SKUPŠČINA OBČINE UVBUANA-ŠIŠKA
Zbor knjevnih skupnosti
Štev.: 1-06-4/86-2/88 Datum: 7. 1. 1988
ZAPISNIK
17. seje Zbora krajevnih skupnosti SO Ljubljana-Šiška, ki je bila v torek, dne 22. decembra po skupnem zasedanju vseh zborov v prostorih SO Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Predsednik zbora, tov. Izlakar, je predlagal razširitev dnevega reda s Predlogom odloka o melioracijskem postopku rta območju Poljšak. Gradivo so prejeli vodje delegacij naknadno.
Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji
DNEVNI RED:
1.  Poročilo predsednika komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja
2.  Potrditev zapisnika 16. seje zbora
3.  Predlogi in vprašanja delegatov
4.  Predlog odloka o melioracijskem postopku na območju  -Poljšak
5.   Problematika uresničevanja samoupravnega sporazuma o sociatno-varstvenih pravicah
6.  Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1988
7.  Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1988
8.  Informacija o delovanju poravnalnih svetov in arbitrai v KS in OZD v občini
9.  Program dela zborov Skupščine občine Ljubljana-ŠiSka za leto 1988
- Periodični program dela zborov za I. trimesečje 1988
10.  Obravnava gradiva za sejo ZO SML
11.  Kadrovske zadeve
K 1. totki dnevnega reda:
Že na skupnem zasedanju je bila predlagana in soglasno izvo-ljena komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v sestavi:
- Merljak Peter - predsednik
- Premelč Bogomir - član in
- Miklavčič Viktorija - član
Predsednik komisije je poroča, da je na seji od 32 delegatskih mest prisotnih 28 delegatov, brez opravičila pa so odsotni delegati KS Senica, Sora, Bukovica-Šinkov turn in Trnovec-Topol.
K 2. točki dnevnega reda:
Pisno pripombo je posredovala delegacija KS Komandanta Sta-neta III - njihova pripomba k 5. točki dnevnega reda za ZO SML (Poročilo DO LPP), ki ga je zbor obravnaval na prejšnji seji, je v zapisniku netočno povzeta. Tajnik zbora je povedal, da je prišlo do tipkovne napake v osnutku zapisnika, v stališčih za sejo ZO SML pa je bila ta napaka že odpravljena.
Delegati so zapisnik 16. seje soglasno potrdili s pripombo KS Komandanta Staneta III, in sicer, da navedba v zapisniku pravilno glasi:
»... da bi popolna ukinitev nočnih voženj povzročila težave, saj je taksi nesorazmerno dražji.«
K 3. točki dnevnega reda:
Pisna delegatska vprašanja in pobude so posredovale deJegacije krajevnih skupnosti:
ZGORNJA ŠIŠKA - Zahtevajo pojasnilo glede postopka izdaje dovoljenja za gradnjo garaže na Stemenovi ulici 8.
Pojasnilo bo podal KUP.
MEDVODE
1.  Kdaj je v planu rekonstrukcija magistralne ceste Medvode--Motel Medno? Vprašanje bo posredovano SIS-u za ceste.
2.  Kdo in kdaj bo asfaltiral Cesto ob Sori? Vprašanje bo posredovano KSLO.
DOLOMITSKI ODRED
1.  Dajejo pobudo za spremembo mestnega odloka o obratoval-nem času gostinskih lokalov, in sicer da naj se odpiralni čas v gosto naseljenih soseskah skrajša na 20. uro, saj daljši obratovalni čas preveč moti stanovalce sosesk. Pobudo bomo posredovali v pro-učitev IS SML.
2. Sprašujejo občinski izvršni svet in SOZD Mercator, kdaj bodo pričeli z gradnjo trgovine na Brilejevi ulici. Rok je bil konec leta 1987, krajevna skupnost pa o poteku priprav ni bila obveščena.
Vprašanje bomo posredovali IS Skupščine občine Ljubljana-Šiška in SOZD-u Mercator.
SMLEDNIK - Sprašujejo, kdaj bo izvedena rekonstrukcija ceste Jeprca-Kamnik na odseku Smlednik (casta R-314). Predla-gajo, da pristojne službe opravijo ogled te ceste.
Zahteva bo posredovana Združenerau cestnemu podjetju Slove-nije, da poda odgovor.
LITOSTROJ
1. Vprašanje glede problematike kanalizacije v bloku Obtrska 21. a-25   a,   bo   posredovano   Komunalnemu   podjetju   Ljubljana
- TOZD Kanalizacija, da poda odgovor.
2. Dajejo pobudo, da se za območje Ljubljane z odlokom uredi probleraatika starih, zapuščenih avtomobilov, ki zasedajo parkirne in druge površine. Pobuda bo posredovana Mestnemu koraiteju za komunalno gospodarstvo, promet in zveze.
Na sejo je pisna vprašanja posredovala KS Vodice. Vsa vpraša-nja se nanašajo na urejanje prostora, zato bodo pisni odgovor prejeli od KUP-a.
K 4. ločlci dnevnega reda:
Vodje delegacij so naknadno prejeli dodatno obrazložitev k nespremenjenemu tekstu osnutka odloka. IS meni, da je bilo odgovorjeno na vsa odprta vprašanja in pomisleke,'zato predlaga skupščini, da predlog odloka sprejme. Pisne pripombe sta posre-dovali delegaciji KS Hinko Smrekar, ki predlaga, da se sprejem odloka odloži, pred tem pa zagotovijo ustrezni pogoji v spodnjem toku Gameljščice ter KS Na jami, ki se bodo odločli glede na dodatno obrazložitev odloka.
V razpravi je delegat KS Gameljne-Rašica povedal, da njihova delegacija ni želela preprečiti izvedbe melioracije, vendar šo želeli konkretne odgovore, kako bo rešena problematika visokih voda Gameljščice. Z dodatnimi obrazložitvami so zadovoljni.
Tov. Peter Ogorelec - predsednik Komiteja za urejanje prostora
- je podal ustna pojasnila na nekatere pomisleke delegacije KS Vodice v zvezi s to melioracijo.
Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor sprejema predlog odloka o melioracijskem postopku na območju Poljšak.
K 5. toiki dnevnega reda:
S stališči Sveta za zdravstvo, sodalno politiko, družbeni položaj invalidov in bolezni odvisnosti pri P OK SZDL k tej točki so bUi delegati seznanjeni ustno na seji. Svet ppdpira stališča in predloge Komiteja za družbene dejavnosti, ob tem pa ponovno ugotavlja neprimemost prostorske in kadrovske situacije v občinskem centru za socialno delo. Ponovno predlaga uskladitev normativov social-nih delavcev na število prebivalcev v mestu Ljubljana. Prostorsko problematiko centra bo mogoče rešiti le s pridobitvijo dodatnih prostorov, predlaga pa, da bi socialni delavci imeli sedež v KS z veliko starejše populacije, saj so sedaj preveč odmaknjeni od krajevnih skupnosti. Svet vztraja, da se končno izdela skupna evidenca prejemnikov vseh oblik družbene pomoči, saj bo potem lažje odločati o upravičenosti do socialno-varstvene pomoči. Pred-laga tudi, da se objektivizirajo potrebe po izgradnji domov za starejše občane v Ljubljani do leta 2000.
Izvršni svet nima pripomb ter podpira sprejem tega poročila, vključno z mnenji, stališči in predlogi Komiteja za družbene dejav-nosti.
Na pisne pripombe delegacij krajevnih skupnosti je sproti odgo-varjal tov. Košir - predsednik Komiteja za družbene dejavnosti:
KS dr. Petra Držaja - Menijo, da poročilo ni popolno, ke ni upoštevan Varstveno-delovni center Tončke Hočevar, ki po mne-nju delegacije spada v to področje.
- Problematika tega čentra je podana v gradivu na strani 22 pod točko c).
KS Preska - Sprašujejo ali se pri iskalcih zaposlitve, ki preje-majo družbeno pomoč preverja, ali odklanjajo delo, ali zanje res ni dela. Predlagajo, da naj se v primeru odklonitve dela denarno nadomestilo ukine.
-  Pravico do denarnega nadomestila imajo vsi nezaposleni, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona o zavarovanju za primer brezposel-nosti. Strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje vodijo natančne in ažurne evidence ter preverjajo upravičenost do denarnega nado-mestila. So pa prejemniki teh dnižbenih pomoči predvsem težje zaposlivi iskalci zaposlitve (nosečnice itd.) Poleg tega mora Skup-nost za zaposlovanje iskalcem ponuditi tako delo, ki ustreza nji-hovi izobrazbi in usposobljenosti, kar pa ni vedno izvedljivo. (Odgovor je pripraVila strokovna služba Skupnosti za zaposlo-vanje).
KS Komandanta Staneta II - Menijo, da je varstveni dodatek glede na povečanje življenjskih stroškov prenizek.
-  Ta dodatek je že letos prenizek, še bolj problematičen pa bo postal v naslednjem letu, kot posledica prenizke prispevne stopnje.
KS Komandanta Staneta I in III - še posebej podpirajo 6. točko sklepov Komiteja za družbene dejavnosti ker menijo, da bi Zdrav-stvena skupnost morala prispevati sredstva za zdravstveno oskrbo v domovih starejših občanov.
-  Participacija zdravstvene skupuosti za zdravstveno oskrbo v domovih starejših občanov je dejansko odločno prenizka, saj je npr.  cena oskrbnega dne v  Kliničnem centru do  10x  višja. V Domu starejših občanov v Šiški je 80% varovancev zdravstveno prizadetih, kar odločilno vpliva na to, da dom posluje na robu rentabilnosti, enako pa tudi vsi ostali domovi v Ljubljani.
KS Milana Majcna - Zahtevajo pisni odgovor, zakaj še ni vzpostavijena skupna evidenca vseh oblik družbene pomoči, saj je bila naloga določena za leto 1984, a še sedaj ni narejena.
-  Vprašanje  bo posredovano odgovornim, da nanj  podajo natančen odgovor kaj je narejeno, kaj ni in zakaj ni.
KS Zgornja Šiška - Zahtevajo, da se ta evidenca čimprej vzpo-stavi ter posreduje tudi krajevnim skupnostim, občinski center za socialno delo pa je odgovoren za pravočasne in točne podatke.
-  Doslej je vzpostavljena šele evidenca za 5 oblik družbene pomoči. Število prejeranikov pa se bo v naslednjem letu verjetno zelo povečalo (že sedaj v Šiški prejema npr. otroški dodatek 6800 otrok), to pa bo prineslo nove težave pri vzpostavitvi evidenc, saj je vseh oblik pomoči 15. Precejšnje težave so tudi pri ugotavijanju dejanskega materialnega položaja prosilcev.
Brez razprave so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor sprejema Informacijo o problematiki uresničevanja samo-upravnega sporazuma o socialno-varstvenih prsvicah s pripom-bami Sveta za zdravstvo, socialno politiko, družbeni položaj invali-dov in bolezni odvisnosti pri P OK SZDL, pripombami delegacij in iz razprave, ki se posredujejo piedlagatelju gradiva da jih upo-Steva pri svojem nadaljnjem delu.
K 6. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljal IS, ki ni imel pripomb.
Delegacije krajevnih skupnosti so poslale precej pisnih pripomb k tej točki in k 7. točki - Osnutku odloka o občinskem proračunu. Ker sta obe točki vsebinsko tesno povezani, je tov. Aleksander Vavpotič - vodja službe za finance in proračun, podal odgovore na pripombe k obema točkama hkrati:
KS Komandanta Staneta I, III in KS Zgornja Šiška - Ugotav-ljajo, da je pozicija 34 - sr^dstva za KS - indeks povečanja odločno prenizek - 148, ne glede na to, da tu niso všteta sredstva za obnovo prostorov KS. Zato zahtevajo, da se to nesorazmerje v primerjavi z drugimi porabniki proračuna odpravi. Sprašujejo tudi, zakaj so iz osnutka dogovora izpadle krajevne skupnosti ter o usodi osnutka ljubljanskega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti, ki naj bi bil obravnavan na tej, decembrski seji SML, a je premaknjen na aprilsko sejo.
Odgovor Iz obrazložitve k osnutku odloka o proračunu za leto 1988, glede financiranja izvajanja delegatskega sistema in k; ajevne samouprave je razvidno, da smo osebne dohodke in ma :rialne stroške indeksirali na podlagi enotnih izhodišč o oblikovan i sred-stev za delo upravnih organov in strokovnih služb, kr;jevnih skupnosti in druzbenopolitičnih organizacij (50% več glede aa leto 1987 za osebne dohodke in 60% za materialne stroške). Sredstva za reševanje prostorskih probler.iov K'. v letu ! 987 so bila izje-moma določena samo za to leto glede na razpoložjiva sredstva dogovorjene porabe občine. Ocenjujemo, da smo s temi srtstvi v letu 1987 razrešili najbolj pereče probleme prostorov KS v Šiški. Upoštevaje interventne predpise na področju splošne porabe za leto 1988 pa ni sredstev, da bi jih lahko namenili tudi za te namene.
Zato sekretariat za občo upravo pripravlja samoupravni Sporazum o združevanju sredstev združenega dela občine za kritie teh stro-škov.
Upoštevaje navedeno pojasnilo je poprečni indeks rasti zagotav-ljanja sredstev za izvajanje delegatskega sistema in krajevne samo-uprave 153,66 in ne 148.
Nal3.skupnemzasedanjuzborovskupščine,dne27.10.1987 je bil obravnavan družbeni dogovor o financiranju funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. Skupščina tega družbenega dogovora ni sprejela, pač pa ga je vrnila predlagatelju, da ga dopolni v smislu celovitosti razreševanja financiranja krajevnih skupnosti. Tudi odbor podpisnikov samou-pravnega sporazuma o delitvi sredstev proračuna na krajevne skupnosti je osnutek družbenega dogovora zavrnil. Ta družbeni dogovor pa je posledica prenehanja financiranja KS po Dogovoru o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porebe v občinah in mestu Ljubljana. Ta izključno rešuje financiranje proračunov občin, ki naj bi bili le dopolnilni vir financiranja krajevnih skupno-sti. Postopek usklajevanja in izdelave spremenjenega družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti je v teku.
KS Komandanta Staneta I in III - Menijo, da je obratovanje prenovljenega gradu stvar financiranja mesta Ljubljane, ne pa občin (tako tudi KS Hinko Smrekar), enako tudi razvoj informa-tivnega sistema, ki je po njihovem zelo nejasen in splošen pojem.
Odgovor: Po 16. členu osnutka ljubljanskega dogovora o splošni porabi so predvidena tudi sredstva za obratovanje prenovljenega ljubljanskega gradu v znesku 160 mio din. Iz obrazložitve k temu dogovoru je razvidno, da so sredstva za ta namen načrtovana na podlagi ocene stroškov. V predlogu dogovora bodo podani izra-čuni potrebnih sredstev, tako za obnovo ljubljanskega gradu, kakor tudi za urbanistično dokumentacijo in planske akte, za razvoj informacijskega sistema in modernizacijo opreme davčne inšpekcije.
Sprašujejo tudi, zakaj je potrebno prelivanje sredstev iz šišen-skega i ibčinskega proračuna v proračuna občin Ljubljana Center in Ljubljana Moste-Polje, saj npr. občina Moste-Polje namenja več sredstev za KS, kot pa Šiška. Isto sprašujeta tudi KS Preska in Vaše Goričane.
Odgovor: Občina in mesto Ljubljana imajo enotno bilanco splošnc porabe. Skladno z dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1988 lahko občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skup-nost sklenejo poseben dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe. Tako je tudi za občine in mesto Ljubljana predlo-žen osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljulbljana za leto 1988, po katerem so določeni deleži sredstev dogovorjene porabe posa-mezne občine na podlagi meril, katera so skupščine sprejele na svojih zasedanjih. Zaradi izrazite razlike v strukturi prihodkov posameznc občine, imajo občine Ljubljana Bežigrad, Šiška in Vič-Rudnik večje prihodke od dogovorjene porabe, občina Center in Moste-Polje pa manjše. V globalu bilance Ljubljane pa so prihodki od dogovorjene porabe večji le 44,484.000 din. To pa pomeni, da v okviru enotne bilance splošne porabe Ljubljane vrširao preliva-nje prihodkov med posameznimi občinami v točno določenem odstotku po dogovoru.
Zaradi prelivanja prihodkov do zneska dogovorjene porabe posamezne občine nobena KS naše občine ni prizadeta in ni moč primerjati porabo za KS z izplačili osebnih dohodkov delavcev v posameznih občinah.
KS Zg. Šiška - Kje so prikazana sredstva za obnovo družbenih domo\ ter zakaj se spet prikazujejo ločeno sredstva za računovod-stvo z<i KS, čeprav je sprejet samoupravni sporazum o medseboj-nih piavicah in odgovornostih med krajevnimi skupnostmi in delovno skupnostjo krajevnih skupnosti. Menijo, da bi morala biti vsa sredstva za delovanje krajevnih skupnosti prikazana v eni postavki, ob tem sprašujejo po smiselnosti načrtovanja v krajevnih skupnostih, glede na dejstvo, da je masa sredstev že v naprej določena.
Odgovor: Sredstva za delovanje računovodstva KS izkazujemo ločeno v osnutku odloka zaradi pisne izjave vseh svetov KS, da odstopajo sredstva, namenjena za delovanje računovodske službe, delovni skupnosti KS in pooblaščajo našo službo, da sredstva za te iiamene direktno nakazuje na žiro račun delovne skupnosti krajev-nih skupnosti občine Ljubljana Šiška (samo svet KS Milan Majcen ni podal te izjave).
KS Litostroj - Spražujejo zakaj tako velika razlika med postavko 12 - Regionalni zavod zavarstvo naravne in kulturne dediščine in postavko 17 - Obratovanje prenovljenega dela gradu. Menijo, da je postavka 12 prenizka.
Odgovor: Pod zaporedno štev. 12 v 16. členu ljubljanskega
dogovora so načrtovana sredstva ža kritje delavca, ki opravlja naloge in opravila upravnega postopka (izdaja strokovnih mnenj, soglasij, komisijski ogledi) in za izdajo raznih drugih mnenj za potrebe varstva naravne in kultume dediščine. Sredstva za pri-pravo strokovnih osnov za razglasitev najpomembnejših del naravne in kulturne dediščine pridobiva ljubljanski regionalni zavod neposredno od naročnikov takšnih del. Zato podatek z načr-tovanimi sredstvi za obratovanje prenovijenega dela Ijubljanskega gradu ni primerljiv. Pojasnila o potrebnih sredstvih za obnovo ljubljanskega gradu so podana že pri odgovoru KS Komandant Stane I in III.
KS Podutik - Želijo pojasnilo, po kakšnih kriterijih se dodelju-jejo namenska sredstva za vzdrževanje spomenikov NOB krajev-nim skupnostim.
Odgovor: V osnutku proračuna namenjamo sredstva za vzdrže-vanje grobov in spomenikov NOB v višini 7,178.000 din kar je 60% več kot so bila načrtovana sredstva v letu 1987. Program porabe sredstev po posameznih namenih izdela odbor udeležencev druž-benega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja in soci-alistične revolucije na območju občine Ljubljana Siška, katerega komite za družbene dejavnosti predlaga izvršnemu svetu v obrav-navo in sprejem. Takšen program vključimo v predlog proračuna. Programa za leto 1988 od navedenega odbora še nismo prejeli, zato predlagamo delegaciji KS, da takšen zahtevek predloži ome-njenemu odboru. Tudi vprašanje glede meril in kriterijev za vzdr-ževanje spomenikov in spominskih obeležij posredujete nepo-sredno odboru.
KS Hinko Smrekar - Zahtevajo pojasnilo glede sankcij proti odgovornim za stanje ljubljanskega gradu.
- Zahtevo naj pisno posredujejo Skupščini mesta Ljubljane.
Na sejo je pisne pripombe posredovala KS Vaše Goričane. Deloma je nanje odgovoril tov. Vavpotič že pri prejšnjih vpraša-njih. Želijo še obrazložitev, za, kaj bodo uporabljena sredstva za druge splošne družbene potrebe (konto 468).
Odgovor: Za sofinanciranje Ijubljanskega gradu. razvoj infor-macijskega sistema in Živalski vrt. Slednji je po kontnem planu pač uvršien v to postavko, ker se po veljavnih predpisih mora pokri-vati s sredstvi proračuna.
Zanima jih tudi, zakaj takšno nesorazmerje med dodeljenimi sredstvi za komunalno dejavnost in za dejavnost OK SZDL (1:5) ob dejstvu, da je komunala predvsem v priraestnih KS popolnoma neurejena.
Odgovor. Iz proračuna se ne financira klasična komunalna dejavnost, ta je v pristojnosti KSLO. Zato primerjava konta 468 s sredstvi za delo OK SZDL ni vmestna, saj se sredstva za OK SZDL dodeljujejo pod enakimi pogoji in kriteriji, kot za vse ostale porabnike proračuna.
V razpravi so sodelovali delegati krajevnih skupnosti Zg. Šiška, Komandanta Staneta III in Vižmarje Brod. Slednji je pripomnil, da proračuna mesta in občine nista stabilizacijsko in racionalno zastavljena, saj se vendarle napajata tudi iz sredstev združenega dela in zmanjšujeta akumulacijo. Zahteva po razbremenjevanju OZD ni upoštevana, saj bi za dosego tega cilja morali proračunsko porabo odločneje zmanjševati, tudi in predvsem s krčenjem državne ter vseh drugih vrst administracije, tudi v OZD. Predpo-goj temu pa je deregulacija, ki naj se prične na nivoju občine.
Tov. Vavpotič je komentiral, da proračuni občin, mesta in republike Slovenije so stabilizacijski, saj se oblikujejo v štirikratni višini zadnjega četrtletja 1987 in ne vsebujejo deflatorja. Ob reba-lansih pa se bodo morali usklajevati z vsakokratno rastjo dohodka OZD po periodičnih obračunih, torej bodo usklajeni z možnostmi porabe.
Na vprašanje delegata KS Komandanta Staneta III, zakaj občine financirajo Ijubljanski grad, je tov. Vavpotič pojasnil, da naša občina financira le 24% celotnih stroškov, saj je grad vendarle Ijubljanski, torej skupna zadeva vseh petih ljubljanskih občin.
Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor sprejema Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1988 ter pooblašča delegate, da glasujejo za njegov sprejem s tem, da prenesejo in uveljavljajo podane pripombe delegacij in iz razprave.
K 7. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljala statutarno-pravna komisija, ki je predlagala nekaj redakcijskih popravkov teksta osnutka. Njena stališča so delegati prejeli na mizo.
Ker je razprava o tej točki potekala že pri prejšnji točki, upošte-vane in odgovorjene pa so bile tudi pisne pripombe"delegacij, je predsednik zbora predlagal predlog sklepa, ki so ga delegati sogJasno potrdili:
SKLEP:                                                              ^9
Zbor sprejema osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1988 s pripombami statutarno-pravne komisije, dele-gacij in iz razprave, ki se posredujejo predlagatelju, da jih prouči in upošteva pri pripravi predloga, tiste, katerih ne bo mogel upošte-vati, pa obrazloži.
• K 8. točki dnevnega reda:
Stališča izvršnega sveta so bila objavljena v delegatski prilogi JT.
Pisno pripombo je posredovala delegacija KS Milan Majcen, ki soglaša s sklepi izvršnega sveta SO, poleg tega pa predlaga, da se po ktajevnih skupnostih opravi seminar ali na kak drug način usposobi člane poravnalnih svetov. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor sprejema Informacijo o delovanju poravnalnih svetov in arbitraž v KS in OZD v občini s stališči in sklepi izvršnega sveta. Pripombe delegacij se posredujejo predlagatelju informacije, da jih upošteva pri svojem nadaljnjem delu.
K 9. točki dnevnega reda:
Predsednik zbora je delegate obvestil, da je v letnem programu dela v II. poglavju pod točko 6 letnico 1988 potrebno nadomestiti zletnico 1989, ker je prišlo do tiskovne napake. Hkrati je povedal, da se po periodičnem programu dela zborov za I. trimesečje 1988 januarska seja skupščine prestavi na 2. februar, in ker so bile programske zasnove za ŠO 1/1 - kurilnica - del, ŠO 9/1 - Med-vode, ŠR 9/1 Medvode in ŠM 10/1 - Sedovnice sprejete na prejš-njem zasedanju skupščine, bo zbor namesto te točke obravnaval gradivo za sejo ZO SML.
Delegacije KS so posredovale naslednje pisne pripombe: KS Kdhiandanta Staneta II - Seje zborov 31. 3. 1988 naj se razširijo z obravnavo »Osnutka dogovora o financiranju funkci-onalne dejavnosti KS na območju ljubljanskih občin,« ki ga bo obravnaval zbor občin SML, dne 7. 4. 1988. KS Milan Majcen:
1.  Predlagajo, da se kot posebna naloga v programu dela upo-števa usklajevanje dela s SIS družbenih dejavnosti, ki soodločajo kot 4. zbor občinske skupščine.
2.  V programu dela pogrešajo obravnavo problematike varstva okolja, zraka in gozdov ter predlagajo dopolnitev programa s to točko.
Predsednik zbora je odgovoril, da bosta pobudi posredovani v presojo izvršnemu svetu in resornemu upravnemu organu. Brez razprave so delegati soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.  Zbor sprejema Program dela zborov Skupščine občine Ljub-ljana Šiška za leto 1988 s pripombo, da se v poglavju II, pod točko 6 popravi letnica, in sicer: »Resolucija o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana Šiška v letu 1989« in ne 1988.
2.  Zbor sprejema Periodični program dela zborov za I. trime-sečje 1988 z naslednjimi popravki:
-  seje zborov 2. februar 1988
-  črta se točka: »Programske zasnove...« in uvrsti Obravnavo gradiva za sejo ZO SML.
-  seje zborov 31. marec 1988
-  doda se obravnava »Osnutka družbenega dogovora o financi-ranju funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti na območju ljub-ljanskih občin«.
(Gradivo je iz programa ZO SML)
K 10. točki dnevnega reda:
Predsednik zbora je uvodoma povzel kritične pripombe večine delegacij, da je tokrat gradivo za SML prišlo do delegatov nedo-pustno pozno ter seznanil delegate z opravičilom mestne skupš-čine, ki pojasnjuje, da je bilo delegatsko gradivo natisnjeno pravo-časno, do zamude pa je prišlo pri pošiljanju le-tega, ker je odpove-dala tehnika.
Delegati so najprej poslušali poročilo delegatov s prejšnje seje ZO SML. Poročevalec je podal nekatere kritične pripombe na prenašanje stališč občinske skupščine za sejo SML ter glede krat-kih rokov za dostavo teh stališč. Delegati zbora so ob tem ponovno podali zahtevo, da se obravnave pomembnejših mestnih gradiv v občinski skupščini udeležijo predlagatelji teh gradiv.
V razpravi so sodelovali delegata KS Milan Majcen in Koman-danta Staneta III ter predsednik zbora.
Nekatere točke so bile obravnavane že na skupnem zasedanju, zato je zbor obravnaval le preostale točke dnevnega reda:
K 4. toiki:
a) POROČILO O REALIZACUI PROGRAMA SKLADA STAVBNIH ZEMLJlSČ MESTA LJUBUANE od 1. 1. 1987 do 30. 9. 1987 IN REBALANS ZA LETO 1987
b) ZAČASNI PROGRAM DS FINANČNI NAČRT SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ MESTA LJUBUANE ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 30. 4. 1988
Delegati so prejeli na mizo stališče IS Skupščine občine, ki meni, da je poročilo dobro pripravljeno, in da Sklad kljub objektivnim težavam dosega zadovoljive rezultate, še posebej na področju pridobivanja stavbnih zemljišč.
Izvršni svet navaja nato vrsto predlogov in stališč k poročilu in rebalansu programa za leto 1987, nima pa pripomb k začasnemu programu in k finančnemu načrtu sklada od 1. 1. do 30. 4. 1988.
KS Sora je posredovala precej pripomb in vprašanj k rebalansu progiama sklada, in sicer predvsem k tistim nalogam, ki so bile vnešene v rebalans kot posledica sprememb in dopolnitev družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška, sprejetih na seji občinske skupščine, dne 26. 11. 1987. Delegacija bo prejela pisni odgovor od komiteja za urejanje prostora.
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor daje soglasje za sprejem začasnega programa in finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane in pooblašča delegate, da glasujejo za sprejem.
K6. točki:
PREDLOG ODLOKA O VARSTVU VIROV PITNE VODE
Občinski izvršni svet k tej točki ni imel pripomb.
Pisno pripombo je posredovala KS Hinko Smrekar, in sicer podpirajo iniciativo, da občina in mesto Ljubljana sodelujeta z občinama Škofja Loka in Kranj pri zalčiti vodnih virov na Sorškem polju.
V razpravi je delegat KS Gameljne-Rašica ponovno opozoril na njihovo pobudo, da se vas Rašica vključi v III. varstveno cono.
Predlagatelj odloka je pojasnil, da bo to območje zajel novi odlok o zavarovanju lokalnih vodnih virov, ki bo pripravljen v naslednjem letu.
K 8. todd:
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA, KI SE FINANCIRA PO ODLOKU O ZACASNEM PLAČEVANU PRISPEVKA IZ DOHODKA ZA IZREDNO VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE
Poročilo je obravnaval izvišni svet, ki z njim sogiaša in v celoti podpira stališča IS SML, predlagatelja pa opozarja, da naj nereali-zirane naloge prenese v prihodnje leto, da se realizirajo v okviru razpoložljivih sredstev, če ne, pa naj se prenesejo v redni program KSLO (npr. most čez Maveljščico pri Tometu). IS ugotavlja, da še vedno ni rešen problem sistemskega financiranja in upravljanja ploščadi stanovanjskih sosesk ter predlaga, da se stroški njihovega vzdrževanja vključijo v redni program KSLO za leto 1988, saj se bo le na ta način možno izogniti še večjemu propadanju družbenega premoženja.
Pisni pripombi sta posredovali KS Komandanta Staneta II in Zg. Šiška, ki sprašujeta, zakaj je bila pri ureditvi Vodnikove ceste za 100% prekoračena predračunska vrednost del?
Iz obrazložitve to namreč ni razvidno. Zato sprašujejo, kdo si lasti pravico sprerainjati progTara, tudi glede Titove ceste.
K 10. točki:
VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE
Predsednik zbora je delegate seznanil z naknadno prispelimi predlogi kadrovskih zadev. Delegati so s predlogi sicer soglašali, vendar so opozorili mestno skupščino, da naj v bodoče kadrovske zadeve objavi v delegatskem gradivu, sicer jih zbor, ne da bi delegacije razpravljale o njih, ne bo potrjeval.
Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.  Zbor pooblašča delegate za sejo ZO SML, da glasujejo za sprejem predlaganih gradiv s tem, da prenesejo in uveljavljajo podane pripombe.
2. Iz zbora krajevnih skupnosti se bodo seje ZO SML udeležili:
- Gabrovšek Jože - KS dr. Petra Držaja
- Čadež Janez - KS Pirniče
- Koler Boštjan - KS Stanežiče-Medno
K 11. točki dnevnega reda:
Poleg kadrovskega predloga, objavljenega v delegatski prilogi JT, so delegati prejeli na mizo še štiri predloge za imenovanje delegatov občinske skupščine v organe upravljanja nekaterih ustanov.
Brez razprave so delegati soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.  Stojiljkovič Bratislav, roj. 5. 9. 1953, stanujoč v Ljubljani Ljubeljska 20, planer nabave, član delegacije KS Litostroj za delegiranje delegatov v skupščine DPS se imenuje v svet TOZD Razvoj in raziskave DO Lek.
2. Bojan Truden, roj. 1952, pravnik, stanujoč v Ljubljani, Bije-dičeva 4, član delegacije KS Dravlje za delegiranje delegatov v skupščine DPS se imenuje za delegata Skupščine občine Ljub-Ijana-Siška v svet OŠ Milan Mravlje.
3.  Sikst Marion, roj. 1912, pedagog - upokojenec, stanujoč v Ljubljani, Milčinskega 24, član delegacije KS Hinko Smrekar za delegiranje delegatov v skupščine DPS se kot delegat SO Ljub-ljana-Šiška imenuje v svet DO Železniška srednja šola Ljubljana.
4. Vladimir Krmelj, roj. 1918, elektrikar- ^pokojenec, stanujoč v Ljubljani, Milčinskega 6, član delegacije KS Hinko Smrekar za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti se imenuje kot namestnik delegata SO Ljubljana-Šiška v Svet DO Železniška srednja šola Ljubljana.
4. Jože Pradic, roj. 1933, tehnik, stanujoi v Ljubljani, Tacenska 7, člaa delegacije KS Šentvid za delegiranje delegatov v skupščine DPS se kot delegat SO Ljubljana-Šiška imenuje v svet OŠ Alojz Kebe.
Ob koncu je predsednik zbora delegatom zaželel veliko delovnih uspehov in osebne sreče v letu 1988.
Seja je bila končana ob 19.10.
TAJNIK ZBORA
Bojan MAKOVECKI, 1. r.
PREDSEDNIK ZBORA Alojz IZLAKAR, 1. r.