas tak duhovnik z vso svojo žlahto ne reši pogina, Bog nam je priča, da nam težko de, ako drugi pravijo: Slave-Sklave. Neizrečeno smo bili torej veseli Tavčarjevega nastopa in najsrčnejše ga zahvaljujemo za njegov govor. Vemo, da dr. Tavčar težko biva na Dunaju; doma mu je dosti defs. Ali prosimo ga, naj vstraja. Če nič drugega ne doseže v parlamentu in pri vladi, vsaj to povzročijo njegovi nastopi, da tudi drugi Slovenci nesrečno tradicijo* da Slovenec ne sme biti sin časa, denejo v stran. In to bo dobro vplivalo v domovini. Mladi ljudje v sredini domovine k&kor v obmejnih krajih ne bodo obupavali: češ, saj je vse zastonj! ?3aj v družbo dragih se bodo ložje podajali, ker ne bo se jim treba bati več očitanja, da so sinovi lakajev ! — Lepa Vam hvala, g. dr. Tavčar, za Vaš krasen govor v državnem zboru! D o p i s L Iz Sv. Lucije — Dne 14. novembra izbojeval se je boj za volilne može v Sv. Lucijskem županstvu. Propadla je narodno-napredna stran, kar bi si gotovo vsak pozna-vatelj tukajšnih razmer nikdar ne bi mogel misliti. Te volitve so vtisnile občini Sv. Lucijski neizbrisljivi pečat, pečat nezavednosti, nemo-žatosti, pečat sramotne lehkovernosti in odvisnosti, katerega ne izbriše čas iz zgodovine. To pripoznajo celo trezneji klerikalci, kateri obžalujejo, da je prišla taka zmaga v Sv. Lucijsko občino, obžalujejo, da je prišel »Cahej* na površje. Kakor povsod, tako je tudi tukaj delal klerikalni aparat z vsemi silami, deloval je s pripomočki, katere vsak količkaj razumen človek obsojuje; zlorabil je versko prepričanje ljudstva v svoj namen. Voditelji klerikalne stranke so dobro vedeli, da je tukajšno ljudstvo s celini srcem udano sv. veri, zato so se tudi poslužili vere, da dosežejo svoj namen, kateri se glasi: »Zmagati hočem, ako ne z enimi sredstvi, pa z drugimi*. Poslovni citat nekega duhovnika.) Kdor je poznal dosedanje mišljenje večine tukajšnega ljudstva, pripoznati mora, da se je moralo demoralizovati to ljudstvo s posebnimi sredstvi, da je šlo v boj pod Klav-žarjevo lažizastavo. »Politika je stara k....* (Doslovni cital nekega duhovnika) in to staro k.... ogrnili so s plajščem sv. vere, ne brigajoč se, da prenesejo s tem plajščem na telo sv. vere tudi sramoto in bolezen te nečedne in umazane politike. Razvili so zastavo z debelo tiskanim naslovom: »Za katoliško idejo*. In kakšni možaki stojijo pod to zastavo? Šusteršič (katerega je obsodil državni zbor), K lav žar (katerega se je spomnil drž. pravdnik) v širšem pomenu, Marjanca & Corap. v ožjem pomenu. Ti so torej prvo-boritelji za katoliško idejo! Ti bodejo razširjali in vtrjevali verska načela in čednosti sv. vere med našim ljudstvom! Ti bodejo napeljevali s svojim ugledom ljudstvo h krščanskemu življenju! Ali' si moremo misliti večjo ironijo ? Ubogo pošteno ljudstvo, ki šteješ svojo vero za največji zaklad, ubogo ljudstvo, ki misliš, da je s talarjem krita oseba tudi v politiki Kristov namestnik! Poglej, v kaki družbi se te osebe nahajajo, in potem sodil Duhovski stan je vzvišen nad vse stanove; kajti duhovniki so služabniki nebeškega kraljestva na zemlji, so služabniki duševnega življenja katoličanov, in dokler vršijo zakone nebeškega kralja, so vzvišeni, so ne- dotakljivi, so namestniki KristovL Natančno pa se morajo ločiti zakoni kraljestva Kristo-vega od zakonov države in dežele. Nikdo ne more zanikati, da duhovščina nima pravice vtikati se v politiko, ker to pravico jej pripoznavajo državni zakoni; ali ti zakoni pripoznavajo duhovnike le kot državljane, in le kot taki imajo nastopati v politiki ; ne smejo pa mešati zakonov nebeškega kraljestva med zakone države in dežele. Pri spovednici ne veljajo državni in deželni zakoni ; tam se ne upoštevajo §§. kazenskega zakonika, ampak sodi se po zakonih sv. cerkve, kateri so popolnoma ločeni od po-zemeljskih zakonov, kateri se ne ozirajo na pozemeljsko eksistenco, ampak edino le na duševno življenje. Dandanes pa se pastirji Kristove Cede ne zmenijo več, da »kraljestvo Kristovo ni kraljestvo tega sveta'. Iz cerkve so pobrali sv. vero in jo zanesli v politiko; pobrali so obleko sv. vere in zavili v njo osebe, katere z lastno obleko ne morejo več kriti svoje nagote, in kdor se tem osebam protivi, razglašen je za sovražnika sv. vere. Da pa naša duhovščina tako nastopa, je vzrok ta, da ona mora slušati ukaze ,od zgorej". Ce je moral znani prijatelj Cahejev na predvečer volitve pri Sv. Luciji nastopiti njemu dobro znano nevspešno pot agitacije od hiše do hiše, torej si Iehko vsakdo misli, da so morali biti ti nagibi več kot naravni! Voliict Sv. Luuijski! Pomislite, koliko bi jih odpadlo od katoliške cerkve, ko bi bil izvoljen v deželni zbor.možak, katerega spoštuje ves tolminski okraj? Koliko brezvercev pa se povrne v naročje sv. katoliške cerkve, ako bode izvoljen penzijonirani diurnist dež. odbora? Ubogo ljudstvo! Kesalo se bodeš, sprevidelo bodeš, da se v deželni hiši ne bo sklepalo o .katoliški ideji*, ampak o podporah občinam, o cestah, o veljavi slovenskega jezika, o deželnih nakladah in o drugih stvareh, katere težijo žepe davkoplačevalcev! Tebe pa bode zastopal »mož*, kateri živi o milosti dežele, mož, kateri je odvisen od znanega prijatelja Slovencev, Pajerja, mož, kateri je za denar pripravljen služiti vsakemu! Kakšen vpliv more imeti lak mož pred zastopniki dežele? Kakšen vpliv pred laškimi poslanci, kateri mu lehko vsak trenotek zabrusijo v obraz, da živi o njih milosti? Volilni možje Sv. Lucijski, ki ste vsi tudi občinski starešine, ali se zavedate Vam poverjene naloge? Ali se zavedate, da so Vam zaupane koristi občine? AH se spominjate, kako ste ravno Vi, ni še posebno dolgo od tega, rohneli proti Klavžarju, kakšne priimke ste mu nadevali? Se še spominjate, kako ste pri obč. volitvah l. 1900. rabili ravno Klavžarja za najboljši predmet agitacije proti bivšemu županstvu ? Ste pozabili, da Vam je bilo ravno radi nasprotstva proti Klavžarju zaupano obč. zastopstvo? Vas li more spoštovati kot možake, kdor Vas je slišal takrat, in vidi, pnd kakšno zastavo ste danes volilni možje? Kdo se je v teku enega leta spoko-ril, Vi ali Klavžar? Kaj si mislite o sposobnosti, poštenosti in veljavi Klavžarja ? Volilni možje! Na ta vprašanja odgovorite, potem se še nadalje pomenimo. S čepovanske planote. — O volitvah bi mogli opisati toliko neverjetnih dogodkov, da bi se čudil ves olikani svet, kako je kaj takega mogoče. — Za danes le še nekoliko. Spoštovani učitelj v čepovanu g. MI eku š je toliko možak, da voli z našo stranko; agitator pa ni bil nikdar. Vendar so ga kleri-rikalci napadali, obrekovali, hujskali so proti njemu, da bi mu naredili kako sitnost. — Letos pa je mladi učitelj Reščič naravnost nesramo nadlegoval volilce; po več ur ni šel iz hiše ter strašil ljudi s peklom in hudičem, govoril je o pešanju sv. vere itd. itd. Celo šolo je zamudil ob taki agitaciji. To pa je dovoljeno! Zamere ne bo nikake! Glavni župnikov pomagač pa je njegov ključar in teletar Štefan Suligoj. Pred volitvijo je imel na pokopališču pridigo, da kdor ne bo volil župnika in njega, ni katoličan, ne bo smel več ne v cerkev, ne k župniku, ne k njemu, ne kupi več od njega ne telet ne druge živine itd. Veliko ljudij se je prestrašilo takih groženj tega ošabnega Človeka, ki se je preobjedei dobrega kruha, ker nima konkurence. Tu na planoti ni človeka, ki bi kupoval teleta in drugo živino; plačuje in kupuje po svoji volji.... in ljudstvo ima od tega škodo. Suligoj plačuje po drugih občinah (n. pr. v Trebuši) mnogo draže nego tu na planoti. Zakaj ? Ker drugod ima opraviti s konkurenco, v Čepovanu pa je sam — in i ubogo ljudstvo mu mora dajati blago za | vsako ceno! Pa se še hrupi, da je katoliški j mož! Lep svetnik to, ki tako drzno izkorišča položaj in si polni žepe na škodo ljudstva! Iz berača je postal v malo letih prvi bogataš! — Suligoj oddaja živino g. Fogarju v Gorici; Fogar je njegov dobrotnik. Pa kako ga plačuje. Na klerikalnem shodu v Čepovanu je udrihal Grča po Fogarju, kako je zbogatel v družbi z Goruporn. ker odira kmeta z dacom. Grča je povedal, da je izvedel to od moža, ki ima s Fogarjem vsak teden opravila. Ta možakar je naš Suligoj. Ali Fogar ne more kupčevati z našo planoto po kakem drugem možu? — Tu'se resno misli na to, da se pobijejo temu človeku ošabni .rožičk.Lv_kpnst_ našega kmeta. — Potem ne bo ljudstvo odvisno od njega in še celo ob volitvah, da bi moralo voliti tako, kakor on hoče sicer da.... ne kupi nič. Treba ost obrniti, da..,, on ne bo mogel nič več kupiti, vsaj ne po tako nizkih cenah. Ako se to zgodi, bo naše ljudstvo blagrovalo letošnjo volitev, ki je pokazala klerikalce v vsej njihovi predrznosti in nesramnosti. Iz Vel. ŽabelJ, 26. novembra 1901. Pretekli teden smo imeli v sv. Križu volitve volilnih mož. Kakor je že znano, je zmagala klerikalna stranka, ali bolje rečeno: zmagale so kronce in goldinarčki. Komu se bode čudno zdelo, ako smo propadli, saj je pet nuncev po noči in po dnevu, kakor črne vešče, obletavalo naše ubogo ljudstvo. Še eden ni dobro odšel od hiše, je že bil drugi za petami. Nezavedne so strašili s peklom in hudičem, druge so podkupovali; prvo so obljubili krono, potem goldinar itd., samo da je šel ž njimi. Odlikoval se je v tem prvi naš Gernigoj, združen s kapucini. Vsaki dan je bil po eden ali dva kapucinn v Vel. Žabljah, lazili so od hiše do hiše, silili kronce, strašili na vse podle načine, ali vse zaman. V Velikih Žabljah niso kakor jednega kupili vkljub vsej njih agitaciji. Ali ne, gospod Čer n igo j, da je pri nas kislo za take farba-rje, kako ste Vi? Menda Vam je upadel pogum za vselej! Zakaj si ne upate pred pošteno naše ljudstvo ? Mogoče se spominjate, kako Vas je nafarbal J. K., kateremu ste silil kronce in je tudi vzel, potem je pa volil po svojem prepričanju. V tem vidite, da v Vel. Žabljah ni tako neumno ljudstvo, da bi se pustilo za nos voditi takemu fantu kako-ste Vi! V Devinu ste napravil med ljudstvom razpor, ali tukaj se Vam ni posrečilo, ker naši možaki nočejo več hlapčevati črni suknji. Edino listih pet cerkvenih Vam jih pa radi prepuščamo. Tudi kapucini bodejo menda lahko vozili iz Vel. Žabelj vino, steljo, repo, klobase, jajca itd. Tudi z Brjij, kakor se sliši, bodejo nesli klobase in jajca, in tako naj jih tudi drugod postrežejo!! Ubogo ljudstvo so sedaj podkupovali in sleparili, potem pa zopet prosjačijo okoli njega. Sram Vas bodi, črni in sivi nunci! H koncu pa naj še nekaj povem našemu razsodnemu ljudstvu, kako je naš Čer-nigoj in Stomaški (nekateri mu pravijo »Bo-lafijo") šel agitirat v Šmarje. Ko prideta do krasne kapelice, katero je napravil M. C. s svojimi žulji, sta zabavljala, da to ni nič, to je malenkost, če ravno stane nad 120 kron. Menda prištevajo onega M. C. k na-prednjakom, zato ni nič! Ti božji namestniki se menda ne spominjajo več, kako je Kristus reke! sv. Petru, ko je videl ženico, ki je tiho dala pol kr., da ta je največ dala, čeravno so farizeji sipali kar cele pesti. — Drugič k^j več. Iz komenskega županstva. (Pismo pri j a te 1 j n.) -i Dragi prijatelj! Vprašaš me, zakaj nisem odgovoril na napad v dopisu »iz Komna* v št. 93. »Gorice*. Na to Ti odgovorim prosto po pesniku Fr. Gegnarju to-let Kadar zakvoka gavran, Potihnejo ptice po gozdu, Kadar se dere „Mrdač*', Modri možaki molčž.— Capito, caro amico? Tako ie! — Čemu torej odgovora ? Saj znaš, da »koža podplat čez in čez je že postala* — kakor bi rekel naš dični Prešern. In »boljši je molk, nego golk*, kajti: »Solche Kftutze muss man kennen.* — Ergo silentium! Zdravstvuj! Ves Tvoj zvesti prijatelj Resnicoljub. Domače in razne novice. Naročnikom. — Trikratno izhajanje »Soče* na teden nam vzroča velikih troškov, ki bi se mogli pokrivati le s točnim plačevanjem vseh gg. naročnikov. Že od 1. 1898., odkar izhaja »Soča* po 2 krat in 3 krat na teden, imamo le težave in občuten deficit. Edina zaslomba so točni plačniki! — Zato nujno prosimo vse gg. naročnike, ki so kaj na dolgu, da bi se takoj domislili svoje dolžnosti in poslali ves zaostanek oziroma plačali naročnino do konca tega leta. — Stroški so tako veliki, da je treba večjega števila naročnikov. Zato prosimo, da bi gg. somišljeniki list širili med somišljeniki! Pevski večer »pevskega in glasbenega društva v Gorici*, k? se je vršil v nedeljo 1. decembra v dvorani gostilne »pri JelenuV je_vspel: najsijajneje._^^_ Zboriin^ orkester so izvajali vse točke vsporeda tako, da se je videlo, da je vendar že tudi v Gorici petje in glasba med Slovenci stopilo iz dosedanje — otroške dobe, ko se je iz golega rodoljubja in za izpodbujo izvajajočih in občinstva vse lepo pohvalilo, kar se je občinstvu podalo na odru, bodisi da je bilo res hvale vredno izvajanje samo, ali pa le dobra volja izvajalcev. Podrobnejše poročilo o izvajanju vsporeda priobčimo prihodnjič. Občinstva je bilo toliko, da je bila dvorana dosti premajhna; napolnilo bi bilo tri take dvorane. Poroka. — V soboto se je poročil g. Angelj Gasagrande, c. in kr. topničarski res. častnik itd. v Ajdovščini, z g.čno Ano N u s s b a u tu o v o iz Šturij. Novoporočencetna naše najsrčnejše čestitke! f Prof. Andrej . KrngelJ. — Danes zjutraj smo pokopali Andreja Kragelj-a, profesorja slovenščine na gimnaziju v Gorici, v najlepši dobi 48 let. — Akoravno je bil v zadnjem času naš nasprotnik, radi priznavamo, da je bil eden najboljših, ako ne najboljši profesor na gimnaziji goriški za slovenske dijake. Ni ga bilo skoro slovenskega dijaka pod njim, kateremu ne bi bil on kaj dobrega storil, in kateri mu ne bi bil dolžan hvaležnosti za to ali ono stvar. — Slovenskim dijakom je bil pokojnik pravi oče, kakor je tudi sam rad povdarjal. Pokojni prof. Andrej Rragelj je bil zvest pristaš dr. Gregorčiču, a nikakor ne klerikalec. To vemo pač h onih časov, ko se je kot profesor slovenščine boril proti dr. Mahniču za naprednost. Toda pustimo ob stran sfrankarstvo, zadostuje naj to, da rečemo, da je bil vseskozi naroden mož, ki je ob času razkola povdarjal svojim dijakom; »Bodite naprednjaki, bodite konservativci, toda ne pozabite nikdar, da ste Slovenci*. Kot takemu kličemo pokojniku: Bodi ti lahka, zemlja domača, na kateri si si pridobil nevenljivih zaslug, če tudi si jo moral zapustili v najlepši dobi. Volitev na Tolminskem. — Volilne može naroclno-napredne stranke prosimo, da se zbero pred volitvijo v Modrijanovi gostilni. Vsaj pol ure pred volitvijo naj bodo ondi vsi zbrani. Klerikalci so v ta namen najeli prostore »pri pošti*. Poskrbeli so jako previdno za varstvo, da bi jim nikdo ne odvzel kakega volilca. Med volitvam so farbali, da ne bodo volili KI a v ž ar j a, lega sleparčka in defrav-danta, zdaj pa hočejo to vsekakor izvršiti. Zato se boje, da bi ne nastal odpor -.- in hočejo deti volilne može pod trdno varstvo. — Za jed in pijačo bosta skrbela dva krč-marja iz Kobarida. — Čudno! Naj pazita, da ju.ne potopi maslo, ki se cedi s Klav-žarjeve glave. Volitev v Sežani. —- Volilne možie naše stranke prosimo, da se zberd v Mabo» Cičevi gostilni. — Klerikalci so se vrgli z vso nesramnostjo na naše volilne može. Neki župnik je bil poldrugo uro v hiši jednega moža ter ga obdelaval in rotil, naj voli — liberalca dr. Abrama. Kar se njega tiče, smo že dovoljno označiti stališče naše stranke. Kdor bo volil njega, ne more biti pristaš napredne stranke. — Pričakujemo, da se nikdo ni dal ujeti na te limanice. Volilnim možem v goriški okolici. — Volilni možje, ki bodo volili v četrtek za našo stranko, so naprošeni, da se zbirajo v gostilni g. Birse, Corte Caraveg-gia, tik deželne hiše. Apelujemo končno na volilne može v okolici, da naj si dobro ogledajo kandidate, predno se odločijo, koga bodo volili. Naša stranka je izbrala za goriško okolico dva ugledna, samostojna, neodvisna in sposobna moža, Miho Zego, župana v Kanalu, ter Antona Lokarja, župana v Ajdovščini. Oba se pečata z gospodarstvom ter stojita v vedni dotiki z ljudstvom, katerega težnje in potrebe poznata korenito, ter sta torej moža, ki lahko vrlo zastopata našega kmeta v okolici. Kaka razlika med njima in klerikalnima kandidatoma prof. Berbu čem in župnikom Grčo, Berbuč je strahopetec, ki se boji ziniti v deželnem zboru za kmeta, on skrbi le za se in za svojo „familijo*, kmet mu je pa deveta briga ! Kako bo pa tudi skrbel za kmeta, ker ne pozna njegovih težav prav nič. Saj je znano, da je molčal ves čas v minoli šestletni dobi deželnozborskega zasedanja, šele na zadnje se je oglašal, in sicer le iz sovraštva proti dr. Turni. Sedaj pa tudi prof. Berbuču ni za drugega nego za to, da bi postal deželni odbornik, se dal upokojiti ter bi potem lepo mirno in komodno živel. Grča je kar- dinalov hlapec. Kako je, je povedano v drugi notici. Volilni možje t Preudarke, da tu gre za Vaše koristi, nikakor pa ne za vero, da je vera v nevarnosti, kakor Vam lažejo gg. nunci izpred altarja. Naša dva kandidata sta tako dobra kristjana kakor Berbuč in Grča, če ne še boljša. Glavna razlika med kandidati je pač ta, da Berbuč in Grča, ako bosta , izvoljena,- bosta mjslila vedno le nase: češ, >z sern fi. kr. profesorah^^®^ prtfttdar še ni dovršena; zadnjo prišli vsi volilci za klerikalce (vseh okoli 401). To pa vsled dejstva: Otalež ima razdeliti občinsko zemljišče, in sicer tako, da dobi ogromno večino — peščica davkoplačevalcev I. in II. razreda, vsi drugi pa skoro nič. Tako razdelitev ima v rokah ~ E. Klavžar; on je vse delal in še dela. •— Ogromna večina revnejših posestnikov se je. temu protivila; zastopal jih j e —ilr. J o s. T o n k 1 i, ali brez vspeha. reči to in ono, Grča pa bo mislil na kardinala, kaj poreče on, ako zine katero v prilog Slovencem. Naša dva kandidata pa sta neodvisna moža, ki bi imela v slučaju izvolitve le blagor kmeta pred očmi ter bi se ne ozirala ne na tb ntf-na one* stran. Volilni možje! Sedaj pa volite, ali dva poslanca i z Vaše srede, ali dva izven te! ______Caheja perejo. —-Neki -dopisnik v »Gorici* je hotel Gahejčka oprati ter zvrniti na našo stranko neko krivdo, katere nima. — Dr. Turna je poznal iz deželnega arhiva defravdacije Klavžarjeve, pa jih ni nikdar porabil. Celo .»Soča* je morala dobiti vse podrobnosti od drugod. — Ko je sodnija zahtevala od uredništva dokaze, smo navedli v posebni vlagi le — štiri slučaje, ki pa neovržno dokazujejo,- da Klavžar je — kradel in o kradel kar tisočake. Dva gospoda sta iz lastnega nagiba dobrohotno opozorila na tako grozen materijal nekoga, ki Klavžarju bliau stoji ter njegovo maslo škropi tudi njega. Takrat je bil še čas, da se Cahej — g k r i j e, ter ne nosi tako ošabno masla na solnce. To je vse H — Klerikalci bi ne bili nikdar izkazali ni stotino te obzirnosti do -— nedolžne okolice, ampak brezobzirno bi udarili... Klavžar pa dere sam v pogubo. »Soča* je nastopila dokaz pred sodnijo, da je d e f r a v d a n t, dajeokradel in oškodoval ljudstvo za tisočake. Sleparji in tatovi pa ne spadajo med zastopnike ljudstva! Cahej tudi ne bo potrjen v deželnem zboru, ker poslanci vendar ne bodo hoteli imeti v svoji sredi za tovariša upokojenega asistenta, ki je v svoji službi — kradel in goljufal kar na debelo! To naš odgovor. Klavžar — reševalec vere. — Vera je v nevarnosti — in med tistimi, ki so poklicani, reševati jo, se nahaja tudi Klavžarček. Kdor pozna tega »katoliškega* moža podrobneje, listi ve, da v njem tiči, bogme, malo katoliškega več. Krščen je re3 bil, k spovedi je tudi hodil kot študent, no potem je šel še enkrat, ko se je ženil. Od takrat dalje pa mu je cerkev deveta briga. K spovedi ne hodi, tudi k maši ne, še toliko manj h krščanskemu nauku, akoprav bi bil potreben, da bi slišal, da je defravdiranje velik greh in kaznjivo dejanje. Kar se tiče naše politike na Goriškem, je marširal mož vedno ob strani liberalcev, o čemur priča tudi nekdanja »Soča*. — Poleg vsegu drugega pa je bil mož že od nekdaj intrigant prve vrste. Že za Lavričevdi časov je intrigiral in bil poslan kot tak k Lnvriču, nasvetovat mu, naj odstopi od deželnega odborništva. Klavžar je služil ranjkemu Coroniniju proti Pajerju in proti Slovencem, informiral pa je, če je bilo potreba, oba. Za slovensko ravnopravnost je tako unet, da je delal vedno proti slovenskemu uradovanju na deželnem odboru. — Sedaj pa je poklican — reševat vero! Ker se za cerkev ne zmeni nič, je pravzaprav že izobčen — ali glejte! Bog je pokazal nanj s prstom ter ga poklical reševat sv. vero. Radovedni smo res, kako jo bo reševal, ker v bodočem deželnem zboru, kakor v minolem, niti govora ne bo o veri, pač pa le o gospodarskih in narodnostnih rečeh, za katere je Klavžar unet le takrat, kadar pade pri tem kaj njemu v žep, ki je proti njegovi mali postavi čudovito velik in obsežen. Volilni možje v tolminskem okraju! Ali ne čutite, kako Vas imajo za norca s kandidaturo Klavžirjevo?! Kaj tako človeče, kateremu je za poštenje, čast in za blagor naše kmetije toliko, kolikor za lanski sneg, M bi le grabilo — tako človeče naj bi zastopalo naše poštene gorjane v deželnem zboru ?! Kara bi prišli ? Zato pa store volilci v Tolminu v četrtek edino prav tako, da zapodijo Klavžarja delat pokoro za ne-broj grehov. Spokori naj se na svoje stare dni, kaj se sili med poslance, kjer je prostora le za poštenjake! Zatorej zakličite mu v četrtek: Klavžar, hodi z Bogom, pa spokori se! C is je za to že zadnji. Klerikalni agitatorji proti L. Klavžarju. — Med volitvijo volilnih mož so klerikalni agitatorji (in posebno duhovniki!) na Tolminskem povsod zatrjevali, da ne bodo volili Klavžarja. S tem so potolažili svoje pokorne dušice, ki sicer poznajo tega možička in se jim gabi, da bi tak človek zastopal tolminski okraj. Poznajo ga, da je človek na slabem glasu, da je v denarnih rečeh skrajno brezvesten ter je veliko Ijudij oškodoval na premoženju in pravicah; vedo dobro, da je ta možic za denar sposoben za — vse! Zato so se odločno upirali njegovi kandidaturi, in nunci so tudi naglašali na polna usta, da Ktavžarčka ne bodo volili. — Zdaj pa ga iz Gorice vsiljujejo na vso moč. Radovedni smo, ali bodo res tudi volili tega starega sleparčka. Da je naša stranka propadla v Cerknem, je le posledica Klavžarjeve lokavosti. — Ci-tatelji »Soče* že vedč, da je zmago odloČila davčna občina Otalež, odkoder so besedo bo'imel vendar še — deželni o d b o r. In glejte čudo! Tem Ota-ležcem, ki žele" enako razdelitev, se kaže prihodnost, da bi postal E. Klavžar deželni odbornik, ki bo gotovo z vsemi štirimi delal za tako razdelitev, po kateri dobi peščica bogatejših skoro vse, večini pa ostane le še malenkost. In ti bogatejši so ob enem — vo--lUcir ki so torej šli do zadnjegair Cerkno, da bi dosegli konečno razdelitev v rečenem smislu. — Tak nečeden slučaj je dosegel klerikalcem zmago v Cerknem in s tem sploh na Tolminskem, Zato tudi klerikalci ne morejo opustiti kandidature tega -— d efra v-danta in sleparja, če tudi so duhovniki povsod zatrjevali, da ga ne bodo volili. — Povemo pa zopet, da defravdant in slepar tiče kam drugam in ne med poštene ljudi, toliko manj v — deželni zbor! Kdo bo hotel sedeti ž njim pri i*M mizi 1P Grča in Gregorčič — kardinalom hlapca. — Na volilnem shodu v vipavskem Sv. Križu je blagovolil kandidat za goriško okolico šempaski župnik Grča farbati svoje poslušalce. Farbal jih je s tem, ko je trdil, da deželni zbor goriški ne more zborovati, ako se ne udeleže sej tudi slov. poslanci, da Lahi ne morejo ničesar sklepati brez Slovencev, kakor ludi ne Slovenci brez Lahov. Vprašali bi tu g. Grčo, ali ne ve, da je že zboroval naš deželni zbor brez Slovencev? Ali ne ve, da je prav Missia omogočil seje brez Slovencev ? Torej je mogoč deželni zbor brez Slovencev, in to še toliko bolj, odkar imamo kardinala Missio v svoji sredi, kateri je skozi in skozi orodje vlade, Naj bi pričeli slov. poslanci sedaj abstinenco, pa bi videli kardinala, kako bi hodil sedet v deželni zbor, da bi mogel ta funkcijonirati brez Slovencev. Reč z našim deželnim zborom je pač taka, da za Lahe so vedno odprla rešilna vratca, za Slovence pa ne. Slovenci si moremo vstvariti dobro pozicijo v deželnem zboru le po desotorici celih, neodvisnih in sposobnih mož t Med le seveda Grče ne moremo šteti! Zlasti pa je hotel dokazati na omenjenem shodu Grča, da on in dr. Gregorčič nista kardinalova hlapca, Skliceval se je pri tem na obravnavauje o najemninskem krajcarju v dež. zboru lani v maju. Rekel je, da slov. poslanci so se takrat postavili na stališče, da dovolijo ta davek Lshom le pod pogojem, ako zadoste slovenskim zahtevam glede* slov. mestne šole v Gorici. Ker se je govorilo, da pojde kardinal v dež. zbor ter tako omogoči sklepčnost brez Slovencev, so podali slovvsnski poslanci neko izjavo do kardinala, da ako pojde on v dež. zbor, v I tem slučaju odklanjajo slov. poslanci odgo- j vornost za posledice. Tako Blaž Grča! Sedaj pa poglejmo, kaj se je zgodilo. Kardinal je j torej hotel ili omogočit Lahom sejo brez Slovencev. Ali ni pokazal s tem, da je tudi ' on proti slovenski šoli v Gorici?! Da, to je pokazal, ker je hotel omogočiti sejo ter pomagati L«honi do tiste reči, s katero so stavili Slovenci v zvezo slovensko šolo v Gorici. Ali v deželni zbor mu ni bilo treba iti, ker je zaukazal dr. Gregorčiču, da mora iti on, in za njim je šel Grča in drugi. V seji 4. maja lani je bilo sprejeto poročilo pravnega odseka, po katerem se po dež. zakonu dovoljuje odmera najemninskega krajcarja na 8%, Grča je res govoril takrat nekaj proti, ali vsa reč je skončala tako, kakor so želeli Lahi, ker v to je bil primo-moran dr. Gregorčič po zvezi s Pajerjem in na ukaz kardinala. Tisto »kujanje* je bilo le pesek v oči, drugega nič! Kaj takega je storil torej Grča, da je pokazal svojo neodvisnost od kardinala ? Nič, capljal je za dr. Gregorčičem in pomagal hlapčevati kardinalu in Pajerju. Taka je resnica. Pokazalo se je le, da še celo pri materijalnih koristih ni samostojen, marveč podvržen dr. Gregorčiču in ta kardinalu. O rečeh strogo narodnega značaja pa Grča niti ziniti ni hotel, ker ve, da je najbolje, ako molči. On kot poslanec, kakor tudi don Gregorčič, ne smeta storiti ničesar, kar l)i bilo nam v prilog v narodnem oziru, ker kardinal je skozi in skozi proti Slovencem v narodnem pogledu. Kardinal ima svoje ljudi na vrvici in ker je Gregorčič zvezan še s Pajerjem, zato so vrgli klerikalci narodnostno vprašanje med staro šaro ter so na mesto istega postavili pobijanje naprednjakov; zato je tudi dr. Gregorčič vrgel od sebe boj za slovensko šolo v Gorici. — Sedaj pa sodite, okoličanski volilci, ali delajo tako samostojni možje ali hlapci! Obmejni duhovniki. — V Istri so se ravnokar zvršile prvotne volitve za deželni zbor. Zvršile so se tako, da bo kakor doslej slovansko večino prebivalstva zastopala le peščica poslancev, vsa moč pa ostane v rokah italijanskih iredentarjev. Da se tak v.=peh more doseči le z nasilnim postopanjem ob asistenci vladnega aparata, to je umljivo. V težki borbi za obstanek naši slovanski S bratje v tužni Istri nimajo pomoči od nikoder. Celo prevzvišeni katoliški škof v Poreču stoji i na strani židovskih in požidovljenih ter res i liberalnih Italijanov in jim pomaga pri ' volitvah. Vera s a to nič ni v nevarnosti, V Kanfanaru so zmagali Lahi z enim glason večine in tako obdržali važno i postojanko. Trije duhovniki slovanske krvi niso šli volit. Ob tem dogodku piše tržaška »Edinost*: »Dotičniki bi bili gotovo radi.prišli, volja je bila dobra; ali moč-neja, nego clobra"v'olj*a7 je bila gotovo misel na prevzvišenega v Poreču." Le ta je slovanski duhovščini zabičil, da ne sme poseči v volilno gibanje, da ne sme priskočiti na pomož bednemu ljudstvu, ki se v težki borbi skuša osvoboditi laškega tiranstva. V svetem strahu pred svojim višjim pastirjem vere, ljubezni in pravice pa so oni trije duhovniki storili še več — niti volit niso prišli, in so tako izročili zmago krutemu sovražniku njih lastnega rodu. »To je neodpustno, to je žalostno, to boli pravi »Edinost*. Ko o tem britkem dogodku premišljamo, nam prihaja v spomin, da je poreški škof podložnik našega prevzvišenega v Gorici, in da deluje svest si soglasja svojega imenitnega predstojnika. Ta prvak svete katoliške cerkve pa vendar dobro ve, kako je treba postopati, da »vera nebo v nevarnosti*! Naš kardinal je iz Furlanije odzval duhovnika Zaneltija, ki se je ondi potegoval za vero zoper liberalne Italijane, v Istri se slovanski duhovniki ne smejo zganiti zoper laške tirane na korist svojemu rodu, na Goriškem pa je ihli kardinal naščuval slovenske duhovnike, da so zasejali med Slovenci brezmejno sovraštvo, in strastno zganjali ljudi na volišče, grozeč s peklom in hudičem onim, ki hočejo naš slovenski narod pod geslom »za omiko, napredek in svobodo* oteti tujčeva jarma! In kakor vrhovni katoliški poglavar na Goriškem nastopa zoper Slovence, enako delata poreški škof v Istri in koroški v Celovcu, tako je škof v Mariboru pozabil, da je Slovenec, tako ljubljanski škof dopušča, da se cerkev zlorablja zoper one, ki trdijo, da vera nima nič opraviti z deželnozborskimi volitvami, in tudi tržaški Slovenci ne dobe potrebne zaščite na škofijskem ordinarjatu zoper svoje narodne nasprotnike I Kjerkoli je narodni obstanek Slovencev v nevarnosti, povsodi je katoliška hierarhija protislovenska. Zatorej jo povsem opravičen vedno krepkejše se pojavljajoči odpor proti vplivu duhovščine v politiki in kar je z njo v zvezi. V cerkvi gremo za duhovnikom, a v politiki hodi on z nami, ne mi za njim! Različni nazori med duhovniki t naši deželi. — Reakcijonarska stranka v Krminu, kakor jo imenujejo Lahi, je šla nagovarjat mons. Trcvisana, dekana v Gradišču ob Soči, naj kandiduje v mestni skupini Gradišče-Krmin. AH ta cerkveni dosto-jans^enik jo odgovoril deputaciji, da noče in ne more sprejeti kandidature, ker se s politiko ne strinja njegov duhovniški poklic. Ta cerkveni dostojanstvenik v deželi stoji torej na stališču, da politika je nezdružljiva z duhovniškim poklicom, da se duhovnik nima mešati v volitve ; zato je odklonil kandidaturo. Čudno! V Furlaniji kandidirajo v deželni zbor sami liberalni Lahi, in vendar ta katoliški duhovnik ne čuti potrebe, nastopati proti liberalnim Lahom, češ da je vera v nevarnosti. Mož je pač pošten in dobro ve, da liberalni Lahi ne porušijo cerkva in ne izderejo iz src Furlanov sv. vere. Zato noče nastopiti proti laškim liberalcem, ker je prepričan, da bi si z umešavanjem v volilno borbo le omazal svojo duhovsko suknjo. Prepričani smo dalje, da ga tudi kardinal radi take izjave ne bo karal, ker so ga liberalni Lahi že prepričali, da v Furlaniji vsled njih vera ni v nevarnosti, in je odstranil iz Furlanije celo glavnega nositelja klerikalne ideje, dona Adama Zaneltija. Iz Furlanije je torej odstranjen klerikalni upliv in liberalci imajo prosto polje. Vera ni v nevarnosti, in cerkveni dostojanstvenik dekan v Gradišču je teh nazorov, da politika se ne strinja z duhovniškim poklicom. Ako bi bila vera res v nevarnosti, potem že ve on, da je tu prižnica in drugi pripomočki, kjer bi jo reševal, ne pa deželni zbor. Cisto drugače pa je pri nas. Kardinal pusti v miru liberalne Lahe, proti napred-njakom v slovenskem delu dežele pa je orga-nizoval celo vojsko, katere bojni krik je: Vera je v nevarnosti! Kardinal dobro ve, da to ni res, da bi bila med nami vera v nevarnosti, njemu je le do tega, da bi med nami zmagala klerikalna stranka, katera bi lepo mirno hlapčevala Lahom in vladi, kakor želi kardinal, kateri je skozi in sVozi vladen mož, torej proti napredku Slovencev! V našem delu dežele morajo biti po njegovem navodilu duhovniki prepričani, da je vera v nemarnosti, da peljejo tim Iožja pohlevne Slovence pod laški jarem, kakor želi vlada, za katero dela Missia in za kar ga je naredila kardinalom. — Ali ne čutite, ljudje božji, kako Vas vlečejo za nos in kako se norčujejo z Vami, ko Vam lažejo, da je vera v nevarnosti. Poglejte vendar okoli sebe in pra-šajte se: za božjo voljo, kaj pa so storili takega naprednjaki, da je vera v nevarnosti?! Kdor ima pamet v glavi, si odgovori na to vprašanje: Nič hudega niso storili, ampak ker nas hočejo rešiti teme, vpijejo nunci, da je vera v nevarnosti, akoprav smo vsi jedmko dobri katoličani! Nikjeri ni vera v nevarnosti ne med Furlani ne med nami, čemu torej Jaegfio prav naše ljudstvo, ako ne le radi lega, da bi mešali med nam: ter pripomogli takim poslancem v dež. zbor, ki bi tam le kimali, da bi še dalje vihtel nad nami dr. Pajer svojo knuto ?! — V Furlaniji se ne strinja politika s črno suknjo, pri nas pa so poslali vsi nunci politiki!... Slovensko ljudstvo, kedaj spregledaš to igro, katero igrajo s teboj v znamenju križa in vere?! Zgubila je neka gospa na včerajšnjem semnju 100 kron ter nekaj drobiža. Kdor je to svoto našel, naj se oglasi v našem uprav-ništvu ali na policiji, kjer dobi postavno nagrado. PohIStro v jako dobrem stanu je na prodaj. — Naslov se dobi v našem uprav-ništvu. Listnica. — Ostalim gg. dopisnikom: Prihodnjič. Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji v petek je predložil Spinčič interpelacijo gled6 postopanja dr. V. Tedeschi-ja v tržaškem zavodu za prirejanje seruma za cepljenje koz; ministru za pravosodstvo pa je predložil interpelacijo radi postopanja deželnega sodišča svetnika Lovra Petronija. — Poslanec Borčič in tovariši so predložili interpelacijo na pravosodnega ministra radi postopanja tržaškega deželnega sodišča proti nekemu slovenskemu gostilničarju v Bazovici. Potem so nadaljevali razpravo o nujnih predlogih glede odprave trgovine z žitom na termine, Posl. Peschka, Steiner in Kittel so izjavili, da zakonski načrt glede reforme poljedelskih borz, kakor ga je predložila vlada, ni niti vreden, da bi o njem razpravljali. Nujnim predlogom je namen olajhfiati sedanje kritično stanje, v katerem se nahaja poljedeljstvo, Zgoraj omenjeni predlagale! io nadalje Izjavili mnenje, da je neosnovan strah, da bi vsled odprave terninske trgovine z žitom vsa ta trgovina prešla na Ogersko, ker bodo bržkone tudi na Ogerskem — vsled pritiska agrarcev — morali odpraviti ter-minsko trgovino, Poljedelski minister baron Giovanelll je izjavil, da vlada popolnoma umeje veliko važnost in nujnost stvari, ki je v razpravi, ter da je pripravljena aktivno udeleževati se reševanja te stvari, ki naj bi se na podlagi zakonskega načrta, katerega je predložila vlada, vršilo v narodnogospodarskem odseku; da pa ni nobene potrebe, zavzemati se za stavljene nujne predloge, in to tem manje, ker bi se potom istih nikakor ne pospešila rešitev tega vprašanja. Po daljši razpravi je zbornica, potom glasovanja po imenih, z 230 glasovi proti 7 vsprejela nujnost Hagenhoferjevega predloga, kateremu so se pridružili vsi ostali predla-galci. Hagenhoferjev predlog poživlja vlado, naj odtegne svoj zakonski načrt glede' reform na borzah ter naj istočasno naloži pododseku narodnogospodarskega odsekaj da izdela nov zakonski načrt, v katerem naj bi bila zapo-padena brezpogojna prepoved terminske trgovine z žitom in z izdelki mlinov na borzah in izven istih ter naj bi se vsaki prestopek te določbe kaznoval strogo z zaporom; poleg tega naj zakonski načrt obseza tudi preureditev poljedelskih borz. — Pododsek mora ta zakonski načrt najdalje v štirih tednih predložiti narodnogospodarskem odseku, ta pa v daljnjih 14 dneh zbornici v nujno razpravo. Tudi ta dodatni predlog — glede roka izgo-tovljenja — bil je vsprejet. Seja je zopet danes. Za vseučilišče v Ljubljani. — Naznanjeni manifestacijski shod v Ljubljani se je obnesel sijajno. Govorili dr. GregoriČ, dr. Triller, dr. Kokalj, K. Linhart v imenu soc. demokratov, Gostinčar, kršč. socijalist. Navdušenje nepopisno. — Manifestacija v Trstu istotako sijajna. Govorili Mandič, Ka-muščič, Gregorin, dr.Rvbdf. Shod v Pragi za slovanska vseučilišča v nedeljo vspel krasno. Izrekel se v posebni resoluciji za to, da naj češki klub podpira jugoslovanske poslance v agitaciji za vseučilišče v Ljubljani. Govorili dr. Herold, dr. Ploj, Žitnik, Ferri in Oskar Gabršček. V „Slov. Nar.* Očitamo brzojavko, da sta hrvatsko-slovenski klub in slovanski centrum-sklenila, odložiti nujni predlog za slov. vseučilišče za toliko časa, da se dožene razprava o zakonu glede" kmetijskih zadrug. Uplivali so pa še tudi drugi faktorji in celo z razpustom j drž. zbora se je pretilo, ako se predložne umakne. Doseglo se je končno to, da se je predlog umaknil. — Škandal! Zopet obsodba na smrt. — Porotno sodišče v Mariboru je pretekli teden zopet izreklo smrtno obsodbo. Tožena je bila 36-letna omožena Marija Vertič iz Podbreža pri Mariboru, ker je utopila svojega tri tedne starega otroka. Mož obsojenke je v blaznici. Marija Vertič ima dvoje zakonskih otrok, za katere pa njej ni treba skrbeti. Meseca avgusta je povila nezakonskega otroka in sicer v hiši neke sorodnice. Ta je obsojenki prigovarjala, naj ostane z otrokom pri njej, toda Marija Vertič je silila v Ptuj, -da bi šla tam v službo. Mikalo jo je lahkomiselno življenje, kateremu je od nekdaj udana. Res se je nekega dne odpravila v mesto. Na potu "je otroku zavezala usta, privezala nanj kamen in ga vrgla v vodo, kjer je utonil. Foulandovo svilo odGSIir.dQgld.365 meter na bluze in obleke; ravno tako črne, bele in barvane .Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. l*'6o meter. Vsakemu franko in carine prost o na dom. Vzorci z obratno poŠto. T Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. . G. Henneberg, toTamar stile (2) (c in kr. dvorni zalagateij) v Dobre ure In po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike ¦ Hanns Konrad, tovarna ur ter izroz zlatnine! Mest (ČeSko). I Dobra ura Rem. iz niklja C. 3-75 J srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna! verižica fl. t 20; budilnik iz nikljaj fl. 1-95. I Tvrdki je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatel in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče •* riznalnili" pisem. - Ilastretaa cealk zaatonjl__________ briških, dal Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bala in i? vipavski h, <$8jS istarsklh furlanskih, V vinogradov. Dostavna na dom in razpoiilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Lekarna Cristofoletti ? Gorici Prave in Ediw želidfine kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mod teh kapljic je nepre-kosljiva - Te kapljice vredno redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe pokvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omoiiea in šivofna lenosf (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glairnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Oristofoletti v Gorici. (Varstvena znamka). Trgov.-ohrina registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOBICI, SemeniSka nI. Št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4Vt% in vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo aH zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-Ietno odplačevanje, v tekočem računu po dogovora. ^prejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 Kron po I krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 841.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne * ob nedeljah in praznikih od 9—IS. dopoludne. URMENT. GnFSICI CfllPflS. Iz RlcMarJevt l«k«rn« w Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoce mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošne priljubljeno domače zdravila© sreistTo vedno le v ©riff. steklenicah z naSo zaščitno znamko s «81-DBOM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna »pri zlatem fenfp^ v PRAGI. Hf Elizabethg-asse št. 5. LaAJ Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem vešeakom, častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edi'0 razprodajo _ novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega *elektro-pla-que, »sestav glas-htitte". Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnalančneje regulirane in preekušene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske gcldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, ria je podoben čistemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki ve\ja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsakijuri je brezplačno pridejan moS-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— 5'— in 8- — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpoiiljanjo ur »Chronos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stoL, na dopisnice 10 stot. »Krojaška zadruga'1 vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn i. dr. Krasna izbera .volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh .barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenali brez pogajanja. Ha željo se pošlje tudi uzoree, poštnine proste. W Loterija za pria zato* i dobitek 60.000 kron v vrednosti. Srečke a 1 krono priporočajo: G. Ganiili, V. A. Jona, MichelstSdfer & Comp. in A. Pinsherla v Gorici. V\arol - prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koienu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. /.eJa 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E.RiesvjNisbIci3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini inslav. obemstvu svojo lastno izdelovainteo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. 0©©@©®0©©0©00( Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da-siravno sem jo malo fasa rni>il;i. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem iti znancem. Adeta Sandrock, gledališka jigralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposhla en lonfek lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kupiisd. Blag. gosja Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega pre«ku- fcnega mazila poslati še l lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trint. Blag. gospa Ana C>ill.«g! Lluiu.j! Na ukaz Njene ekseUnc gospe pl. Szogyeni-Marieh prosim, d:: mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gkl. Sprejmite ob jednen« zahvalo. Gospa grofinja se jf? o vspelm mazila izrazila jako pohv.ilno. Z odličnim spoStovanjrm Frida Liesa, komorna gospa [Njen;} ekselence. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lor_ley - lasmi dobila sem jih vsled 11-mesečne vpoiab« svoje samoiznajdene pomade. To so najslrnitejše avtoritete priznale za je-d;no sredstvo, ki ne provzror-a izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja hišnik, pospešuje pri gospodih polno morn. rast brk ter daje že , c- kraiki vporabi lasem i a glavi kakor tudi brku;;; naraven lesk Ier popolnost in obrani te pred, zadnjim osivljenjem d«' naj-viSje sfarosii Cena lončka t gtd. S u\d., 2 pld . 5 giil. Po" giljitm. po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s po5'nuu . povzeijem po \ sem »vetu i» ovarne, kamor naj se požiljajo vsa narof-tUl Dun^j l.f Sailargasse 5. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošlje1 e en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternih, Grad Rubein p Merami, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! PoSljite mi po povzetju 1 lonček Csillovega mazila za rr.ščo las kojega sem že imela Spoštovanjem Kneg. Hoiienlohe roj. kneg. Solm. Blag gospa Ana Csillag! Piositn V.is, ila mi V,!?e slavno znane lasne pom poštnem povzetju pošljete Se en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns, Weslbabn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno prosim da mi kretom >,¦ )šle poMjele dva lon'ka. Vas lepo pozdravlja Antonij* Welonler, Gorica. Bekony-Sz. Saszlo. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lon"ka Vašega ,'if-kušenega mtizila za lasi. Grof cm. Esterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite ni: po postnem povzetja tn lonček Vaš>gn. pre^kušenega ninzila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt, Birkfcld. Blag. go.spa Ana Csiilan Uu: , da : aj. spodnji naslov blagovolile poslali za ekselenco gospo gfolico Ivielmanseg/; namestnico na Dunaju. Go^p.' uli^e 6. 3 b.nčke pomade po 2 gbi za . hranjtnje lasij, 1; tera je izkaz ila dobre * spele. Spoštovanjem Irma Petzl, komorni gospa Njen. ekseltrcc Masje sepicno 16. januvarja 1902.