m
primorji Dnevnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
A SLOVENSKO PRIMORJE
l eto I. - Stev. 2
TRST, torek 15. maja 1945
Cena 1.— liro
PodfitedsedMk Jugoslovanske vlade KARDELJ
o Trstu. Istri in Slovenskem Primorju
BEOGRAD Podpredsednik in minister za konstituanto v narodni vladi demokratične federativne Jugoslavije, Edvard Kardelj, je odgovarjal dopisniku TANJUG-a na nekoliko vprašanj o -položaju Trsta, Istre in Slovenskega PTimorja.
«Del inozemskega, zlasti pa italijanskega tiska, vodi v poslednjem času intenzivno •kampomjo proti Jugoslaviji v zvezi z osvoboditvijo Istre im Slov. Primorja. Kako tolmačite to kampanjo ?»
«Predsem je potrebno naglasiti, da je Jugoslovanska Armada osvobodila Istro in Slovensko Primorje s Trstom samo s svojimi lastnimi silami in to v težkih borbah in z velikimi žrtvami. Izjava načelnika generalštaba Jugoslovanske Armade, generallajtnanta Arse Jovanoviča, ki j® obenem s komandantom, IV. armije, generallajtnantom Drapšinom, vodil operacije na tem terenu, je dovolj jasna in avtoritativna. Prvotna nejasnost v tem pogledu, ki so jo izkoristili gotovi italijanski fašistični agenti, 'j® sedaj popolnoma odpadla. S formalnega gledišča je torej popolnoma naravno, da ima Jugoslovanska Armada na ozemlju, ki ga je zasedla, vsaj iste pravice, kot jih imajo osta le zavezniške države, kii so v toku borbe zasedle gotova tuja ozemlja. Toda če se temu dodaše to, da ta ozemlja niso za nas iPikaka tuje dežele, temveč naša lastna narodna zemlja, ki so jo v preteklosti nasilno odtrgali od Jugoslavija, potem bo te pravice podkrepljene še z moralno-političnimii argumenti. C« imamo pred očmi ta dejstva, bi bila kampanja proti Jugoslaviji popolnoma nerazumljiva In nikjer osnovana. Zlasti bi bilo nerazumljivo, kaki razlogi bi mogli preprečiti, da bi se Jugoslovanski Armadi kot zavezniški armadi priznale iste pravice kot ostalim zavezniškim armadam. Nekateri inozemski listi širijo kleveto, da hote Jugoslavija z okupacijo tega ozemlja postaviti svet pred Izvršeno dejstvo. Toda te trditve so popolnoma neosnovan«. Te klevete si je Izmislila ista fantazija, ki si tudi da: es po starem fašističnem receptu izmišlja nesramne laži o grozodejstvih, ki jih baje jugoslovanske vojne oblasti vrše nad tržaškim prebivalstvom. Jugoslavija ni nikoli odrekala svoje pripravljenosti, da na mirovni konferenci razpravlja in postavlja svoje zahtevo o končni razmejitvi med Jugoslavijo In njenimi sosedi. Torej »e stališče Jugoslavije v pogledu sedanjega položaja teh ozemelj ne razlikuje od stališča zaveznikov proti ozemljem, ki so jih oni okupirali. Zato bi bilo tudi smešno, osporavati Jugoslaviji pravico, da vzpostavi okupacijsko oblast, da »e more očuvati red in obnova te pokrajine, vse dotlej, da ne bo dokončno rešeno vprašanje razmejitve med Italijo in Jugoslavijo z neposrednim sporazumom med tema dvema državama. Jasno je, da nima s te strani italijanski tisk in oni inozemski tisk, ki jo podpira, nobenega povoda za protijugoslovansko kampanjo. Pri tem dela del Inozemskega tiska naravno iz nepoučenosti.
Mislim, da prihajata tu do izraza dva faktorja.
Prvi faktor je organizirana kampanja, ki jo že dalj čaaa vodijo proti novi Jugoslaviji italijanski fašl-stičnl elementi dn njihovi reakcionarni zavezniki, ker čutijo, da Jo to edina pot k preporodu italijanskega Imperializma. Ta politika se v ničemer ne razlikuje od starih manevrov Hitlerja, Mussolinija In njegovih pomagačev, ki so hoteli potegniti svoj- voz iz blata na ta način, da hi vnesli nesoglasje in
razdor med zaveznike. Italijanskim fašističnim imperialistom je služil v ta namen pakt proti komkiterni, nato protisovjetska kampanja v raznih oblikah, zdaj pa računajo, da hi bila ugodna odskočna deska za onovo italijanskega imperializma protijugoslovanska kampanja. Pri tem računajo na gotovo podporo onih krogov v zavezniškem inozemstvu, ki so bili vedno dokaj mlačni v svoji <■ sovražnosti* proti italijanskemu fašizmu. Toraj nima ta kampanja samo cilja, da bi italijanski imperialisti od svojega imperija rešili vsaj slovensko in italijansko hrvatske pokrajine, če že ne morejo rešiti svojih kolonij, temveč gre še za en cilj: za vstajenje italijanskega imperializma in njegovo ponovno pojavo v Srednji Evropi in na Balkanu. Ta vojna tn kore koč še ni k ončana, vendar se italijanski fašisti v demokratski kamuflaži smatrajo že dovolj močne, da bi mogli spet hujskati na,rod proti narodu preprečevati vzpostavitev narodnega miru v tem delu Evrope.
Dejstvo, da je italijanskim fašističnim ostankom uspelo pritegniti v protijugoslovansko kampanjo tudi gotov del inozemskega tiska, kaže z ene strani, da je inozemski tisk slabo obveščen, z druge strani pa, da vpLiv fašizma v zavezniškem inozemstvu Se vedno ni popolnoma l-azbit; dokazuje, da človeštvo še vedno ni v celoti preklelo in zavrglo fašizma. Priznati je treba, da so fašisti in njihovi pomočniki zelo vešče organizirali to kampanjo. Ker spada Jugoslavija med manjše države, mislijo, da smejo svobodno kričati, svobodneje in več,, kot smejo kričati proti ostalim zavezniškim deželam. Istočasno ugotavljamo z zadovoljstvom, da nasprotujejo «koraj vsi resni angleški znanstveni delavci tej kampanji, da postavljajo stvar objektivno in. v tem smislu pozitivno proti Jugoslaviji. Z druge strani pa oni tudi v drugih deželah ne žele, da bi se narodi Jugoslavije osvobodili na vsem svojem ozemlju. Po njihovih računih bi bilo potrebno, dati imperialistom podporo v njihovih osvajalnih pretenzijah, da bi se na ta način preprečilo, da bi narodi Jugoslavije končno našli mir v svoji hiši. Zato svetujejo, da »e naj Italiji sicer vzamejo kolonije, da se ji pa naj prepusti slovenska in italijanska zemlja na severu. Razume se, da mi nimamo ničesar proti temu, da se da narodom v italijanskih kolonijah možnost, da dobe člmprcj svojo narodno neodvisnost. Toda nikakor ne moremo razumeti, v čem so Slovenci in Hrvati takozvane Julijske Krajine slabši od afriških plemen in s čim so Zaslužili, da bi bili kaznovani z novim nacionalnim suženjstvom, čeprav so v tej vojni dali ogromne žrtve za stvar zaveznikov. Zares čudno, kako bi človeštvo moglo prav oni narod, ki je štiri leta kot edina demokratska baza v italijanskem Imperiju vodil oboroženo bor-b( za svojo svobodo tn zavezniško stvar, vreči kot nagrado italijanskim imperialistom, ki so se štiri leta borili z orožjem v roki proti zaveznikom. Ko hi se to po kakršnikoli nesreči res zgodilo, bi bila to najstrašnejša obtožba sedanjih odnosov med narodi1, in to tem bolj, ker se ti znova grade na ruševinah Hitlerjevega in Mussolinijevega «novega reda*.
Jasno je torej, da se za protijugoslovansko kampanjo ,v zvezi s Trstom krijejo sovražniki demokracije In svobode malih narodov; ljudje, ki ne žele dokončne likvidacije ostankov fašizma v Evropi. Mi naravno dobro vemo, da tem pro-fbšistom in fašistom ne bomo zavezali jezika s sklicevanjem na pravico, ali na prir.cip, da ima vsak narod pravico do samoopre-
delitve. Zanje pravice malih narodov ne obstoje: tako so jih naučili Hitler in. Mussolini Vsekakor pa mi vemo, da je Jugoslavija v Evropi edina poleg treh velesil, ki Je v vseh letih vojne držala s svojo vojsko v vojni in vezala velike dele sovražnih armad, med katerimi tudi italijanske, in da ima torej vsaj to pravico, da stori ono, kar so storile vse zavezniške armade v tem slučaju.*
«Kakšno je sedanje stanje
v Istri in Slov. Primorju f»
«Na vsem ozemlju, ki so ga osvobodile naše čete, je vzpostavljena vojna zaledna oblast Poleg tega je priznana tudi civilna oblast v obliki Narodno osvobodilnih odborov. Ti odbori so obstojali že v času okupacije. V vseh vaseh m mestih so bili organ borbe prebivalstva proti okupatorju. Poleg tega je bil velik del Slovenskega Primorja in Istre že osvobojen s splošno narodno vstajo in akcijami naš*h vojaških edinic IX. Korpusa, ki so prostovoljno rekrutirale borce med prebivalstvom na tem terenu. Na tem ozemlju so narodno, osvobodilni odbori bili že prej organi oblasti. Naravno je torej, da so Narodne osvobodilni odbori najbolj poklicani, da prevzamejo začasno upravo teh pokrajin. Povsem prirodio Je, da naše vojne oblasti niso mogle priznati starih fašističnih civilnih oblasti.
Razumljivo je, da so Narodno osvobodilni odbori sesta vljcni proporcionalno po narodnosti. Znano je, da so na vsem ozemlju samo nekatera Vfčja mesta bolj ali manj italijanska V Slov. Primorju n. pr. imajo italijansko večino samo mesta Trst, Gorica v ožjem smislu — med tem ko ima Gorica s predmestji že slovensko večino — in Tržič, vse ostalo ozemlje pa je stoodstotno slovensko. Naravno je torej, da so v mestih z italijansko večino Narodno osvobodilni odbori, povečini sestavljeni iz Italjanov, ki so se borili v protifašističnih vrstah. Pripadajo najrazličnejšim slo jem in najrazličnejšim političnim orientacijam. Kdor ve, da jc ves razvoj nove Jugoslavije povezan z borbo proti vsake vrste nacionalnemu šovinizmu, kdor ve, da je bila politika bratstva, edinstva in enaho-pravnosti narodov od vsega početka osnova borbe Narodno osvbcdilnega-pokreta pod vodstvom maršala Tita., ta ne more sumiti v to, da bodo odnosi nove Jugoslavije do pravic italijanskega naroda v primorskih mestih upravljani z isto pažnjo in spoštovanjem, kot so odnosi proti vsem ostalim narodom Jugoslavije.*
*Kaj mislite o bodočem po-loiaju Trsta, Primorja in
Istre?»
«Jugoslavija naravno postavlja zahteve, da se te pokrajine enako kot slovenski del Koroške in gotovi drugi deli našega ozemlja, ki so
ob koncu prejšnje svetovne vojne ostali izven meja stare Jugoslavije, priznajo nam. Mi ne zahtevamo, ničesar tujega temveč samo svojo etnografsko mejo. Treba se je zavedati, da je v pogledu narodnih meja po pretekli svetovni vojni Jugoslavija bila bolj oškodovana kot katera koli poražena država Takrat je izven jugoslovanskih meja ostalo 10% jugoslovanskega prebivalstva Samo slovenskega naroda je ostalo izven jugoslovanskih meja preko 35% in to največ v okviru Italije. Naj vsi oni, ki nas klevetajo kot šovinistične nacionaliste, izračunajo, kaj bi oni govorili, če bi tak procent pripadnikov njihovega naroda ostal onstran njihove državne meje. Eden od glavnih ciljev, s katerimi so narodi Jugoslavije stopili v to vojno proti fašističnim osvajalcem, je bil tudi to, da se popravi krivica iz prve svetovne vojne. Nikakor se ne sme zgoditi da bi Jugoslavija ponovno izšla iz te vojne celo slabša kot dovčerajš-nji .sovražnik zaveznikov. In to tem več, ker mi ne zahtevamo ničesar več — ponavljam ničesar več — kot svoje etnografske meje.
Nekateri baje dobronamerni ljudje so pripravljeni, da bi nam priznali slovensko in hrvatsko ozemlje razen mesta Trsta. Pri tem se sklicujejo na princip pravičnosti in naglašajo, da je Trst večinoma italijansko mesto. R®3 je, brez dvoma, da je Trst po večini italijansko mesto z znatno slovensko manjšino. Pustimo ob strani dejstvo, da sam Trst ne more biti niti samostojna luka in niti ne more biti priključen Italiji, ne da bi se ponovno priključila k Trstu slovenska ozemlja, s čimer bi se slovenskemu narodu zgodilo spet isto, čemur se hočejo ti ^dobronamerni* ljudje izogniti. Toda znana stvar je, da pripada mesto svojemu zaledju in ne obratno. Mesta so bila denacionalizirana z umetnimi in nasilnimi ukrepi, vas pa je faktor v katerem je bila očuvana nacionalnost. Toda to nikakor ne pomeni, da je denacionalizirano mesto nehalo biti sestavni del zaledja. Tako hitro pa vendar ne postane pravica zgodovinska krivica — če tako nazovemo stoletni sistem zatiranja. Zares je zelo čudna zahteva današnjih italijanskih osvajalcev, da se jim prepusti ozemlje malega naroda samo zato, ker je njihovim sredstvom uspelo, da z nasilnimi ukrepi in drugimi sredstvi poitalijančijo dve ali tri mesti na tem ozemlju. Jutri bodo zopet v imenu zasužnjenega Primorja zahtevali Ljubljano, ker je ekonomsko in geopolitično poveza* na s Primorjem. Točno tako je postopal tudi Mussolini, ko je leta 1941. priključil Ljubljano Italiji.
V gospodarskem pogledu bi bilo slovensko zaledje brez Trsta popolnoma okrnjeno, ker vse gravitira k temu mestu, vključno tudi slovensko ozemlje v mejah stare Jugoslavije. Toda tudi obratno —
Celje osvobojeno
Velik plen
Vojno poročilo generalštaba jugoslovanske Armade za 13, maj: Naše čete nadaljujejo z uničevanjem in razoroževanjem nemških in ustaških skup'n in edinic, ki mestoma še nudijo odpor.
V boriah je bilo pobitih preko 500 ustašev, število ujetnikov raste vsako uro. Danes je bilo preštetih preko 40.000 sovražnih vojakov in oficirjev. Osvobojeno je bilo 2500 civilnih oseb, ki so jih ustaške bande s silo cdvedle s seboj. Razorožen in ujet je štab 21. nemškega kor-pusa, Med ujetimi nemškimi generali se nahajata generala von Lud-
wiger in Grafenstein. Zaplenjeno je okoli 300 topov, 3000 avtomatskih orožij, 1000 motornih vozil, 6 tankov in ogromne količine drugega orožja in vojnega materiala.
Ob priliki razorožitve zloglasne divizije «Prir.z Evgen* je padla v :«ke naših čet tudi njena vojna zev stava.
Osvobojena in očiščena so mesta Lipnica, Rogatec, Rogaška Slatina, Ruše, Konjice, Celje, Laško, Vita-rje, Velenje, Šoštanj, Dravograd in veliko število drugih.
(Beograd, 14. maja)
Trst se ne bo mogel nikoli pravilno razviti brez naslonitve na to zaledje, preko katerega gredo pota iz Srednje Evrope in Balkana. Da je to tako, ve sam Trst, ki je v času, dokler je bil pod Italijo, stalno propadal.
Toda ne govore samo nacionalni in ekonomski interesi za to, da pripada Trst Jugoslaviji. Vprašanje Trsta je obenem tudi vprašanje miru za Jugoslavijo in Srednjo Evropo. Trst je bil za italijanske osvajalce vrata na Balkan in v Srednjo Evropo. Trst je bil odskočna deska za italijanske fašiste in njihove spletke v srednji Evropi m balkanskih deželah. Noben narod v Srednji Evropi in na Balkanu, ne more dovoliti, da bi se fašistom ponovno dala možnost, da bč izkoristili Trst za kaljenje miru v tem delu Evrope. Samo tisti, ki ne žel! likvidacije fašističnih ostankov v Italiji lahko torej podpira italijansko fašistično protijugoslovansko kampanjo.
To pa nikakor ne pomeni, da ni Jugoslavija živo zainteresirana na ureditvi svojih odnosov z Italijo v prijateljskem duhu. Mi verujemo v demokratične sile italijanskega naroda. Mi smo se tudi u ve rili v skupni borbi z resničnimi italijanskimi antifašisti o njihovi moči v italijanskem narodu in o možnosti, da se med nami in demokratskim italijanskim narodom urede medsebojni odnosi v duhu resničnega prijateljstva. Mnogi italijanski antifašisti, v prvi vrsti pa italijanski delavci so sodelovali skupno z nami v oboroženi borbi pcoti okupatorjem dn italijanskim, fašistom. Ves čas vojne je obstojala zelo tesna povezanost protifašističnega pokreta severne Italije z narodno osvobodilnim pbkretom naših narodov. Prepričani smo, da bodo te protifašistične sle italijanskega naroda prekrižale račune fašističnih ostankov, ki bi hoteli ponovno postati močni s pomočjo protijugoslovanske kampanje in na škodo samega jugoslovanskega naroda. In zato ne mislimo, čc danes s tako odločnostjo odbijamo protijugoslovanske napade fašističnih ostankov, graditi jezu med italijanskim in našim narodom, temveč, da nasprotno delamo za resnično prijateljski odnos med tema dvema narodoma. Oe hočejo italijanski fašisti napraviti iz Trsta trdnjavo proti demokratskim silam v sami Italiji, pomeni Trst za nas točko, k veže italijanske in naše narode.
Nekateri klevetniki nas sicer po italijanskih in drugih časopisih obsojajo zaradi nacionalizma. Po njihovem mišljenju smo nacionalisti mi, ki zahtevamo svobodo za o-gromno večino-slovenskega in hr-vatskega prebivalstva v Primož ski in Istri in ki smo z vso svojo borbo dokazali, da sovražimo vsako tlačenje enega naroda po drugem. Po njihovem mišljenju pa nacionalisti niso italijanski osvajalci, ki hočejo ponovno zasužnjiti tuje dežele, dežele malih narodov. Vedno smo bili sovražniki šovinističnega nacionalizma. Toda odklanjanje šovinističnega nacionalizma nikakor ne pomeni, da smo mi anacio-nalni in da ne čutimo nobene odgo-vomosti za narod, s katerim se hoče postopati kot z drobižem za napitnino. Mi čutimo to odgovornost, istočasno pa popolnoma priznavamo narodne pravice italijanskega naroda v pr morskih pokrajinah. Z ozirom na specifični položaj Trsta kot otoka v slovenski okolici, bi bilo naj pravilneje, da dobi Trst v sestavu Jugoslavije avtonomijo, ki bo Italijanom v Trstu zagotovila vse nacionalne pravice in svoboden kulturni razvoj, in ki bo obenem omogočila, da bo Trst pomorski emporij za Jugoslavijo in istočasno svobodna luka za srednjeevropske države, ki k njemu gravitirajo.
«Ali ji daje italijansko prebivalstvo Trsta podporo v tem pogledu? »
«Ni dvoma, da take linije ne podpira samo' slovensko prebivalstvo Trsta, temveč tudi večina Italijanov v tem mestu, Italijani v Trstu dobro vedo, da se jim v Jugoslaviji ni treba bati za svoje nacionalne pravice, temveč istočasno vedo, da se v okviru Jugoslavije od-pirajo čisto drugačne ekonomske perspektive kot pa jih je Trst doslej imel. Poleg tega pomeni Jugoslavija za delovno množice Trsta resnično demokracijo, resnično narodno oblast, to je v samem mestu Trstu njihovo lastno oblast. Parola o edinstvu in bratstvu italijanskega in slovenskega naroda je postala v Trstu radi tega baza, na katerem je zgrajen narodno-osvobo-dilni odbor v Trstu. Italijansko ljudstvo v Trstu je dalo prostovoljno nekoliko brigad v narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije. Te brigade čuvajo danes skupno z ostalimi jugoslovanskimi edinicami red na tem ozemlju. Tržaška Narodna zaščita je sestavljena v veliki večini iz Italijanov, ki so se skupaj z Jugoslovani borili proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Naroctno osvobodilni odbor mesta Trst je sestavljen iz najuglednejših predstavnikov italijanskega naroda v Trstu poleg predstavnikov slovenskega naroda v Trstu, Temu odboru je že 10 dni po osvoboditvi predala naša vojna oblast civilno upravo. Ali ni to najboljši dokaz, da bo odnos tržaškega prebivalstva do Jugoslavije pozitiven? Ali ni vse to dokaz, da je nova Jugoslavija sposobna urediti vprašanja vseh narodov in narodnosti v duhu pomiritve, v duhu bratstva in edinstva? Vsi svobodoljubni ljudje čutijo, da morejo od nove Jugoslavije pričakovati samo to. da bo spoštovala njihove narodne pravice, da prinaša resnično demokracijo in svobodo. V tem je ona sila nove Jugoslavije, ki v največji meri razorožuje naše sovražnike. Pozitivno stališče italijanskega prebivalstva proti novi Jugoslaviji, vse krepkejše edin-stvo in bratstvo med slovenskim, hrvatskim in italijanskim prebivalstvom primorskih pokrajin ne glede na razlike v politične orientacije, je rezultat dejstva, da Je italijanski narod v primorskih mestih že od samega začetka začutil, da Jugoslovanska Armada ni prišla v Trst kot osvajallta, temveč kot o-svoboditeljica naroda brez ozira na narodnost in kot zaščitnik demokratskih teženj osnovnih ljudskih množic spet brez ozira na narodno pripadnost. Razume se, da mi ne dvomimo, da bodo ostanki italijanskega fašizma — in ti seveda še obstojajo — v teh krajih storili vse da bi izzvali razne nesporazume v narodnih množicah. Toda miti malo ni treba dvomiti, da bodo vsi tl poskusi ostali izolirani prav tako kot so bili izolirani doslej. Zato mislim, da bo Trst, ki ga hočejo danes italijanski fašisti izkoristiti kot sredstvo za sejanje mržnje med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi, samo po zaslugi tržaškega prebivalstva stvarno prvi korak k iskrenemu zbližanju teh narodov.*
<Kakšni so odnosi med našimi in zavezniškimi vojaškimi edinicami na Primorskem? >
»Vsekakor so ti odnosi popolnoma korektni in prijateljski. Naše vojaške oblasti omogočajo zavezniškim četam da v polni meri uporabljajo tržaško pristanišče in komunikacije za svoje preskrbovanje, dokler so z druge strani odnosi zavezniških čet do naše vojne zaledne oblasti kakor tudi civilne oblasti korektni. (Tanjug),
Prvi korak k popolni samoupravi mesta Trst
Predaja oblasti vojaške nprave osvobodilnemu sveta Trsta
Trst, 13. maja.
V mali dvorani Mestne palače, kjer so se nekoč kovali naklepi v propast Trsta, so 13. maja zasedali predstavniki jugoslovanske vojaške oblasti v Trstu in Osvobodilni svet mesta Trsta, ki se je že pred ■osmimi meseci pod najhujšim nasiljem osnoval v mestu samem in ki danes sprejema o-blast v svoje roke. Ta je bil za Trst velik zgodovinski dogodek, njegov drugi rojstni dan.
Dopoldne se je vršila delovna konferenca vojaškega in civilnega predstavništva mesta Trst. Sejo je otvoril komandant mesta Trst generalmajor Dušan Kveder.
Govor generalmajorja Dušana Kvedra
Takoj ob svojem prihodu v Trst sem slovesno izjavil, da nameravamo trajanje vojaške uprave v mestu Trstu čimbolj skrajšati in to čimbolj — v našem pravem smislu. Vesel sem bil, ko sem v Trstu, našel mestni narodno osvobodilni odbor, ki je bil osnovan že osem mesecev pred osvoboditvijo. Ta odbor predstavlja prvo civilno oblast, s katero bomo najod-kritoarčneje zgradili porušeno m doslej propadajoče mesto. Danes morem z veseljem ugotoviti, da prehaja Trst v reden tok življenja. Iz tega razloga moremo uresničiti naše obljube o predaji vojaške uprave v roke civilni upravi. To je korak naprej, to je tisti veliki korak, ki se bo v kratkem Ustavil na avtonomiji mesta Trst, katero je veliki luki Trstu zagotovil maršal Jugoslavije Tito. Na današnji delovni konferenci bomo razčistili kompetence, ki bodo predane narodno osvobodilnemu odboru in kompetence, ki bodo morale začasno še ostati pod vojaško upravo komande mesta Trsta. Borba s fašizmom bo še trajala, zato ima Jugoslovanska armada na tem odseku še velike dolžnoBti. Vendar bo naloga Jugoslovanske armade predvsem nuditi podporo novi mladi tržaški u-pravi. Zato Jugoslovanska armada v Trstu ne bo le nadzirala še možne fašistične pojave, temveč bo naj iskrene je pomagala delu civilne uprave. Pov-darjam, da je današnja konferenca — delovna konferenca, zato je potrebno natančno razpravljati o posameznih odsekih mestne uprave in -tako ugotoviti, dali je možno gotove odseke predati osvobodilnemu svetu. Paziti moramo, da ob tej predaji ne bodo nastale vrzeli. Razen tega Vam ponovno izjavljam, da je moj namen čim hitreje in to res čim hitreje predati kompetence mladi civilni upravi. Zato je potrebno formirati nove organizme, ki bodo kos svojim nalogam. In ravno od teh novih organizmov zavisi hitrost predaje. Danes bomo že predali gotove odseke Osvobodilnemu svetu in napravili tako velik korak naprej. Ob tem trenutku; ki je za mesto Trst nedvomno izrednega zgodovinskega pomena, se nameravamo še danes zvečer sestati na slavnostni seji, na kateri bodo prisotni predstavniki vse zavezniške koalicije. S temi besedami otvarjam diskusijo.
Po toplo pozdravljenem nagovoru tovariša generalmajorja Dušana Kvedra, se je
delovna konferenca
takoj lotila konkretnega dela. Besedo je povzel tovariš Gildo Gustinčič, podpredsednik Izvršnega odbora.
»Zavedamo se velike važnosti prehoda oblasti iz vojaške na civilno upravo in čutimo v tem trenutku, da to ne zadeva samo interese Trsta in tržaških Italijanov, ampak ima tudi velik mednarodni pomen z ozirom na položaj, ki ga zavzema Trst v svetu. Sile, ki so se v Trstu dvignile v upor, predstavljajo združitev vseh resnično demokratičnih množic Trsta v skupnem boju proti fašizmu z narodi Jugoslavije in z ostalimi resnično demokratičnimi državami, kar predstavlja naj-
boljše jamstvo za resnično demokratičnost novega Trsta. Da je mesto Trst ves čas čutilo z demokratičnimi silami in proti fašizmu, je pokazalo danes. Pokazalo je z orožjem v roki, dokazalo je s svojo krvjo. To je dokaz, da so vsi tržačani na eni sami poti. To je dokaz, da vsi tržačani žele združitve z demokratičnimi narodi In da vsi tržačani žele predvsem slo-vensko-italjanskega bratstva*.
Dolgo ploskanje zborovalcev je potrjevalo to v boju skovano bratstvo tržaškega, italijanskega in slovenskega prebivalstva. Nato se je pričelo takoj z reševanjem prehoda doslej vojaških kompetenc v civilno oblast. Tovariš generalmajor Dušan Kveder je načel vprašanje industrije. Podpredsednik France Štoka je podal poročilo o stanju industrije:	Na	novo
se je organizirala komisija strokovnjakov in zastopnikov industrijskih krogov kjer so zastopane najmočnejše industrijske edinice Trsta, zlasti ladjedelnice, tovarna S. Andrea, plavž v Skednju, tovarna Aqui-la in druge tovarne, ki so že začele obratovati v rednem obsegu. Poleg tega so se v posameznih tovarnah zbrale vse vodilne osebnosti, ki bodo pomagale, da bodo tovarne zopet obratovale, v kolikor so že zato sposobne. Načrti dela, zgrajeni v skladu s prijšnimi potrebami, se bodo morali prilagoditi novim potrebam. Pri tem bo treba tesnega sodelovanja in pomoči s strani nadrejenih oblasti in strokovnih komisij, da bodo tovarne delale po skupnem načrtu za takojšnjo obnovo. V sodelovanju vojaških in civilnih oblasti s silami, ki že v teh centrih delujejo kot vodilne tehnične in ročne delovne sile ter skupno z novo strokovno komisijo bo industrija takoj dobila svoj potrebni zagon.
Tovariš generalmajor Dušan Kveder
je z veseljem ugotovil, da je civilna komisija industrijskega odseka že zmožna prevxeti tržaško industrijo na svoja ramena, ki se po temtakem izroča v civilne roke. Potrebno pa je takoj napraviti natančno poročilo, ki bo obsegalo točen pregled stanja industrije v pogledu strojev, delovnih sil, plač, surovin in njenih izvorov, proizvodov, možnosti in perspektive obratov itd. Na osnovi Lakega pregleda bodo oblastni organi in strokovne komisije lahko hitreje podvzele vse potrebne mere. Tako se bo industrija v mestu Trstu v kratkem normalizirala.
V vprašanju trgovine in oskrbe je zopet podal naslednje pojasnilo podpredsednik France Stoka:
Največji problem je tre-notno
prehrana prebivalstva
V tem pravcu je usmerjeno vse naše delo in dosegli smo že gotove uspehe. Vendar so težko-če tu ogromne, ki jih še povečuje vprašanje prevoza. V pogovorih s podjetji SEPRAL-a in SAPRAG-a smo ugotovili, da je v mestu Trstu hrane še za deset dni. Skladišča, ki so bila po vojski doslej zaprta, so sedaj zopet odprta in dana na razpolago mestu. Poskrbljeno je tudi za dovoz mleku za bolnike in otroke. Tudi sadje in zelenjava že v precejšnih količinah prihaja v mesto. Odšlo je že pedeset šoferjev v Sušak, da pripeljejo od tam hrano v mesto Trst. V mestu Trstu so bile hranjene tudi zaloge hrane za Pulj in ostalo Istro. Vsa ta hrana je sedaj na razpolago Trstu, ker bo Istra dobivala hrano iz jugoslovanskega zaledja. Izjavljam, da ho ekonomski odsek Trsta, ki je preizkušen že od časa pred osvoboditvijo Trsta, s pomočjo vojaških predstavnikov lahko sprejel v svoje roke oskrbo mesta. Potrebno pa Je, da se v najkrajšem Času reši vprašanje prevoznih sredstev. Predlagam tudi, da se da ekonomskemu odseku
na razpolago avtomobilska po-pravljalnica, ki bo usposobila nekatera danes neuporabna vozila. Nadalje prosim, da se ribiči, ki so bili vpoklicani v vojsko, dajo na razpolago za pospešitev ribolova, ki je danes prav v sezoni ribarjenja, za prehrano Trsta izredno važnega pomena.
Tovariš generalmajor Dušan Kveder je pristal na predlog za predajo ekonomskega področja civilni upravi. Zagotovil je ekonomskemu odboru, da so vsa skladišča s hrano za civilno prebivalstvo dana na razpolago samo civilnemu prebivalstvu. Jugoslovanska Armada smatra vprašanje prehrane v Trstu za prav tako važno kot vprašanje prehrane svoje vojske. Za dovoz nove hrane se je že mnogo ukrenilo. Pripravljenih je že okrog pedeset vagonov hrane za prevoz iz skladišč UNRRE na Reki. Jugoslovanska mornarica bo v treh dneh pripeljala nekaj hrane v Trst. Upamo, da bomo dosegli tudi to, da se bo hrana Vozila v Trst naravnost iz južne Italije. Zagotovljeno nam je, da pride v nekaj dneh hrane za štirinajst dni. Prosim pa, da se tudi z vaše strani pospeši delo za dobavo hrane, ki jo je mesto Trst naročilo in že plačalo pred osvoboditvijo v furlanski nižini. Treba je predstaviti osebe, ki so v posestvi računov in listin o nabavljeni hrani, da se sestavi komisija iz predstavnikov SEPRAL-a ter jugoslovanskih in zavezniških oficirjev z nalogo, da čimprej to hrano najde in jo dobavi. Končno Vam tudi zagotovim, da vprašanje prevoza ne bo več pereče in da nam stavlja na razpolago IV. armada v Trstu svoje kamione, pa bodisi to sto ali dvesto po številu. Poleg tega bo v kratkem popravljena tudi železnica. Nadalje se bo uredilo tudi vprašanje otvoritve delavnic za popravila avtomobilov. Vprašanje ribičev se bo reševalo v najkrajšem času skupaj s komando mornarice.
O prosveti je nadalje tovariš generalmajor Dušan Kve-dpr izjavil, da je področje, ki ga bo vojaška uprava v celoti prepustila civilni oblasti, ker se prav na tem področju najbolj izrazito pojavljajo svojstvene lastnosti Trsta, ki je v veliki večini italijansko. Zastopnik za prosveto profesor Gildo Gustinčič je poda^kratek pregled o delu, ki je bilo storjeno v tej smeri. Osnovala se je komisija, ki bo do jeseni sestavila nove šolske knjige, ki bodo temeljile na pravičnejšem družbenem redu. V krotkem bedo odprta gledališča in kinomatografi. Težkoča je v tem, da imajo skoraj vsi razpoložljivi filmi fašistične tendence. Sestavljene je komisija, ki bo filme pregledala in ugotovila, kateri so m predvajanje. Gledališče Verdi bo v kratkem odprto. Enako bodo začeli slnfonlčnl koncerti in gledališke predstave.
Poverjenik socialnega skrbstva duhovnik gospod Canciani je izjavil da urad Eka in občinski urad razpolagata s 40 milijoni za podporo tržačanov. V Trstu je mnogo vojnih beguncev, ki so podpore zelo potrebni. Urad Eka bo v enem tednu izplačal vso pomoč za mesec maj. V mestu so tudi druge socialne ustanove, ki niso toliko pomembne so pa v pravih rokah in bodo lahko nemoteno vršile svoje delo. Nadalje se bo v bližini Trsta uredilo prehodno, taborišče za tržaške vojne ujetnike v Nemčiji, ki se bodo v kratkem začeli vračati domov. Seznami, po katerih se bodo ujetniki vračali bodo sproti objavljeni.
Tudi odsek socialnega skrbstva je bil v celoti predan civilni
upravi.
O zdravstvu je govoril vojaški delegat podpolkovnik dr. Novak. Civilna uprava bo prevzela vso epidemiologijo in hi-gijeno. Bistveni pogoji higije-ne v Trstu so brezhibne. Tako
je v redu voda in kanalizacija, je docela v redu. Bivše nemške in italijanske vojaške bolnišnice ostanejo pod Vojaško upravo, civilne bolnišnice pa že u-pravljajo civilne uprave. Vse bolnice zalaga s sanitetnim materialom naša vojska. Pripravlja se velika lekarna za mesto Trst, ki bo odprta za potrebe prebivalstva.
Stanje veterine v mestu je prav dobro in preide v celoti v roke civilne uprave. Klavnica deluje, higijenski urad proti nalezljivim boleznim prav tako. Dobro služi tudi krematorij za sežiganje živine, ki je danes ker pogine mnogo konj, prav važen.
Tako so bila vsa glavna področja oblastnega udejstvovanja v mestu predana civilni u-pravi- Osvobodilnemu svetu, prvi ljudski oblasti mesta Trsta.
Tovariš generalmajor Dušan Kveder je še pojasnil položaj Narodne Zaščite mesta Trsta, ki jo sestavljajo prostovoljci iz tržaškega prebivalstva'in ki je pripravljena z orožjem ščititi pridobitve osvobodilnega boja. V celoti se organizacija tržaške Narodne zaščite ujema z ono v ostali Sloveniji in Jugoslaviji in ni sestavni del Jugoslovanske Armade, ampak je oborožen organ narodne oblasti- torej oborožen organ Izvršnega odbora mesta Trst.
Ob zaključku te zgodovinske seje, ki je potekala v resnem pretresanju vseh perečih vprašanj Trsta za njegovo čimprejšnjo obnovo in uspostavitev rednega življenja v njem, za utrditev oblasti, ki jo prevzema danes tržaško ljudstvo iz rok predstavnikov Jugoslovanske Armade in za čimprejšnjo dosego resnične in popolne samouprave Trsta, je spregovoril še podpredsednik PNOO za Slovensko Primorje tovariš Boris Kraigher, da je podal zaključni pregled dela, ki bo pomenilo vogelni kamen v zgradbi novega in srečnejšega Trsta v okviru demokratični'in federativne Jugoslavije.
Svečana predaja oblasti
V okrašeni dvorani Mestne palače so se zvečer zbrali na svečani seji najvišji vojaški in civilni predstavniki mesta Trsta. Kot častni gostje so prisostvovali seji angleški, sovjetski in.ameriški predstavniki in drugi zastopniki vojaških in civilnih organizacij. Dvorana je tila svečano opremljena za to zgodovinsko sejo. Na najvišjem mestu je stala slika maršala Tita z državno zastavo ob kateri so se vrstile italijanska in slovenska zastava in rdeča zastava s helebardo Sv. Sergeja, ki predstavlja simbolj samoupravnega mesta Trsta.
Zbrane je nagovoril generalmajor Dušan Kveder. V svojem govoru je dejal: »Po osvoboditvi Trsta od strani Jugoslovanske Armade je prevzela vojaška uprava vso oblast v svojo roke. Ogromno vlogo je pri osvobajanju odigralo tudi tržaško prebivalstvo. Na čelu odpora v mestu je bila Komanda mesta Trst, ki je bila organizirana v Trstu že pred osmimi meseci, kateri je uspelo združiti v vojaških enotah več tisočev borcev. Vojaški vstaji v notranjosti Trsta se imamo zahvaliti, da so ostale nepoškodovane vse javne naprave In ustanove v mestu. Z masovnim pokretom v notranjosti Trsta so Slovenci in Italijani pokazali svojo povezanost z edini-cami IV. Jugoslovanske Armade, ki so 'operirale v predmestjih. Na osnovi tega pokreta v mestu samem se je iz mnogih antifašističnih organizacij osnoval Osvobodilni svet, ki nas jc že 8. marca obvestil o svojem ustanovljenju. Osvobodilni svet mesta Trst se je z veliko vnemo vrgel na delo, da pripravi vse potrebno za prehod uprave vojne oblasti na civilno oblast. Razlogi zaradi katerih smo se odločili odložiti mnogo kompetenc civilni upravi so: ugotovili smo, da se je delo že v veliki meri1 normaliziralo in da dajejo Osvo-
bodilnemu svetu veliko podporo najširši krogi tržaškega prebivalstva. Se en glavni razlog je bil: s tem korakom so jugoslovanske vojaške oblasti javno deklarirale, da se mestu Trst, ki ima večino prebivalstva italijanskega izvora, da najširšo avtonomijo v okviru demokratične federativne Jugoslavije. Ta avtonomija je popolnoma v soglasju z notranjimi načeli, na katerih temelji nova federativna Jugoslavija. Na sami zgodovini mesta Trsta temelji naša ideja avtonomije, na zgodovini, ki je v popolnem nasprotju z režimom fašistične vlade, ki je zatirala avtonomijo mesta. Ko danes Osvobodilni svet sprejema na svoja ramena vso civilno oblast, garantiram vso podporo vojaških oblasti civilni oblasti v Trstu, Prepričan sem zato, da bomo v teh za Trst zgodovinskih dneh našli skupaj s civilno oblastjo pot k srečnejši bodočnosti, kakršne Trst ni mogel doseči pod italijanskim fašizmom.
V imenu Osvobodilnega sveta je pozdravil navzoče ^inženir Forti, tajnik mestnega Izvršnega odbora. Svoj govor je zaključil z besedami: «Pri izvrševanju težkih nalog, ki stoje pred nami, bomo premagali vse težkoče s pomočjo ljudstva in s tisto vero in navdušenjem, ki so nas skozi vso težko pot spremljale.*
Ob zaključku zgodovinske seje so bile poslane pozdravne resolucije Maršalu Titu, vrhovnemu komandantu zmagovite Jugoslovanske Armade osvoboditeljice Trota, narodni vladi demokratične federativne Jugoslavije in IV. armadi, ki je skupno s tržaškim ljudstvom pregnala iz mesta naci-fašistično zver.
Na slavnostni večerji so potem zborovalci in visoki gostje zavezniških držav v prisrčnem duhu počastili ta zgodovinski
dogodek s številnimi napitnicami in govori.
Gospod major ZavaronkoV, šef sovjetske vojaške misije pri Glavnem štabu Slovenije je pozdravil go3te: »Tovariši in tovarišice! Upravi mesta Trsta, ki danes sprejema v svoje roke civilno oblast, žeiim, da bi ji srečno uspele vse tiste naloge, ki jih ima pred seboj. Želim, da bi se Trst ne samo obnovil, temveč da bi postal lepši in srečnejši kot do sedaj. Predlagam, da dvignemo čašo 2a srečni izid vseh nalog, ki stoje pred mlado tržaško oblastjo.*
Podpolkovnik Woods, predstavnik ameriške vojaške misije je zbranim napil z dvignjeno čašo: «Zdi se mi, da je to drugi rojstni dan mesta Trst. Usoda Trsta je danes v rokah mesta Trsta. Ljudstvo si je izbralo O-svobodilni svet, da ga predstavlja in izgleda, da ni nobene boljše rešitve za sedanji čas. Želimo, da bi uspelo temu Svetu popolnoma upostaviti normalno življenje v tem lepem mestu. Ia zato napijam Osvobodilnemu svetu, da bi uspel pri dosegi blagostanja Trsta.*
Major Pears, šef angleške misije pri Glavnem štabu Slovenije je dejal tako: «Slovenski in italijanski prijatelji! Velika za-Bluga sil odpora v Trstu samim in vojaških sil generalmajorja Kvedra je, če je daneB tako srečno uspela predaja oblatti. Vsakdo je marsikaj slišal o Trstu. Zhvezniški oficirji pri Jugoslovanski Armadi so slišali o lepoti mesta in njegovega pristanišča. In to veliko pristanišče r.l bilo osvobojeno brez velikih žrtev. Vemo, da bodo Slovenci in Italijani zgradili skjpno srečno sožitje in da bo Trst imel bodočnost kot veliko pristanišče v južni Evropi.*
Mnogi so še napijali ob tej svečanosti na srečo Trsta, da bo v svobodi čimprej zaživel v cvetočem! razvoju.
Pred zaključkom slavnosti se jc podpredsednik tovariš France Stoka zahvalil v imenu Osvobodilnega sveta za zaupaho mu civilno oblast in podčrtal težke naloge, ki s tem padajo na ramena odbora. Govor jc končal z besedami predsednika slovenske vlade tovariša Borisa Kidriča: »Za nami jc zmaga, pred nami jc trdo delo.*
Živelo bratstvo italijansko-
slovenskcga ljudstva v veliki federativni Jugoslaviji.
Naša Koroška
»Tanjug*, 13. maja. — «Po-litiku» prinaša uvodnik pod naslovom «Naša Koroška» od dr. Frana Zrcitcrja, v katerem je med ostalim rečeno: -Maršal Tito je rekel 12. septembra lanskega leta na proslavi druge obletnice osnovanja 1. dalmatinske udarne brigade: Naš narod se bori za svojo svobodo in svojo neodvisnost, ea, boljšo in srečnejšo bodočnost, toda on se bori tudi za osvoboditev onih naših bratr*, ki že desetletja ječe pod tujin jarmom. S to borbo morajo biti in bodo osvobojeni naši bratje v Istri, Slovenskem Primorju in Koroški ter bodo svobodno Uveli v svoji domovini « ostalimi svojimi brati. To je Želja vseh nas in to je tudi želja tamošnjega prebivalstva. Mi tujega nočemo, a svojega ne damo^
Danes je naša vojska v Celovcu. Vendar naši nasprotniki še ne obupujejo in so zopet pričeli poudarjati stare imperialistične parole in vršiti različne poskuse, mahinacije in intrige.» Potem se članek dotika zgodovine Slovenije in pravi, da je Koroška zibelka slovenskega naroda in srednjeveške slovenske države. Ko so Slovenci prišli pot oblast Nemcev, njihovih vojvod in grofov v velikih predelih Koroške, polagoma izginjajo slovenski prebivalci med novimi nemškimi kolonisti. Moderna germanizacija slovenske KoroŠk* se je pričela približno pred sto leti s prihodom železnice in industrije. To ni bil noben priroden proces, temveč je predstavljala slovenska Korošica za nemški imperializem samo pr«o etapo njegovega -D rang nach Silden» na njegovi poti preko trupla slovenskega naroda «« Jadran in Sredozemlje. V neenaki borbi proti nemškemu imperializmu so koroški Slovenci črpali svojo moč iz jugoslovanske in slovanske ideje. Slovencem je uspelo, da za nekaj časa zg rade v Celovcu kulturno središče vseh Slovencev in da refijo slovenske vasi pred germanizacijo. Posrečilo se jim je tudi, da politično organizirajo večino slovenskih kmetov. Vas je ostala slovenska in to je za nas odločujoči moment. Toda tudi v mestih ni mogla biti germanizacija izvršena do konca in mesta nimajo stika s kompaktnim nemškim ozemljem. Plebiscit 1920. leta je bil izvršen
V sled. odločilnega italjanskega Vpliva tako, da naša moč ni mogla priti do izraza. V plebiscitu je dobila Avstrija 59%, Jugoslavija pa \t% glasov. Položaj Slovencev se je potem Se poslabšal; vendar je velika večina ohranila svoj jezik in velik del svojo narodno zavest. Nacionalno zatiranje Slovencev je doseglo svoj višek za Časa hit-lerjevega režima. Samo ruska zmaga pri Ilarkovu leta 19 j3. je preprečila izvršitev načrta o izselitvi celotnega slovenskega prebivalstva v Ukrajino. — —
V tem času so prišli na slovensko Koroško prvi partizani.
V fcratfcem času sta se organu zirvla dva močna partizanska odreda iz koroških Slovencev; dezerterjev nemške vojske. 0-zemljc koroških Slovencev je bilo tekom dveh let edini del predvojnega nemškega Reicha, kjer je obstojal partizanski pokret, ki ga Nemci nisb mogli zadušiti. Danes so za novo Jugoslavijo pripadniki nekdanje slovenske stranke, proletariat in večina nekdanjih germanofilov. Danes so tudi naši nasprotniki drugega mišljenja. Toda mi ne gojimo nobenih iluzij in vemo, da bodo mnogi od njih sedaj nastopali kot demokrat je in Avstrijci in poskušali rešiti vsaj nekaj imperialističnih položajev v u-panju, da bodo kasneje te pozicije služile novemu nemškemu prodiranju na Jadran in Sredozemlje.
Naše neomahljivo stališče o koroškem vprašanju je, da se mora pridružiti federativni Jugoslaviji celotno ozemlje na katerem živi slovenski kmet skupno s mesti Celovcem, Beljakom in Gospo Sveto. Po prelitju krvi »n po tolikih mukah bomo smatrali kot neprijateljsko gesto vsak poskus, da se omogoči nadaljni obstoj ali povampire-nje nemškega fašizma ali imperializma.
IZ GORICE
Gorica je izvolila nov Izvršni Komitet
12. t. m. se je v dvorani Ljudskega Doma v Oorioi sestal na svojo prvo plenarno sejo Protifašistični Plenum za Gorico. Plenum je bil sestavljen na pobudo Mestnega Odbora OP za Gorico In pred kratkim formiranega italjanskega mestnega odbora. Fronte di Libera-zione. IM dve predstavništvi združenih protifašističnih sil obeh narodnosti sta izbrali iz srede protifašističnih organizacij in med posameznimi predstavniki poštenih go-riških antifašistov slovensko-lta-Ijanski plenum. Prvi seji Plenuma 60 poleg članov prisostvovali: tov. Julij Beltram, član lOOF in sekretar Okrožnega Odbora OF za Goriško, zastopnik Komande Mesta Gorica ter člani Mestnega Odbora OF in Fronte di Liberazione. Sejo je vodil tajnik Mestnega Odbora OF. Ob otvoritvi je pozval navzoče, da zapojejo slovensko himno, nakar je v pozdravnem govoru pozdravil navzoče, katerih prisotnost, da se tudi v Gorici, kjer je bil medtem, ko »o el drugi kraji naše zemlje že ustvarjali z borbo pravo demokracijo, dušen razvoj političnih priprav in vzgoje mtiožio s strani fašističnega terorja.
Politični referat tov. Julija Beltrama
Prva točka je bil politični referat, ki ga je podal tov. Julij Beltram-Janko V njem je podčrtal dejstvo, da je osvobodilno gibanje narodov Jugoslavije doseglo zmago kljub težkim razmeram, v katerih se je razvijalo, zaradi tega, ker je bilo vseskozi brezkompromisno, ker je sprejelo načelo takojšnje oborožene borbe in ker je na podlagi te brezkompromisne oborožene borbe združilo ne samo vse, prej umetno razprte narode Jugoslavije, temveč je združilo v borbi proti okupatorju tudi vse one narode, ki so imeli priliko spoznati osvobodil ni boj jugoslovanskih narodov in ki so spoznali tudi to, da bo njihov lastni boj uspešen le tedaj, če se priključi borbi Jugoslovanov. Načela popolne enakopravnosti narodov, ki vodijo OF jugoslovanskih narodov in vso politiko jugoslovanske vlade, so vzbudila zaupanje tudi pri italjanski narodni manjšini v Slovenskem Primorju, tudi pri goriških Italjanih. Prisotnost zastopnikov iskrenih ita-ljanskih demokratov in protlfaši-stov iz Gorice nam to dokazuje. In prav to zaupanje mora ostati podlaga za ustvarjanje prave demokracije, resnične svobode in lepšega življenja tudi v Gorici. Z iskrenim sodelovanjem slovenskih in Staljanskih prebiValčev Gorice bomo uspeli mesto dvigniti iz razdejanja, kakršno nam je zapustila vojna. Le če združimo vse resnične demokratične sile v Gorici, neglede na narodnost bomo uspeli v najkrajšem času očistiti zadnje ostanke fašističnih stremljenj, da nam Izpodkopljejo našo mlado in dragoceno svobodo. Glavno orožje takih eil pa bi bila nesloga med slovenskim in italjanekim delom goriš-kega prebivalstva.
Po referatu tov. Beltrama se je razvila debata o posameznih vprašanjih iz tre notnega, predvs em notranjega političnega položaja.
Druga točka dnevnega reda so bSle volčtve Mestni e ga Izvršnega. Komiteta, čigar naloga bo, da prevzame do prvih rednih volitev mestno oblast v svoje roke, da kot politično in upravno vodstvo mesta nadaljuje delo na utrjevanju enotno sti mestnega prebivalstva in da pristopi ob opori, ki mu jo bo nudilo složno ljudstvo k težki nalogi gospodarske obnove.
Volitve
Volitve so se vršile na predlog OF in Fronte di Liberazione z glasovanjem. Sestav predlagane liste je bil z navdušenjem sprejet, potem' ko je bil vsak član odbora predstavljen navzočim. Sestav mestnega Izvršnega Komiteta je sledeč: :	#
1. Dr. Rutar Karlo, predsednik, 2dravnlk, liberalec, Slovenec.
2. Dr Petarlh, podpredsednik, odvetnik, Italijan.
3. Gorjan Jordan, tajnik, uradnik, OF, Slovenec.
4. Marvtn Romano, član, delavec, predstavnik DE, in KPI, Italijan.
5. Fornazarič Živa, član, Študentka, predstavnik KPS, Slovenka.
6. Malkneoht Rodolfo, član, delavec, DE, Italijan.
7. Vižintin Nežica, član, študentka, KPS, Slovenka.
8. Paulin Dioniaio, kmet, Fronte di Liberazione, Italijan.
9. Černič Maks, trgovec, OF, Slovenec.
10. Štolfa Luigi, trgovec, socija-list, Italijan.
11. Kovic Karmela, uradnica, OF, Slovenka.
12. Klemente Egone, učitelj, Italijan.
13. Petelin Anton, delavec, OF, Slovenec.
14. Battl Rodolfo, delavec, FdL, Italijan.
15. Delneri Karlo, učitelj, Fdl, I-talijan.
16. Simčič Franc, podjetnik, OF, Slovenec.
17. Marušič Vera, SPZZ, Slovenka.
Po Izvršenih volitvah je novoizvoljeni tajnik tov. Gorjan podal referat o nalogah Izvršnega Komiteta. Prikazal je na podlagi stvarnih podatkov stanje v mestu in bližnji okolici, vnesel to v skupni okvir problemov vse Slovenije in Jugoslavije ter nakazal pot, po kateri bo naša oblast reševala vse gtevil ne in težke probleme, pred katere nas stavijo posledice komaj končane vojhe. Tudi tbtnu referatu je sledila debata.
Pred zaključkom sta bili predlagani, prečitani in z navdušenjem sprejeti dve pozdravni pismi in sicer tov. Titu in Narodni vladi Slovenije.
Zaključne besede tov Tajnika OF odbora so še enkrat opozorile na važnost pravkar izvršenega dejanja, po katerem prevzema oblast v Gorici prvič v Zgodovini samo ljudstvo, ki je bilo od fašizma zatirano, ki pa hoče odpraviti vse sledove in vse posledice fašizma ter pristopiti k konstruktivnemu delu za dvig blagostanja. S tem, da je k delu pristopilo enotno, da je kot prvo izmed posledic fašistične vzgoje premagalo nacinalno mržnjo, je prebivalstvo Gorice preko svojih predstavnikov dokazalo, da ima trdno voljo za delo resno zagrabiti Seja je bila zaključena z vzkliki Jugoslovanski Armadi, Maršalu Ti, tu in bratstvu slovenskega in italjanskega naroda na Primorskem.
Istega dne popoldan se je vršila ustanovna seja Izvršnega Komiteta, na kateri so bili razdeljeni referati med posamezne člane in je bilo sklenjeno, ^a prevzame Izvršni Komitet vse posle in prostore bivše občine.
Zvečer / se je vršila slavnostna večerja, kateri so prisostvovali poleg ostalih tudi zastopniki naše vojske in zastopniki zavezniških oboroženih siil v Gorici.
Gofiška okrožje je izvolilo Izvršni odbor
Dne 8. maja 1945. se je vršilo v okrožni palači v Gorici skupno zasedanje članov treh Izvršnih odborov iz Srednjega, Severnega in Za-padnega Primorskega okrožja.
Skupščini je prisostvoval predsednik PNOO tov. Bevk France in član IOOF tov. Julij Beltram.
Govoril je predsednik PNOO tov. Franog Bevk, ki je mv,d drugim dejal:
»Tovariši in tovarišice! Srečen sem, da vas lahko v imenu Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora pozdravim v svobodni Gorici m prav v tej palači, kjer se je delila kruta usoda za nas Slovence. Dolga je bila pot, mnogo žrtev je bilo, todf. te žrtve niso bile zaman, Dosegli smo osvoboditev Trsta, Gorice in ostalih krajev Slovenskega Primorja.
Primorska Je dala vse od sebe zv osvoboditev in priključitev k ostali Sloveniji in k federativni demokratični Jugoslaviji. Toda te osvoboditve bi ne bilo, ako ne bi prišla na pomoč naša IV. armada. & tem vidimo, da stojijo za nami vsi jugoslovanski narodi. Nadalje Je tovariš predsednik prikazal delo reakcije doma in po svetu, ki se na vse načine trudil, da bi Slovenuko Primorje odtrgala od matsne domovine, Ravno zato stojijo pred nami težke naloge, ki pa jih bomo z skupnimi silami prav gotovo dovršili, kakor smo rešili doslej vse na bojnem polju.*
Govor tov. Julija Beltrama
Clon Izvlenega odbora Osvobodilne fronte je podal mrd drugim nekaj smernic: Orisal Je obsežnost novega Goriškega okrožja, seznanili skupščino z novimi okraji in povedal, da je treba prijeti za delo, ter se vreči z vsem zamahom na gospodarako obnovo naše opustošenj domovine. Dejal
Tovariš generalmajor Dušan Kveder
komandant mesta Trsta
je obiskal delavce v tovarni ladijskih strojev Sant Andreja
Tovafna ladijskih strojev Sant’Andrea se lahko šteje med največje te vrste na svetu. Tu so bili izdelani stroji za morske velikane kot za Saturnio, Ocea-nio, Vulkanio.
Ogromne so dvorane, po katerih se visoko pod stropom prepeljujejo žerjavi, ki dvigajo in prenašajo težke dele motorjev. V teh dvoranah delavci montirajo in sestavljajo stroje. Ce stopiš vanje se ti zdi kot da si prišel v mravljišče. Tu stoji delavec visoko na stroju in z očetovsko pažnjo nekaj vrta po njem. Tani sta zopet dva pripeljala nov del, tretji je sklonjen nad strugalnikom in nadaljuje začeto delo.
Tovariš generalmajor je hodil od dvorane do dvorane se zanimal za delo in težkoče delavcev in njihovega posla. Delavci so se zbrali okrog njega in ga spremljali. Z vsakim se je tovariško pogovoril. Vsakemu je hotel kaj povedati. Kako ponosno so stopili predenj člani komiteta, ki so že celih petindvajset let organizirali odpor proti fašizmu In ki so zdaj dosegli svojo zmago. Z veselimi obrazi so pripovedovali, kako So organizirali. Osvobodilno Fronto v tovarni in s kakšnimi težavami so se morali boriti.
Kakor povsod, se je tudi v tej tovarni izkazala iniciativnost in marljivost delavcev. «Bili smo bombardirani. Februarja meseca je v enem samem dnevu padlo na tovarno 80 bomb. Nekatere stavbe so bile sicer porušene, toda stroji so v veliki večini ostali nepoškodovani*, so pripovedovali delavci. Stroje so odkopali in sedaj so jih namestili pod zasilnimi strehami tako, da delo v tovarni teče lahko kljub temu naprej. «Na leto lahko izdelamo vse potrebne stroje za dvajset ladij. Sedaj, ko vemo, da bomo dobili svoje pravice, sedaj ko vemo, da se bo naša jiova jugo-
slovanska oblast brigala in skrbela za nas, bomo pa našo delovno moč še povečali*, so navdušeno pripovedovali delavci.
Prišli smo v dvorano, kjer je vse pripravljeno, da se prične s popravljanjem lokomotiv. Delavci so pohiteli kolikor je bilo v njihovi moči, da bodo lahko v najkrajšem času pričeli s popravljanjem. Kamor pogledaš, sami veseli obrazi, nikjer več tistega molčanja in potrtosti. Pričela se je nova doba za naše delavce, doba pravic in življenja. Tega se tudi tržaški delavci dobro zavedajo. Zato so se vrgli na delo z podvojenimi močmi.
Med tem ko si je generalmajor Dušan Kveder ogledoval delavnice, so se delavci zbrali v montažni dvorani in ga prosili, naj jim pove vsem skupaj nekaj besed, da bi radi govorili vsi z njim, toda da dobro vedo, da to ni mogoče.
Generalmajor je stopil na ladijski stroj in jim držal kratek govor. Povedal jim je v jasnih kratkih besedah, kako se naša oblast briga zanje, da bodo imeli vse možnosti za delo, da bodo njihove družine preskrbljene s hrano in vsem potrebnim, da jim bo omogočeno življenje, ki ga s svojim delom zaslužijo. Vihar navdušenja in vzklikanja je 'sledil njegovim izvajanjem. Najbolj so bili navdušeni, ko so videli kakšno skrb jim posvečajo naše oblasti, ko so v konkretnih primerih videli, da je konec starega lepega govoričenja in pri tem zatiranja delavcev, da se pričenja doba novega življenja in novega dela, ki pa bo popolnoma nasprotje prejšnjega.
Velika tovarna Saht’Andrea je pričela zopet z delom. Z delom s polno močjo. Delavci v tovarni se zavedajo, da je prišel čas nove domovine, in k njej hočejo prispevati čim več mogoče.
Istra manifestira
Zaledje zbira hrano za Trst
Kmetje tržaškega zaledja so začeli skrbono zbirati žive# za mesto Trst. «Trstu hrane* je postalo geslo tekmovanja naših kmetov. Zaledje je izčrpano, toda nihče v Istri, Brkinih, na Pivki in na Krasu ndče zaostajati, vsakdo hoče doprinesti svoj delež za pomoč Trstu s katerim Se čutimo bratsko povezani.
V Trst je danes prišlo samo iz neposredne okolice 266 q. ici 26 kg. krompirja, 45 q. in 17 kg. koruzne moke, 11 q. in 16 kg. fižola, 34 q. in 12 kg. pšenice in ječmena.
Vsak dan prihaja v Trst živina, drva ta drugo.
Iz Nova fDalmacija) je zopet prispelo hkratu 131 q. in 50 kg. fižola. Ker primanjkujejo prometna sredstva, se hrano vezi v Trst, največ na kmečkih vozovih. Tudi vasi, ki jih je naša vojska popolnoma izčrpala in vasi, ki so jili -Švabi po-ropali hočejo pomagati po svojih močeh Trstu. Majhna vasica Poteče v PodnanoŠkem okraju, ki je že od leta 1942 Vzdrževala našo vojsko,
je v dveh urah naložila voz s 15 q. hrane. Obnavljajo se mlekarne, kjer so že nekoč bile in jih organizirajo v krajih, kjer Jih ni bilo. še nikoli niso’ ljudje s takšnim veseljem dajali mestu kot dajejo danes. Sistematično ustanavljajo skladišča, v katera koncentrirajo hrano za prebivalstvo naših mest, zlasti mesta Treta. Veliki del živeža je zbran na prostovoljno od kmečkega ljudstva tržaškega zaledja.
Sovjetska zveia povečuje proizvodnjo hrane
Moskva, (Reuter, 12. maja). SZ že dela ukrepe za povečanje preskrbe z živili. Vendar še ostane stroga racionalizacija po vsej državi. Lotos je bilo posejane okoli 2 milijona oralov zemlje več kot druga leta. Obljubljajo tudi večje količine sladkorja, ker je bilo posejano novih četrt milijona oralov s sladkorno psso.
je, da moramo stremeti za tem, da bo povsod utrjena in postavljena naša oblast, ki predstavlja vsa sloje našega ljudstva. Podčrtal ja važnost in apeliral na vse, da po svojih močeh pripomorejo, da se bo stanje čim preje normaliziralo.
Dejal je, da jo današnja skupščina sklicana zato, da izvoli nov Izvršni odbor Za Goriško okrožje, člani bivših okrožnih INOO, v kolikor ne bi bili izvoljeni v nov odbor, bi delali pri okrožnih odsekih kot načelniki ali pa v okrajih.
Volitve novega izvršnega odbora so so vršile po skrajšanem postopku in sicer tako, da so vsi trije izvršni odbori volili nov Izvršni odbor za Goriško okrožje. Ko pa bodo razpisane volitve, se bo to uredilo na regularen način.
SkupSOiina je referat tovariša Julija Beltrama sprejela z velikim aplavzom in odobravanjem, nakar Ji sledila diskusija.
V okrožni Izvršni Odbor za Goriško so bili izvoljeni sledeči tovariši:
za predsednika: štrukelj Jože za podpredsednika: Sirk Ivan za tajnika: Bogomil Vižintin za personalni odsek: Primoržlč Jože
za izgradnjo narodne oblasti: Peternel Marija za notranje zadeve:	Sirk	Ivan
(podpredsednik) za finance: Gorjan Jordan za trgovino in prehrano: Komi-janc Alojz Za industrijo in obrt:	žižmod
Jožef
za gradnje: Rusjan Jožef za kmetijstvo dn veterino: Vidič Joža
za promet: Štraus Vide za socialno skrbstvo: Štih Marija za prosveto: Košuta Ida za gozdarstvo: Pervanja Franc za sodstvo: dr. Fornazarič Franc za zdravstvo:dr. Marušič Franc Po kratki debati je stavil predsednik skupščine predlog na glasovanje. Skupščina je predlog enoglasno Bprejela z navdušenjem in aplavzom.
Novo izvoljeni predsednik se je v imenu novega odbora vsem glasovalcem zahvalil za izraženo zaupanje in dodal, da bo novo izvoljeni Izvršni odbor storil vse mogoče za srečno in boljšo bodočnost našega ljudstva.
V odboru sta dve mesti za predstavnike Italijansko narodne Manjšine.
PULJ, 13. maja 1945.
Lep, sončen dan je in po osvobojenem Pulju so vse hiše v zastavah, jugoslovanskih, hr-vatskih in italijanskih z rdečo zvezdo. Mimo ogromnega slavoloka pred mestom so se že od zgodnjih jutranjih ur zlivale v Puij množiče istrskega ljudstva. Mladina in mamice ter očetje, vsak s hrvatsko ali jugoslovansko trobojnico na prsih, vsi so prihiteli danes v Pulj na velik manifestacijski 'miting, da dajo duška svojemu veselju ob prihodu svobode. Vse dopoldne je mesto eno Samo prelivanje navdušene množice, vse ulice m trgi so polni manifestantov — Istrijanov, dekleta nosijo šopke rož, zastave ter morje transpa-_ rentov.
Okoli pol dveh se pričenja vsa množica nekam urejati in razvijati v manifestacijsko povorko. Mrko stoji masivno zidovje stare rimske Arene, s katere vihrajo zastave z rdečo zvezdo. Zavezniški avioni leta1 jo tik nad ulicami vzklikajočega Pulja, nad desettisočglavo množico manifestantov in morjem zastav. Od slavoloka sem že igra godba. Mimo Arene, kjer so zbrani predstavniki Jugoslovanske Armade in narodne oblasti, koraka ob partizanski koračnici I. Istrska brigada Vladimira Gortana, ki jo tvorijo sami svobodoljubni sinovi Istre. Z obrazov se jim bere, da ne bodo dopustili nikomur, da stopi na osvobojena istrska tla Narod vzklika in vzklika svo jim borcem, deklice jih obsipavajo s cvetjem; kaj takega Gor-tanovi udarhiki še niso doživeli In za brigado se vije dolga vrsta manifestantov, Istrijanov in Ictrijank, med njimi tudi Italijani iz Istre. Nad vso povorko pa vihra preko tisoč zastav in rdečih zvezd. Ozračje trepeta neprestano od vzklikanja. Mimo priigra zopet godba. Mladinke v belih bluzah in modrih krilih S pasom v narodnih barvah nosijo veliko sliko Maršala Tita ter voditeljev naših Zaveznikov. In zopet godba in zastave in vzklikanje. Istrijanke so krasne v svojih narodnih nošah, lica jim gore; dan svobode je res nepozaben.
Miting
Okoli pol štirih se je miting pričel. Desettisočglava množica je stoje Odpela himno «Hej Slovani*. Sledil je enominutni molk na čast vsem tistim junakom, ki so padli za svobodo domovi ne, nakar je godba zaigrala par tizansko žalostinko.
V imenu Nprodno-Osvobodilnega Odbora Pulj je spregovo ril prof. tov. Seneka, ki je izre kel vsem prisotnim prisrčno dobrodošlico. Pozdravil je predstavnike Jugoslovanske Armade, ki je s -krvjo svojih borcev osvobodila Istro, predstavnike Slovencev, predstavnike italijanskih osvobodilnih organizacij V Primorju. Tov. Seneka je s temi besedami zaključil svoj pozdravni govor: «Danes praznujemo zmago nad fašizmom in bratstvo Italjanov in Hrvatov v Istri. Hrvati in Italjani bodo živeli v Istri v bratskem vzdušju, saj bodo združeni v Titovi Jugoslaviji. (Burno vzklikanje Titu in Jugoslaviji ter bratstvu Hrvatov in Italjanov v Istri. Začenja se doba sreče in svobode po tej strašni, za nas zmagoviti borbi. TitoVa Jugoslavija bo doba napredka in blagostanja. Živel narodni heroj, vodnik in prvi maršal nove Jugoslavije tov. Tito! Živel predsednik Hrvatske Narodne vlade tov. Vladimir Batorič! Živela Rdeča in Jugoslovanska Armada! Živeli Veliki Zavezniki! Živela Istra in Pulj v Titovi Jugoslaviji! Živelo bratstvo Hrvatov in Italjanov v Istri! Smrt fašizmu — svobodo' narodu! Dolgo se ni mogla pomiriti množica, ki je vedno znova in znova vzklikala svojemu Maršalu tovarišu Titu.
Tujega nočemo -
svojega ne damo
y imenu Jugoslovanske Armade je govoril načelnik štaba IV. Jugoslovanske Armije tov. generalmajor Pavle Jakšič, ki se je zahvalil vsemu istrskemu narodu, posebno pa mladinkam, za njih požrtvovalnost, s katero so ravno v zadnjih osvobodilnih bitkah pripomogle k ta-
ko hitremu uničenju sovražnika. V imenu vseh borcev IV. Armije je zagotovil zbranemu narodu, da je ni sile na svetu, ki bi jih mogla prisiliti, da bi storili le korak nazaj. Za to so garancija divizije Jugoslovanske Armade. Tujega nočemo, a svojega ne damo! Dolgo vzklikanje je zopet prekinilo miting, nakar je stopil pred mikrofon tov. France Bevk, predifčdnik PNOO, ki je v imenu Slovenskega Primorja in Trsta pozdravil 'svobodno istrsko ljudstvo. Tov. Bevk je govoril nato o skupnem trpljenju in borbi slovenskega in istrijanskega ljudstva na Primorskem, ki si je kljub fašističnemu nasilju, domačim izdajalcem, špekulantom in lažidemokratom osvobodilo dom. Kar se ni doslej nikomur posrečilo, to se je posrečilo nam: ustvarili smo bratstvo italjanskega in jugoslovanskih narodov v skupni domovini — Titovi Jugoslaviji. Govor je zaključil z besedami: «Dosegli smo svobodo in sedaj bomo skupaj ustvarjali lepšo bodočnost. Bili smo povezani v trpljenju, v borbi in svobodi, bodimo povezani tudi pri obnovi. Le tako bomo ohranili, kar smo si priborili. Živelo bratstvo italjanskega in jugoslovanskih narodov! Živela Jugoslovanska Armada in njen Maršal tov. Tito!
V imenu istrske duhovščine je spregovoril svojemu narodu nekaj besed g. Velepič, ki ga je ljudstvo burno pozdravilo kot narodnega duhovnika.
Bratstvo med narodi
Tov. Gino je Istrijane nagovoril v imenu italjanskih borcev in Tržačanov-Italjanov. Povda-ril je bratstvo italjanskega, h rivalskega in slovenskega naroda na Primorskem ter potrebo skupnega dela in graditve osvobojene domovine pod vodstvom Maršala Tita.
Navdušenje je prikipelo do viška, ko je spregovorila zastopnica srbskih žena tovarišica Bo-židara Damjanovič. Stara in pogumna borka je tovarišica Bo-židara; na prsih nosi Spominski znak 1941 in odlikovanje Partizanske zvezde. Čestitala je v imenu srbskih žena vsem Istri-janom, Hrvatom in Italjanom, k temu dnevu svobode. Srbija je Titova, kot je Titova Istra, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Bosna in Crna gora. Dolgo vzklikanje Titu jo je vedno znova in znova prekinjalo.
V imenu Oblastnega Odbora OF za Istro je spregovoril učitelj tov. Šestan, prvi istrski borec. Govoril je o vsej dolgi borbi istrskega ljudstva za svobodo. »Vstal je kraljevič Marko in kralj Matjaž, Veli Jože in Matija Gubec, in vsi so se združili v velikana, našega Maršala Tita. Tito, to je vse; Tito so naše želje, Tito je naša volja in- naše delo, Tito je naša zemlja; mi vsi smo Tito!» Govoril je nato o vseh velikih padlih istrskih junakih; o zmagoviti 43. Istrski diviziji in o narodni oblasti v Istri; kar je vse plod nezrušlji-ve volje istrskega ljudstva. Narod navdušeno vzklika' ko je tov. Sestan govoril o življenju v novi demokratični Jugoslaviji, o borbenem edinstvu jugoslovanskih narodov in italjanske manjšine, ki naj bo most, preko katerega se bomo povezali z vsem italjanskim narodom.
V imenu italijanske Unije je govoril tov. Segala Domenico, podpredsednik italjanskega O-svobodilnega Odbora in star borec za pravice. Povdaril je, da je bodočnost Italjanov v Istri le v Titovi Jugoslaviji.
S tem so bili govori zaključeni; nakar sta bili prečitani dve brzojavki za tov. Tita, v katerih zagotavljajo istrski Hrvati in Italjani svojo zvestobo in izražajo željo, da pozdravijo Maršala Tita kmalu na tleh Istre. Brzojavki sta bili enoglasno sprejeti.
H koncu je pevski zbor zapel himno svobodoljubnih Italjanov iz Istre; godba pa je zaigrala himno istrskih Hrvatov.
Zvečer, ob 8. uri, je Istrska igralska skupina «Kerševani» prikazala narodu vrsto uspelih igralskih točk.
Pozno ponoči so se iz Pulja razhajale pisane množice istrskega ljudstva, ki je ta dan enc-dušno dokazalo, da hoče živeti in delati le v Titovi Jugoslaviji:
Življenje in
Ce pogledaš na Trst danes po štirinajstih dnevih osvoboditve dobiš vtis, da tod vojna vihra skoraj ni divjala, tako se je življenje že normaliziralo. Na borbo sipominjajo samo nekatere poškodovane palače in javne zgradbe, katere kažejo vidne znake zadetkov od granat.
Službeni opravki' nas vsak dan peljejo po korsu, kjer stoji velika pet nadstropna palača, last krojaškega podjetja S. A. G. Beltrame, ki je morda najbolj poškodovana v vsem Trstu. Bo prvega nadstropja je ogenj uničil vse, ostal je samo zunanji, okvirni zid. Nekaj stropov je še v prvem nadstropju, a so neuporabni. Nepoškodovano je ostalo samo pritličje. Za časa borbe je bila palača zadeta od zažigalncga Izstrelka. Ker je bilo v poslopju nakopičenega ogromno vnetljivega materiala, se je iz majhnega, ognja razvil požar velikanskega obsega. Ognjegasce, ki so prišli namesto, da bi požar pogasili, so Nemci napadli, tako da je eden pri izvrševanju svoje dolžnosti padel.
Skozi teden dni zaporedoma j<# skupina delavcev čistila ruševine, tako da je bil avtomobilski in tramvajski promet onemogočen. Včeraj se je pred vhodom pojavilo že nekaj delavcev, ki so z največjo vnemo mešali malto.
"animalo nas je, kako si je lastnik, ki ima'tu eno najvejih krojaških delavnic zamislil popravo in obnovitev obrata, zato smo se obrnili naravnost do njega. Mož nas je zelo vljudno sprejel in nam dal naslednje podatke.
Podjetje je zaposljevalo do 600 oseb in izdelovalo obleke moške in ženske po meri in na serije. Imelo je videz prave veletovarne, razpošiljalo se je v Gorico, Videm, Polo itd. Ima tu v Trstu še drugo poslopje, v katerem promet zaenkrat ne obratuje zaradi dvakratnega zavezniškega bombardiranja.
Kar je ostalo od požara, se je takoj počistilo in znova namestilo delavce. Zazidali se bodo nekateri stranski dohodi, ker zaenkrat ni mogoče pričeti s celotnim popravilom. Da pa delavci ne bodo brez službe, so že namestili stroje, ki se jih je posrečilo rešiti na nekem drugem mestu. Dalo gre naprej razumljivo da v manjšem obsegu.
Koper je iudi osvobojen!
Istočasno ko je IV. Armija vdrla v Trst, so se tudi naši borci v okolici Kopra pripravili za napad na samo mesto. To pot so borci vedeli, da bodo prišli prav do morja, do našega Jadrana. Vedeli pa so tudi, da bodo osvobodili tiste kraje, ki so tesno povezani z usodo naše domovine. Zaplenjeni švabski kamijoni so popeljali borce do Kopra in nato je sledil kratek napad na fašistične bandite, ki so se skušali braniti. Fašisti so se slabo branili, naenkrat so prišli naši borci pred zloglasno ječo, kjer so bili zaprti oni, katerih srca so čutila z njimi, še en naskok in ječa je bila naša, a oni, ki so jih fašisti radi svetega prepričanja mučili, so prijemali za orožje in tolkli po bandi....
Koper je osvobojen! Po Ko-
v Trstu
Lastnik je trdno odločen, da mora hiti tekom treh mesecev vse popravljeno. Najtežje bo vprašanje lesa, upa, da mu todo naše oblasti pomogle pri nabavi tega,
Kcmaj sto metrov od obale stoji hiša, v kateri sta mož in žena šivala raztrgane mreže. Četudi sta že v letih, delata z mladostno spretnostjo. Kako pa ne bi, vojna je ken-čana, pravita, zdaj se ne bo več treba bati Nemcev, moramo se potruditi, da bo dovolj mrež na razpolago za lov. Zdaj bomo lahko v miru ribarili in s tem pripomogli vsaj malo k preživljanju, dokler se promet dokončno ne obnovi.
* * *
Naš časopis je izšel. To opaziš že iz daljave, ko srešuješ na ulici ljudi, ki spotoma, ne glede na vse prerivanje med množico, čitajo. Prideš na trg, množica ljudi okrog razpro-dajalca. štejem; trideset se jih je kar na trgu ustavilo in na mestu čitajo časopis, sedemindeset se jih preriva okoli razprodajalca, vsi bi radi po en izvod. Bve že stari ženici hitita iz tiskarne. Težak zavoj nosita pod pazduho, tako da ju vleče na stran. «Naši časopisih, me ogovori prva, ko sem jo srečal. Obraz ji ves žari od ponosa. Prav gotovo je že prej prenašala na skrivnem naše partizanske časopise.
* *•
Ozrimo se še na Goldonijev trg. Pet tramvajskih voz stoji spodaj in. čakajo, da se jim da, prosto. Iz štirih ulic se ljudstvo kar usiplje na trg in nato izginja v druge ulice. Avtomobili, osebni in tovorni se mešajo med vso množico. Tovorne vozijo naši vojaki, k# prevažajo moko za kruh.
Kot mozaik je vsa ta pisana množica. Vidiš naše vojake k,ako se prosto in lagodno kretajo po mestu. Nič na kaže, da so nekateri cela štiri leta preživeli v gozdovih. Vidiš zavezniške vojake: Novozelandce, Angleže, Amerikance, mornarje v belih poletnih oblekah, Se nekaj: vidiš naše hrabre borke v uniformi, nekatere celo z znaki hrabrosti na prsih in s čini na rokavih. Te vzbujajo mnogo pozornosti pri tržačankah.
pru so razobesili zastave, ulice so se napolnile z ljudmi, čuli so se vzkliki za Titovo Jugoslavijo, ljudje so naše borce zasuli s cvetjem. Koper je bil poln navdušenja, vse je vedelo le eno: «Tu je svoboda in to svobodo so prinesli Titovi borci!*
Okolica je čutila isto z borci ter nestrpno spremljala pohod. Možje in žene, stari in mladi so hiteli v osvobojeno mesto. Po cesti so prihajale kolone z zastavami, s transparenti; a korak so usmerjale naše borbene pesmi. Naš Koper je osvobojei^, naša Istra in Primorska sta osvobojeni. Ljudje so to vedeli, zato so vzklikali vedno močneje, zato so hoteli povedati vsemu svetu, da je to resnica.
Mimo množice so prihajali ujeti fašisti. Množice so se vznemirjale, hrup je bil vedno večji, čulo se je vedno več groženj. Množice so hotele obračunati, hotele so soditi svoje tlačitelje, hotele so enkrat za vselej dokazati, kar so čutile.
Jugoslovanska Armada
KOMANDA MESTA TRST Veterinarski odsek
Komanda Mesta Trst, veterinarski odsek izdaja radi službene potrebe odredbo o veterinarski službi v delokrogu mesta Trsta.
1 ODREDBA
1. Veterinarji na službi v mestu: Uradmi veterinar v ulici »Cologna* št. 24 uradne ure od 8-10. dopoldne in 4.-5. ure popoldne. Uradni veterinar v hi gi jenske m zavodu v ulici «Cavana» št. 18, od 11.-12. ure; v veterinarskem odseku.
2. Veterinarsko službo za okolico mesta vrši veterinar, ki ima sedež v Opčinah. Uradne ure od 8. do 12. Po potrebi tudli popoldne (na sektorju narodne zaščite).
3. Klavnica S. Sabba je odprta vsak delavnik od 8. do 12. ure. V izrednih slučajih zakola (zasilni zakol) se mora takoj obvestiti šefa klavnice, ki mora urediti vse potrebno, da se zakol izvrši izven določenega časa, tudi ob nedleljah in praznikih.
4. Pregled živali in mesa, ki se dostavlja v mesto re vrši v veterinarskem uradu v ulici «Cologna* št. 24 ali v prostorih klavnice Co. P.ro. Ma. v uliici «Foscolo» št. 5 in v klavnici S. Sabba.
5. Vse slučaje infekcijskih (nalez-nivih) bolezni je treba takoj javiti veterinarskemu odseku Komando Mesta Trst, ki bo poskrbel, da se bolezen čimprej zatre.
6. Vse kršitelje odredbe se bo strogo kaznovalo.
RAZGLAS
Z ozirom na več primerov pasje stekline se poostri pasji kcntumac. Vsi odgovorni organi naj pojačajo svojo pozornost, ter so odgovorni, da se veterinarsko-polieijske mere tečno in strogo izvajajo.
Iz zdravstvenih razlogov ODREJAMO
1) zakol j živali določenih za prehrano je dovoljen samo v klavnici S. Sabba.
2) V slučaju zasilnega' zakola se zakol lahko_ izvrši na licu mesta s prisotnostjo občinskega veterinarja.
3) Cena mesa ostane ista, od' 99 do 120 lir za kg.
Za vse prekrške zgoraj navedene odredbe se bo kršitelje strogo kaznovalo!
KOMANDA MESTA TRST
Stanovanjski odsek POZIV
«Vsa stanovanja in sobe, tudi ona, ki jih je nakazal Stanovanjski odsek Komande mesta Trst, se morajo najkasneje 12 ur po izpraznitvi prijaviti na stanovanjskem uradu Komande mesta Trst. Piaz-za Oberdan št. 4. I. desno*.
Maršal Konjev v Pragi
Praga. Praški radio je javil, da je maršal Konjev prispel v Prago. Praško prebivalstvo ga je pozdravljalo z burnimi vzkliki.	.
Nemci bodo gledali svoje zločine
Washington. Ameriško vojno mi-nisterstvo je danes objavilo, da bo nad 33 tisoč nemških vojnih ujetnikov prisostvovalo predavanju filma o zverstvih, ki so bila izvršena v nemških taboriščih. Besedilo tega filma bo napisano v nemščini. Razen tega se bodo razdeljevali letaki s slikami in v nemškemu jeziku, ki tudi potrjujejo zveistva, izvršena v nemških koncentracijskih taboriščih.
Prijava vojnih zloftncev
Beograd, 12. maja. Državna komisija za izsledovanje vojnih zločincev in njihovih pomagačev je izdala sledeči poziv:
V smislu točke 10. odredbe Državne komisije za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorja in njegovih pomagačev naj prijavijo vsi prizadeti primere vojnih zločinov od dneva aretacije odnosno internacije do osvoboditve. Prijava se lahko izvrši ustmeno na zapisnik ali pismeno pri merodajnih narodnih oblasteh.
Prijava mora vsebovati sledeče podatke:
1.) Kraj in čas izvršitve zločina,
2.) podatke o izvršilcu zločina ali onih oseb s pomočjo katerih bi se mogla ugotoviti osebnost izvršilca,
3.) priložiti je treba originalne listine, fotografije; slike ali druge dokumente s katerimi se zločin dokazuje ali identificira zločinec,
4.) navesti esefce, ki bi mogle služiti kot priča za gornji zločin,
5.) ime in naslov prizadete osebe ali pa njegove družine v kolikor je prizadeti že mrtev,
6.) podpis in naslov prijavitelja.
Narcdr.e oblasti, katere sprejemajo gornje podatke na zapisnik, so dolžne te podatke takoj dostaviti Dižavni komisiji. Pozivajo sc vsi bivši ujetniki in interniranci, da se odzovejo temu pozivu in, da s svoje strani doprinesejo vse, da doleti zločince čimprej e zaslužena kazen.
Iz pisarne Državne komisije za ugotovitev zločinov okupatorja in njegovih pomagačev.
Giuseppe bastianini mora pred narodno sodišče
BEOGRAD:	Državna komisija
za ugotovitev zločinov okupatorjev je dala sledečo izjavo:
Spičo vesti, da je švicarski Federalni svet dal pribežališče nekdanjemu italijansko fašističnemu guvernerju okupirano Dalmacije, Giuseppe Bastianini-ju, je Državna komisija opozorila zavezniške vlade, da je Bastianini proglašen za vojnega zločinca. On je pod št. 595 vpisan v spisek vojnih zločincev in bi se njegova Izročitev mogla zahtevati diplomatičnim potom. Kot guverner je izdajal odredbe ih smernice, po katerih je vojni zločin postal pravilo italijanske u-prave v Dalmaciji. Vsa italijanska fašistična uprava je bila samo sklop vojnih zločinov. Po navodilu Bastiafiini-ja je bilo pobitih veliko število nedolžnih ljudi pod masko sodnih procesov ali brez njih. Z obsodbami izrednih sod:šč so bili jugoslovanski državljani obsojeni na večletne ječe in internacije pod nečloveškimi pogoji. Interniranih je bilo okoli 50.0CO ljudk Obsodbe so se izrekale nad cel:mi okraji skupno. Ropanje in uničevanje dragocenega narodnega premoženja, sistematična strahovlada v vseh mogočih oblikah In z vsemi mogočimi sredstvi ni nikoli prenehala in je trajala do zadnjega dne u-pravljanja Giuseppe Bastianini-ja v okupirani Dalmaciji.
Za vsa ta grozna množična zločinstva, katere je Državna komisija samo delno objavila, je potrebno da se fašist Giuseppe Bastianini pestavi pred fiarodno sodišče v Dalmaciji.
Belgijski socialisti odklanjajo kralja
Bruxelles: Pročajo, da belgijska socialistična stranka nujno zahteva odstop kralja Leopolda II, in smatra, da je ta odstop brezpogojno potreben za bodočnost vse države. — (Pariz, 7. maja).
Rdeča Armada osvobodila belgijske generale
MOSKVA, 13. maja. Koncem a-prila so čete II.. Beloruske fronte osvobodile na področju mesta Prentzlau-a iz nemškega ujetništva skupino 33 belgijskih generalov z generallajtnantom Van den Bergenom, bivšim načelnikom generalštaba im komandantom korpusa na čelu.
GenemKajtnant Van den Bergen, komandant 5. korpusa in generalmajor Minckiels. načelnik generalštaba Belgijske armade 3ta poslala maršalu Rokosovskemu v imenu osvobojenih belgijskih generalov sledeče pismo:
«Gospod general! Po petih letih ujetništva smo mi, belgijski oficirji v vojnem ujetništvu v taborišču Prentzlau, z globoko ganjenostjo in neskončno hvaležnostjo ob zori 27. aprila sprejeli prve vojake Ruske armade, ki so vdrli v taborišče, potem ko so se v dopolnilo svojih sijajnih - zmag polastili mesta Prentzlau. Za nas je to pomenilo osvoboditev. Od tega trenutka dalje, g. maršal, smo bili deležni stalne pozornosti in simpatije vseh teh vojakov, ki so se na svojem zmagovitem pohodu srečali z nami. Ze v nekaj urah smo se prepričali o veliki pozornosti Vas in vaših komandantov... Prosrn vas, da sprejmete izraze naše najgloblje hvaležnosti.
Po odločitvi sovjetske vlade so bil! vsi generali razen Victor Cy-rille Michela, ki je ostal začasno v bolnici, prepeljani z letali v Moskvo. Na letališču so jih pričakovali predstavniki Sveta za repatrja-o:jo z generalom Rebijakinom in belgijskim veleposlanikom Leghai-tom na čelu.
Vsi generali so bili poslani na belgijsko veleposlaništvo. Med dvodnevnim bivanjem v Moskvi so obiskali zanimivosti prestolice. Ge-nerallajtnant Van den Bergen, ki je vodil skupino belgijskih generalov, je bil skupno z belgijskim veleposlanikom SZ Leghaitom sprejet pri generallajtnantu Golubovu, predstavniku Sveta Ljudskih Komisarjev SZ za repatriacijo, kateremu sta izrazila v imenu belgijske vlade in skupine belgijskih generalov svojo zahvalo Rdeči An madi.
Promet na progi TBST- REKA
Od 16. maja t. 1. bodo vozili redni potniški vlaki mod Trstom In Reko po sledečem voznem redu: Potniški vlak Potniški vlak štev. 1702	Štev.	1711/1709
postaja	dohod	odhod	dohod odhod	
Trst	—.—	6.4Q	19.—	—.	
Miramar	6.50	6.51	18.49	18.59
Grl jan	6.55	6.56	. 18.45	18.46
Sv. Križ	7.01	7.02	18.40	18.41
Nabrežina	7.10	7.11	18.17	18.19
Prosek	7.19	7.20	18.06	18.08
Opčina	7.26	7.27	17.59	18.01
Sežana	7.35	7.36	17.49	17.51
Divača	7.47	7.48	17.36	17.38
Ležeče	8.02	8.03	17.22	17.23
Košana	8.09	8.10	17.16	17.17
Sv. Peter				
na Krasu	8.20	8.35	16.52	17.07
Kilovče	8.45	8.46	16.40	16.41
Ilirska				
Bistrica	8.54	8.56	16.29	16.32
Sopjane	9.09	9.11	16.14	16.17
Jordani	9.24	9.26	15.59	16.01
Opatija -				
Matulje	9.38	9.40	15.47	15.51
Reka	9.49	—.—	—.—	15.36
Izmenjava brzojavk Ge taauSVe*-talin
Moskva, Tass, 12. maja. General De Gaulle je poslal maršalu Stalinu sledečo brzojavko: «V trenutku ko se dolga evropska vojna končuje v splošni zmagi, vas prosim g. maršal da izrazite vašemu narodu in vaši vojski izraze globoke simpatije ki jo čuti Francija do svojega junaškega in močnega zaveznika. Ustvarili ste iz Sovjetske zveze enega glavnih činiteljev borbe proti za-tiralnim silam. Edino tako je bilo mogoče doseči zmago. Zmagoslavna Rusija in Vi sami zaslužite priznanje vse Evrope, ki more živeti in procvitati samo v svobodi*.
Maršal Stalin je odgovoril generalu De Gaulleu, presedniku začasne vlade francoske republike sledeče: «Proeim Vas g. predsednik, da sprejmete mojo iskreno hvaležnost za Vaše prijateljske čestitke ob priliki zmagoslavnega zaključka vojne. Obonem pošiljam svoje čestitke in svoje najboljše želje Vam in francoskemu narodu, ki je prispeval svoj delež za zmago nad skupnim sovražnikom*.
Iz Hililerjeve pisarne
Na vrata Hitlerjeve cesarske pisarne v Berlinu je nekdo pod napis »Pisarna Fuehrerja in Reichs-kanclerja* zapisal s kredo »Pisarna zaprta zaradi nepredvidenih okol-ščin*.
V kabinetu upravnika Hitlerjevo osebne pisarne so našli raztrgane Hitlerjeve slike in vizitke, v omarah pa cele kupe dokumentov o Sovjetski Zvezi. Nekateri nosijo naslove «Politično obzorje Sovjetske Rusije*, »Petrolejska polja v Ukrajini »itd. Našli so tudi še neodprta Hitlerjeva pisma z njegovim podpisom.
Načelnik 'sovjetske straže, ki straži nekdanjo Hitlerjevo pisarno v Berlinu, pravi :«Srdaj sem popolnoma zadovoljen. Prvi dan miru sem praznoval v Hitlerjevi pisarni. Ali je mogoče lepše praznovati zmago 7*
(Moskva, 11. maja) .
Nemci maj delajo
Newyork 10. maja. Sef intendanJ ture ameriške vojske general Som-mervill je izjavil da bodo nemški vojni ujetniki v Ameriki, ki so zaposleni v poljedeljstvu pridržani v Ameriki najmanj do žetve.
V Angliji pa bilo objavljeno, da bodo nemški vojni ujetniki zaposleni pri obnovi mest, ki so trpela od nemških zračnih napadov. Večje število ujetnikov žc dola na obnovitvenih delih. Cenijo, da znaša celokupna škoda, provzročena po nemških letalskih in raketnih napadih - milijardo funtov šterlingov.
Plače nameščencem in delavcem
Okrajni odbor za ustanovitev erolnih delavskih sindikatov za delavce, uradnike ' in intelektualce v soglasju z Izvršnim protifašističnim slovensko - italijanskim Komitctom sporoča:
Vse industrije In privatna trgovska, državna in javno upravna podjetja mol a jo izplačevati svojim uslužbencem vseh kategorij iste prejemke, kot so jih imeli pred osvoboditvijo. Prekrški se bodo kaznovali.
Soproga g. Churchilla zopet v Londonu
London, Reuter 12. maja. Ga. Churchill, soproga ministrskega predsednika se je po šestih tednih bivanja v SZ danes z letalom vrnila iz Moskve v Veliko Britanijo.
Jutri, 15. maja ob pol: šesti uri zvečer, bodo v mestnem gledališču G. Verdi spet pričeli s programom. Otvoritvena predstava bo Verdijeva opera «La Traviata*.
Jev (/e ni j Petrov:
Vojaški	.
Koliko je rabil Hitler prog in dajatev, kako je uspel odlično regulirati večletno sistematično neza. dostno prehrano ljudstva, (na meji lakote). Kako je stegnil tisk duhovnega podjarmljenja, da bi predelal tovariško ljubljivo in veselo berlinsko množico. Ni jih več kot pa trije-štirje ki se še živo pogovarjajo. Izginile so skupine prijateljev, izginila je vidna veza med ljudmi. Ni več 1’udi. So še poedinci. Vsak je zaprt vase. Po ulicah hodijo molčeča podobe brez misli in občutkov. Na srečo, zmotil sem se. Ključi se niso izgubili, ljudje so se poznali med seboj in še posebno izražali veselje. Neki večer sem bil v kinu. Gledal som dokumentirani film — Polom Francijo — «Zmaga na zapadu*. Film je bil lažniv, toda efektiven. Po zamisli režiserja je bil film preračunan na ovaciji. Zavzemanje mest, Hitlerjevo podpisovanje premija v Kompenskem gozdu in na koncu dviganje fašistične zastavo na Hajfelnovem stolpu.
Velika kino dvorana na Potsdan-skem trgu je bila prepolna. Ena tretjina gledalcev je bila vojakov.
<•
Nisem slišal ovacij, aplavza, nisem slišal niti enega plesa v celi predstavi. To je bila javna demonstracija. Ko so si ogledali film, so se ljudje molče razšli. Težka vrata so zaropotala. Ljudje so se ponovno spremenili v poedince.
Na tako imenovanem mednarodnem sejmu sem še enkrat iznenada in neopazno opazoval in še bolj odkril to ljudstvo Laipziga. Nočem, da vas dolgočasim o tem čudnem sejmu, ki je bil urejen po istem kopitu kot so bile berlinske izložbe, ali pa regulirani berlinski promet Toda tam je bil sovjetski paviljon. Poedinci so prihajali iz m. sta, da bi se osvetiii v sovjetskem paviljonu, ko bodo zbrani v množici
Sovjetska Vlada je častno izpolnila svoje obveze iz sovjetsko-nemške pogodbe in kot solidni izvoznik izločila svoj tovor za izvoz,
Nikoli ne bom pozabil to, kar sem videi Ljudje so takoj ne da bi videli druge paviljone, prihajali k sovjetskemu. Izloženo stvar so ogledovali po nekolikokrat. Težko se je prišlo do fotografskega albuma, ki
je prikazoval graditev v Sovjetski zvezi. V trgovini se je moralo vse to imenovati velik uspeh, v politiki pa ogromni pojav. Ljudje so oživeli. Nemogoče jih je bilo spoznati. Pozabljajoč na nevarnost, so se pogovarjali med seboj in omenili svoje utlse. Okrog velike knjige vtisov se je za časa razstave zbirala množica ljudstva. Mnogi med njimi so se odločili za veliko državljansko hrabrost: Zapisali so svoje vtise vedoč prav dobro, da je na sejmu polno gestapovskih agentov. Evo nekoliko takih zapisov. >
«Vaša razstava mora vzbuditi navdušenje. Iznenadilo me je bo-gatsvo vaše dežele in želim vašemu ljudstvu bodoči napredek. Na vaši strani stojim že od oktobrske revolucije in se stalno zanimam za napredek vaše dežele*.
«Vaša razstava bo mnogim pomagala da razbijejo meglo in laž nemških informacij o Rusiji*.
«Vsi smo vzhičeni o razstavi Sovjetske zveze, toda vsak od nas se ne odloči, da napiše v knjigo svoje vtise. To je sedaj še zelo nevarno*.
«Vse to, kar so poprej govorili o Rusiji, je neumnost in laž*.
«Vzhičeni smo nad tem, kar smo videli, več pa ne smem povedati*.
»Hvaležni morate biti Leninu za vaše življenje*.
Zapomnil sem si nekega starega človeka, izgleda, da je bil intelek-
tualec. Dvajset minut se je sprehajal okrog knjige vtiskov, ni se odločil, da napiše svojo pripombo. Na novo je obšel izložene stvari in se vrnil- Brez dvoma jo preživljal veliko kolebanje. Naenkrat pa se je odločil. Na nobenega ni pogledal, z bledim, trdim in resnim obrazom je šel naravnost h knjigi in napisal svoje vtise. Premišljeval je. Napisal je tudi piko, in se podpisal. Iz paviljona pa je šel s ponosno dvignjeno glavo. Pogledal sem, kaj je^ zapisal. Bil je poln navdušenja.
Da. Taki ljudje so v Nemčiji. Ne vem, če Jih je mnogo. So pa. Moramo se jih spomniti. Toda še bolj se moramo spomniti nemških fašističnih zveri, ki so si domišljevale da bodo zavladale vsemu svetu.
IV.
Takoj po prehodu nemške meje, me je zagrabil občutek otožnosti. Težko je to povedati. Inozemcc sem, svoboden, absolutno neodvisen človek. Ni mi grozila lakota, ker sem imel možnosti, da se najem v poslanstvu. Poleg tega dobivajo inozemcl v Nemčiji več živilnih kart za prehrano kot pa Nemci sami. Na koncu absolutno nisem bll-odvisen od samovoljne nacistične oblasti. Imel sem čisto izjemen položaj in niti en Nemec se ni mogel nahajati v takem položaju. In. vendar občutek tožnosti ml ni minil,
temveč ravno nasprotno. Vsak dan sem postajal vedno bolj otožen. Zli s-, mi, kakor, ča js tuga visela v zraku. Izgleda, da je bilavsa dežela okužena od bakterij tuge. In vsak kdor koli je dihal zrak hitlerjevsko Nemčije, je postal žrtev teh bakterij.
Ta občutek so okušali vsi ljudje, s katerim som se pogovarjal. Tako verjetno se tudi počuti člov k, gj je padel v sobo in nitii ne alutl, da s0 pod posteljo v omari, ali pa pod podom skrita in zvezana mrtvaška trupla. Sprehaja se po sobi, gl:da skozi okno, v sede se v fotelj, prične kaditi, zažvižga in nikakor ne more razumeti: kaj se je zgodilo, zakaj se srce tako stiska, odkod ta strašna tuga, ki tako močno pritiska in pred katero se ne moreš skriti? Zapiram oči in poskušam, da si v spominu predstavim sodobno Nemčijo, če primerjtm dejstva in vtise in 23 spomnim vsega, kar sem opazil in srečal, barv duha in pogovorov im vseh podrobnosti potovanja. Zdi se mi, da postane vzrok na prvi pogled nepojasnjive otožnosti jasen ta razumljiv.	•
V.
V začetku marca sc prevažajo nemšk? vojske v Bolgarijo.
Kolodvor. Friedrichstraase. Za minuto bo odšel vlak na Dunaj. Iz vagona gleda šestnajstletni fantek v uniformi vojaškega avijatičarja,
lep fantek s precej topim, toda izobraženim, malo preplašenim obrazom. Pred njim na peronu, kakor berač, stoji mati v črnini, okame-r.eliga obraza. Oče je zelo pristojen gospod z naočniki in ostriženimi sivimi brki, tipičen berlinski uradni.k. ali pa mali trgovec. Nekdaj je hil debel in vesel človek. Poznal sem tako ljudi, tipične Berlinčane, veseljake, ljubitelje prijetna d.ružbe in banalnih šal. Sedaj »s stara, zalo oguljena obleka vrti na njem kot na kolu. Oba — oči5 in mati — dvigujeta glavo in gledata v sina., vlak pa hitro odhaja. Oče še maha z. roko.
— Spomni se mati, Ludvik ____________
bodi previden — kriči oče za njim. Ti si naš zadnji.
Mati molči. •
Vlaka ni vpč. Namesto njega jo stekleni, p.rašnii, leseni okvir kolodvorskega zida, za katerim sc vidijo dolgočasni zavrženi opečni zidovi. V nekem nadstropju je balkon. Tam se zračijo stvari in to veliko stvari, ki so sedaj postale samo še reklama iz časa miru.
«No greva Ž3», govori oče.
Toda mati so ne gane z mesta. Se celo minuto gleda v smer, kamor je odpeljal vlak. Potem je prekrižala roke, obraz je nepremičen, usta so ji stisnjena.
— No, no, greva ža — govori oče,
(Dalje prihodnjiki