' * </
Paitniua platana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	p%a	^amezni	številki	Din	150.
m——————————mmmmmmmmmmmmmmmamm-*******«— t—»-»n*mb•••amtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmr	*	^	/*
TRGOVSKI L.
l5«&*opI* asist trgovino, Industrijo fn obrt.
Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	;	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — Žt. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11	j	45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO MII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 6. avgusta 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 91.
Generalni ravnatelj C. Noot, Jesenice:
Nova carinska tarifa in njeni
Podlaga za železno industrijo so sirovo železo, staro železo in premog.
V	pogledu sirovega železa prihajajo za železno industrijo v naši, kraljevini edinole visoke peci v Varešu v poštev, katerih lastnik je država. Ali nadpro-dukcija sirovega železa v sosednjih državah pritiska na ceno tega izdelka tako močno, da podjetju v Varešu ni bilo več mogoče slediti tem cenam ter se je obrat moral ustaviti. Razume se, da je v interesu države, da se po-etoječe naprave izkoristijo; to omogočiti je namen novo uvedene carine na sirovo železo, ki znaša po novi avtonomni tarifi 3 zlate dinarje na 100 kg. K carini je treba prišteti še poslovno pristojbino in kaldrmino v skupnem znesku zlatih dinarjev 0.30 za 100 kg, tako da znaša skupna carinska zaščita za sirovo železo pri sedanjem carinskem nadavku 36 papirnatih dinarjev na 100 kg. Ker bo podjetje v Varešu primorano, da to zaščito izkoristi, sledi iz tega primerna jjodražitev cene sirovega železa in s tem podražitev proizvodnje onih podjetij, ki uporabljajo sirovo železo kot sirovino.
Staro železo je pa za izdelovanje martinskega jekla (drugovrstne proizvodnje plavljenega kovnega železa v naši državi vobče nimamo) še skoraj bolj potrebna sirovina nego sirovo železo, kajti mogoče je izdelovati mar-tinsko jeklo z le prav malim dodatkom sirovega železa, torej skoraj izključno iz starega železa, ni pa mogoče nasprotno postopanje. Ker pa ima-. mo v državi doslej le malo industrije, /•ki železo podeluje, je stalna količina ' železnih odpadkov razmeroma majhna, tako da so železarne primorane nabavljati preko 60% potrebnega starega železa v inozemstvu. Dočim je pa izvoz starega železa skoraj iz vseh sosednjih držav zabranjen, čeprav je količina železnih odpadkov v dotičnih državah razmeroma velika, je smatrala naša vlada za umestno, obremeniti staro železo z uvozno carino, ki znaša sicer samo zlatih dinarjev 0.50 na 100 kg, kateri pa je treba prišteti poslovno pristojbino in kaldrmino v višini zlatih Din 0.30, t. j. 60 odstotkov carine. Efektivna carina znaša torej, če prihaja v poštev minimalna tarifa, 9.60 papirnatih dinarjev za 100 kg.
Ker morajo naše železarne uvoziti na leto preko 2000 vagonov starega žele«a, in to pri sedanjem slabem obratovanju, pomeni carina na staro železo za železarne zelo visoko obremenitev.
Kar se tiče premoga, je treba priznati, da ga imamo v državi v velikih množinah, toda one železarne, ki proizvajajo kvalitetne izdelke, so primorane uvažati visoko vreden premog iz inozemstva, da ga lahko mešajo z domačim premogom; kajti vsled visokega odstotka žvepla, ki je za naš premog značilen, je proizvodnja kvalitetnih izdelkov s samim domačim premogom nemogoča. Dočim je pa premog povsod na svetu svoboden uvozne carine, je določila naša vlada tudi za to noobhodno potrebščino uvozno carino v višini zlatih dinarjev 0.30 za 100 kg, ki se poviša z že večkrat omenjenimi postranskimi pristojbinami za nadaljnjih 0.30 zlatih dinarjev (100 odstotkov!), tako da je inozemski premog pri sedanjem carinskem nadav-ku za Din 6.60 pri 100 kg dražji kot je bil poprej. Ker prihaja tu v poštev mnogo tisoč ton na leto, je ta nadaljnja obremenitev industrije toliko tež-
učinki na železno industrijo.
ja, posebno ker domača premogovna podjetja carino pri svojih cenah naravno izkoriščajo, odnosno ker jim je mogoče držati svoje cene za znesek carine nad inozemskimi cenami.
Razen teh naših glavnih potrebščin obremenjuje nova carinska tarifa s carino tudi celo vrsto drugih, čeprav se ne izdelujejo v državi in so se do-sedaj lahko uvažale brez carine. Te nadaljnje obremenitve železarn znašajo mnogo stotisoč dinarjev na leto.
Da so naše železarne pri dosedanjih carinah za železne izdelke navzlic svobodnemu uvozu sedaj s carino obremenjenih potrebščin jedva še mogle živeti, izhaja najbolje iz dejstva, da je za Jesenicami največja železarna v državi, železarna v Zenici, že pred mnogo meseci bila primorana svoje obrate popolnoma ustaviti. Delo se v Zenici tudi tedaj ni moglo obnoviti, ko je v jeseni leta 1924 država podjetje kupila. Ostala podjetja so obratovala le z nepopolnim izkoriščanjem svojih naprav in le z največjimi žrtvami, ker je inozemska konkurenca pritiskala cene na tako nizko stanje, da je bilo domačim podjetjem nemogoče jim slediti.
Ako hoče torej naša vlada doseči svoj namen, da bi podjetje v Varešu stalno obratovalo, bo to le tedaj mogoče, kakor je vsakemu nestrokovnjaku brez nadaljnjega razumljivo, ako se tudi izdelki železne industrije v sorazmerju z označenimi novimi obremenitvami primerno zaščitijo. Le v tem slučaju bodo domače železarne mogle kupovati sirovo železo v Varešu ter se bodo mogle ubraniti inozemske konkurence, zlasti spričo dejstva, da je naš dinar — odkar so se postavke nove avtonomne carinske tarife določile — prav izdatno v vrednosti poskočil, kar olajšuje inozemski industriji uvoz na naš domači trg.
Ako se vse te okolnosti upoštevajo, je zelo lahko dokazati, da so carinske postavke nove avtonomne tarife, kolikor obsegajo zaščito za domačo železno industrijo, izredno skromne in da bo le tedaj, ako ostanejo v veljavi tudi po tarifnem dogovoru z Avstrijo, izravnava za težke nove obremenitve dana, tako da bodo naše železarne v položaju, da lahko nadaljujejo z obratovanjem. Le v tem slučaju .bo tudi podejtjema v Varešu in Zenici mogoče obnoviti obratovanje ustavljenih tvor-nic, kar znači zaslužek in eksistenčno možnost za stotine delavcev in za njihove rodbine.
Ako bi se pa kot uspeh dunajskih pogajanj carine na železo v celoti ali deloma znižale, česar se je treba bati, kakor vse kaže, tedaj je bodočnost naše železne industrije v nevarnosti in zlasti bi bilo v tem slučaju popolnoma izključeno upostaviti obratovanje v Varešu in Zenici, kajti — ako bi železarne v tem slučaju sploh še mogle obratovati — bi morale nabavljati sirovo železo tam, kjer je najbolj poceni. In pri ogromni nadprodukciji sirovega železa ni nobenega dvoma, da bi inozemstvo navzlic carini za sirovo železo dovoljevalo našim železarnam take cene, da jim podjetje v Va-resu ne bi moglo slediti. Če pa ostanejo v veljavi avtonomne carine, bo našim železarnam mogoče plačevati za sirovo železo iz Vareša nekoliko višje cene, preko svetovnih tržnih cen, tako da bi bilo podjetju v Varešu predvidoma mogoče vzdrževati svoje visoke peči v stalnem obratovanju.
O	poteku pogajanj v Avstrijo ne prihajajo v javnost iz razumljivih razlogov nikake točne vesti. Vendar se pa širijo glasovi, da so zastopniki naše države dovolili Avstrijcem precej znatne koncesije pri najvažnejših pro-
izvodih naše industrije. Ako bi se izkazalo, da so le govorice osnovane iu resnične, bi bil učinek za vso našo železno industrijo, posebno pa za državni podjetji v Varešu iu Zenici, naravnost porazen.
t A. K.:
Zakaj ne stabiliziramo dinarja!
Človek mora obupati, če misli na
lo,	da naj bi se moral po vrednosti dinar vedno dalje popravljati in da bi moral' vsakdo, ki s svojim premoženjem dela, torej ki ima premoženje in ni rentje in za državo le balast, zgubljati od leta do leta kot sad svojega truda.
Sicer čitamo po časopisih, da finančni minister noče, da bi se dinar dvigal, vendar se pa čudim, da g. dr. Sto-jadinovič, ki sicer tako trezno in jasno gleda razmere,' ne more ustaviti porasta dinarja.
Govori se na drugi strani, da ima namen, spraviti v Curihu dinar na tečaj 10. če to slednjič že mora biti, naj bo. Pri današnjem tečaju to pomeni, da imamo trgovci, posestniki in in-dustrijci izgubiti na našem obratnem premoženju še 7%. Vseeno je slednjič, če se to zgodi na en mah, ali pa počasi. Vendar pa naj človek že enkrat ve, pri čem da je! Če že moramo na deset, zakaj potem Narodna banka zapravlja svoj denar za intervencijo v svrho zadrževanja dviganja tečaja in kupuje devize, ki jih bo morala pozneje ceneje oddajati? Tudi tam je vendar škoda denarja, ko se da stabilizirati veliko lažje z uvedbo zlatega denarja, z malimi izdatki in enkrat za vselej rešujoč zadevo brez nepre-
stanega prežanja na borzi, kdaj bo treba intervenirati.
Določilo bi se kar: 11 dinarjev je 1 zlat dinar, ali pa če že ne gre drugače, v božjem imenu: 10 papirnatih dinarjev je 1 zlat dinar, in nato se izda res zlatnike ter razglasi: vsakdo, ki mi prinese toliko in toliko zlata, temu skujem za to en zlat dinar. Če nočemo imeti dvojnega pojma (papirnatega in zlatega denarja) lahko tudi po današnjem stanju rečemo toliko in toliko gramov zlata je en zlat dinar.
Če bi imel dinar tendenco padanja, bi bil to nevaren eksperiment, ker bi zlato takoj izginilo in bi imela država škodo. Pri rastoči tendenci za dinar, pa to ne vsebuje nikake nevarnosti. Dinar ne bo mogel rasti preko one točke, ko se bo za plačila iz inozemstva bolje izplačalo pošiljati zlato po pošti, kot pa kupiti ček na dinarje, in vsa nesreča, ki se more zgoditi pri tem, je ta, da bi prišlo več zlata v državo.
Slišimo, da je g. minister Stojadi-novič dal kovati jugoslovansko zlato.. Zato sem mnenja, da ima on že zdavnaj ta načrt, toda zakaj vendar s svojo uredbo toliko časa odlaša, da bo medtem uničil toliko naših podjetij ter jih spravil tujcem v roke!
Nove davčne odredbe.
Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november t. L, ki ga objavljajo »Službene Novine« z dne 1. avgusta t. L, vsebuje nastopne davčno pravne odredbe:
I.	Posebna pridobnina.
?
j Pri ugotovitvi podlage za odmero I posebne pridobnine se smatrajo za i režijsko postavko vojni in povojni pribitki in sicer v Sloveniji 60% od 90% edinstvenega državnega pribitka, 30% izredni pribitek, davek na poslovni promet, invalidski davek, remontno-komorsko pribitek in vse avtonomne doklade.
Po besedilu zakona se rentabilitetni pribitek, ki se pobira pri rentabiliteti podjetij preko 6%, najbrže ne bo priznaval za režij-sko postavko, dasi pomenja za nas v Slo-ž veniji vojni pribitek, ki se je uvedel 1. 1916.
j Gospodarski krogi so se že dalje časa bo-| rili za to, da se tehnika za priredbo posebne pridobnine izpremeni v toliko, da se v bilančnem letu plačane avtonomne doklade ne bi prištevale bilančnemu dobičku. V tem oziru sta po inicijativi g. dr. Windisclicrja zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in Centrala industrijskih korporacij v Beogradu že lansko leto zavzeli odločno stališče, da se nevzdržen položaj, kakršnega ja vst varja la dosedanja priredbena tehnika, omili vsaj toliko, da se prizna avtonomne doklade za režijsko postavko. Finančna uprava si jo po odklonitvi nadaljnje zahteve, da se celotna pridobnina reformira še pred splošnim izenačenjem davčnih zakonov, osvojila predlog g. dr. Windischerja.
V	praktičnem oziru pomeni uveljavljenje predloga izdatno znižanje posebne pridobnine, kakor kaže sledeči primer:
, Podjetje z osnovno glavnico 5 milijonov S dinarjev prične obratovati v letu 1923. in j doseže — zaradi lažjega računa — v 1. 1923. j in ▼ 1. 1924. vsako leto po 400.000 Din čistega dobička. Davek se je odmeril temu i podjetju za leto 1924. sledeSe:
j	Din
1	1. 10%	posebna pridobnina . .	.	40.000
2. 90%	edinstveni državni pribitek	36.000
3. 30%	rentabilitetni pribitek .	.	12.000
4. 30%	izredni državni pribitek	.	26.000
5. invalidski davek......................17.000
6. 160% avtonomne doklade . . . 64.000
skupaj . . 196.000 Ako je podjetje te davke plačalo v 1. 1924., bi se po dosedanjih predpisih ugotovila odmerila podlaga za 1. 1925. nastopno:
Din
Bilančni dobiček.......................... 400.000
Prišteje se v 1. 1924. plačani
1. državni davek po . . . 40.000
2. edinstveni drž. pribitek 36.000
3. rentabilitetni pribitek . 12.000
4. avtonomne doklade . . 64.000	152.000
*kupaj 552.000 Od te vsote bi znašal predpis za I. 1925., ako ne upoštevamo, da se je invalidski davek povišal in remontno-komorska doklada uveljavila še le s 1. aprilom 1925:
Din
1.	10%	posebna pridobnina .	.	.	55.200
2. 90% edinstveni državni pribitek 49.680
3.	30%	rentabilitetni pribitek	.	.	16.560
4. 30% izredni pribitek................... 36.432
5. 60% invalidski davek in remont-
no-komorska doklada .	.	.	72.864
6.	160%	avtonomne doklade .	.	.	88.320
skupaj	.	.	319.05G
Na podlagi nove zakonske odredbe se pa odmerna podlaga ugotovi nastopno:
Din
Bilančni čisti dobiček.................... 400.000
j Prišteje se v letu 1924. plačani j 1. državni davek .... 40.000 , 2. od edinstvenega držav-i nega pribitka .... 12.000 3. rentabilitetni pribitek . 12.000__________
skupaj 464.000
Od te v9ote znaža predpis:
Din
1.	10%	pridobnina
2.	90%	edinstveni državni pribitek	41.760
3.	30%	rentabilitetni pribitek .	.	1^.920
4. 30% izredni pribitek...................30.6‘-4
5.	60%	invalidski davek in remont-
no-komorski prispevek . .	61.248
6.	160%	avtonomne doklade . _._______.	74.240
skupaj . .	268.192
To podjetje pridobi torej pTi enakem dobičku na leto 50.000 Din, podjetja v občinah z višjimi dokladami pa pridobe še več.
II.	Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Telesni delavci plačujejo od 1. aprila t. 1. dalje od svojega zaslužka: 2% davek in na ta davek 0.50% invalidski davek ter 0.20% remontno-komor-ski pribitek. Avtonomne doklade se pobirajo samo od % državnega 2% davka.
Tega davka so oproščeni telesni delavci izpod 18 let in nad 65 let starosti, dalje oni, ki ne zaslužijo na leto nad 5000 Din ter sezonski poljedelski dninarji.
Izpreinemba, ki se je izvršila glede tega davka, vstreza v bistvu koncesijam, katere je priznala finančna uprava gospodarskim krogom na posebni anketi, ki se je vršila koncem junija t. 1. v Beogradu. — Izpre-nvembe sicer še ne zadovoljujejo popolnoma, pomcnjajo pa kljub temu izdatno izboljšanje prejšnjih določil, ker pristajajo na davčni minimum in dovoljujejo pobiranje progresivnega invalidskega davka in remontno-komor-ske doklade v fiksnih pavšalnih odstotkih, s čemur je preračunavanje izdatno olajšano.
III.	Povišanje trošarine na alkohol in ; na žganje oh sočasnem ukinjenju Iro-
šarine na rum, konjak in liker.
Trošarina na alkohol in na žganje se poviša za eno hektolitersko stopnjo od 20 Din na 25 Din. Še v prometu se nahajajoče množine se z razliko naknadno zatrošarinijo. Zaloge se morajo v svrho naknadnega plačila raz-‘ like prijaviti do 8. avgusta t. 1. Neprijavljene količine se smatrajo po tem roku za tihotapske.
Sočasno pa se ukine pobiranje trošarine na liker, konjak in rum, ki je znašala za eno hektolitersko stopnjo 35 Din.
Ta odredba ustreza zahtevam žgaitjarske industrije, katere je stavila na kongresu, ki se je vršil koncem maja 1924 v Beogradu. Izvršeno kompenziranje pomeni za žganjar-sko industrijo, ki se praviloma peča tudi /. izdelovanjem ruma, konjaka in likerja izdatno olajšavo vsaj glede formalne kontrole, duši sicer materijelno ničesar ne pridobi.
Gibanje cen v veletrgovini.
(Po ' Privrednem pregleduc v Beogradu.)
Doba
povprečje leta 1 januar 1923 januar 1924 februar 1924 marec 1924 april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924 avgust 1924 september 1924 oktober 1924 november 1924 december 1924 januar 1925 februar 1925 marec 1925 april 1925 junij
julij
v juliju znižal napram prejšnjemu mesecu za 57 točk, to je za 3%.
Skupina poljedelskih pridelkov se je najbolj znižala in sicer za 14%. Znatno se je znižala cena novi pešni-ci, s staro se pa ne kupčuje, ker jo ni nič na razpolago. Znižale so se cene tudi moki, otrobom in živinskim krmilom.
V	skupini živina in živinski produkti so se cene malo popravile. V skupini stavbenega materijala so se znižale za 5%. Kolonijalno blago se je zaradi dviga valute in znižanja aži-ja pocenilo za 4%.
Nova uvozna tarifa je imela vpliv samo na industrijske predmete, ki so se podražili za 5%; ta podražitev je napram povišanju tarife samo malenkostna. Cene se niso bolj dvignile
poljedel.	živina in sadje in		gradivo	kolonij.	industr.	celotni
pridelki	produkti zelenjava			blago	izdelki	indeks
100	100	100	100	100	100	100
2740	1901	912	2240	1954	2830	2098
2295	2626	910	2062	1667	2618	2034
2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
2351	2290	969	2060	1683	2484	1973
2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
2,256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
2108	2417	1401	2154	1547	2246	1978
2080	2394	1670	2145	1549	2048	1981
2019	2520	1726	2257	1602	2102	2037
2115	2544	1836	2265	1608	2207	2112
2164	2263	1859	2191	1531	2067	2012
2212	2009	1850	2346	1521	2015	1993
2191	2009	1859	2444	1542	2079	2009
2181	1881	1982	2438	1538	2029	2005
2217	1742	1646	1972	1519	1954	1842
1922	1787	1633	1856	1474	2040	1785
indeks cen se je		spričo	mrtve	sezone	in pričakovanja	
da se v doglednem času sklenejo trgovske pogodbe.
Izvozna trgovina je bila v mesecu juliju t. 1. normalna, kakor vedno ob tem času, znižuje se samo izvoz stavbenega materijala.
Uvozna trgovina stagnira. Obrestna mera pri bankah se je za veletrgovino nekoliko znižala všled velikih gotovinskih sredstev, s katerimi razpolagajo banke.
Tekom meseca julija se je znižala carinska ažija od 1100% na 1000%. Ta mesec se je otvorila lička železnica.
Zunanje - politični položaj je ugoden. Z Italijo se je sklenilo več konvencij, ki urejujejo promet med našo državo in Italijo.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
V	prizivu in tožbi zoper to rešenje sem poudarjal:
Ministrstvo financ ni vpoštevalo niti enega razloga v moji pritožbi ter ni preiskalo niti razloga, po katerem je carinarnica v formalnem pogledu kršila zakon in narekovala kazen celoma ravnotako in v protivju z obstoječimi zakoni. Izdalo je ministrstvo novo rešenje ter potrdilo carinarnično rešenje kot pravilno in v zakonu osnovano. Kako površno se je pa izrekla ta obsodba, priča že obsodbeno rešenje samo, katero trdi, »da je carinarnično rešenje pravilno ter na zakonu neosnovano!« Navzlic temu se pa carinarnično rešenje potrdi kot pravilno in v zakonu osnovano! — Navajal sem nadalje:
1. Ministrstvo ni moglo potom preiskave pribaviti si dokaze, da carinsko skladišče ni vlažno ter da se je vsled vlažnosti povišala teža blaga.
2. Smatrati je kot gotovo, ker je to priznalo tudi ministrstvo, da je teža blaga o priliki vtovarjanja v skladišču znašala natančno 1945 kg ter da je višek nastal vsled vsesavanja vlage.
3. Višek v težini po 76 kg ugotovljen 11. oktobra je nedokazan, dočim je višek pri prvem tehtanju 5. oktobra znašal samo 64 kg. Prava diferenca v teži ni ustanovljena ter je temelj kazni nepravilen. To je tudi najboljši dokaz, da je večja teža nastala vsled elementarnih vzrokov. Tudi tega ni ministrstvo ugotovilo.
4. Dvomim, da li se je »istragom utvrdila« formalna pogreška navedena v moji pritožbi pod b), že iz razlogov pod a), ker se je roba štirikrat uradno tehtala, pa šele 12. oktobra sestavil zapisnik.
5. Končno je osporeno rešenje povsem nejasno ter je obsodba v protislovju z njenimi osnovnimi motivi, kajti zdi se mi nelogično, da se carinarnično rešenje posmatra za pravilno ter potrdi navzlic okolnosti, da se je isto rešenje ustanovilo kot v zakonu — neosnovano!
Državni Svet je tej tožbi samo deloma ugodil ter izdal odločbo štev. 10.427/24 od 28. oktobra 1924, s katero razsoja:
»Našlo se, da je rešenje Ministrovo protivno zakonu sa ovih razloga: I>eSo netačne prijave po čl. 166. car. zak. utvrdjuje se jedi no pregledom izvršenim shod no čl. 40—41 car. zak., odnosno zapisnikom o torne sastavlje-nom prema čl. 43. ear. zak. i ničim više. Pa kad je zapisnikom br. 22.685 ovako sastavljenim utvrdjeno da je deklarant prijavio odnosnu robu za 64 kg manje, onda se za tu razliku imao i kazniti po čl. 166. car. zak., a nikako i za onu količinu, koja tim zapisnikom nije utvrdjena.
Stoga je D. S. na osnovu čl. 166. i 201. car. zak. rešio: da se ponišli rešenje Ministra Finansija od 10. nov. 1923 Cbr. 62.362, o čemu se ovim iz-veštavaju žalilac i Ministar finansija.
(Dalje sledi.)
fiko piješ „Buddha“čaj, uživaš že na zemlji raji
Trgovina.
V	se trgovce, ki imajo v zalogi alko-
hol in žganje, opozarjamo, da poteče dne
S.	avgusta t. S. prijavni rok za zaloge alkohola in žganja v svrho plačila dodatne trošarine po 5 Din za eno hektolitersko stopnjo.
Priprave Češkoslovaške za trgovska pogajanja i našo državo. — S Češkoslovaško se pričuo v kratkem pogajanja za sklepanje trgovske pogodbe. V to svr-, ho je praška trgovska in obrtniška zbor-| nira v Pragi, ki glede trgovske pogodbe | z našo državo zastopa ostale češkoslova-j ške zbornice, uvedla pri svojih intere-
I	sentih obširne poizvedbe o željah glede omenjene pogodbe. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima za tigovska pogajanja s Češkoslovaško zbran že obsežen materijal, katerega bo s poizvedbami, ki bodo imele v prvi vrsti kontrolirati svoj materijal, v kratkem spopolnila.
Zadnji ?a« jo. da se še ostale tvrdke prijavijo k udeležbi letošnjega velesej-[ ma od 29. avgusta do 8. septembra. Prijavljenim tvrdkam se je prostor že dodelil. Na razpolago je reflektantom še nekaj m2 prostora samo v G in F paviljonu, medtem, ko so paviljoni E, II, J, K, L že zasedeni. — Polpokritega prostora je še nekaj na razpolago in na prostem dovolj. — Prostor se dodeljuje po vrstnem redu dohoda prijavnice. Rezervira se prostore samo na podlagi prijavnice in se samo na dopise ne more ozirati. Kupcev je že danes prijavljenih veliko število iz vseh krajev, zlasti tu-zemstva in Italije in smo prepričani, da nam bo letošnji velesejm prikazal sliko oživljajočega se narodnega gospodarstva.
Industrija
Gibanje obratov, ki se vršijo na tovarniški način in gibanje drugih večjih
podjetij. — V drugem četrtletju t. 1. se je po statistiki zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v ljubi jan-sski in mariborski obasti prijavilo 30, odjavilo pa 9 tovarniških in drugih večjih podjetij. Od prijav odpadajo štiri na izdelovanje cementne opeke, tri na izdelovanje kemičnih izdelkov, dve na parne žage. Po ena prijava odpade na: 1. Izdelovanje . galanterijskih predmetov, lesenih zabojev, moškega perila ter kartonaže; 2. izdelovanje pletilnih strojev; 3. izdelovanje elektrotehničnega in
LISTEK.
Edina krivda carinske posredoval nice ali tudi krivda stranke? — Pravno območje skladiščnika.
(Nadaljevanje.)
Priča E., špediter v Brodu, je izpovedal, da je imel on generalno pooblastilo od tožeče stranke, da carini in prevzema blago, ki prihaja za tožečo tvrdko v Brod. Po izpovedbi H-ja, bivšega tožničinega ravnatelja, koja se povsem strinja z izpovedbo St-ja in deloma tudi E-ja, je imela tožeča stranka v kritičnem času v Brodu le 9voje skladišče, ne pa tudi trgovske poslovalnice. Vodja tega skladišča St. je bil edinole tožničin magaciner ki je sprejemal po E-ju prejeto blago v skladišče in ga 7,opet razpošiljal po nalogu centrale na tožničine filialke.
Plačil St. ni vršil; če se je to izjemoma zgodilo, kakor bi se moglo sklepati iz izpovedbe priče E-ja, je storil to pač le kot posredovalni organ centrale. Istotako ni imel pravice intervenirati pri carinjenju in ni dobival obvestil, odkod in kakšno blago prihaja. Vso korespondenco je moral pošiljati na centralo v Sara-
jevo, razen one, ki se je tikala neposredno skladišča.
Povsem v istem smislu je izpovedal St. sam kot priča zaslišan. Tudi priča V. F., bivši disponent tožeče stranke, pravi, da St. ni imel opravka s carinjenjem blaga.
Na podlagi teh dokazov ugotavlja sodišče, da tožnica v Brodu na Savi ni imela trgovske poslovalnice, marveč le interno skladišče, kjer se niso sklepale nobene pogodbe in ki odjemalcem sploh ni bilo dostopno. St. kot vodja tega skladišča torej ni bil nikak tožničin trgovski pooblaščenec, niti ne njen trgovski nameščenec (čl. 47., 50 trg. zak.), marveč le njen tehnični organ.
Za presojo tehnične krivde ali sokrivde je torej nemerodajno, ali je St. mogel vedeti, da je blago prišlo v skladišče ne-zacarinjeno in če je on storil vse potrebno, da se o tem uveri, ali ne.
Stoji pa na podlagi istih dokazov nadalje, da je bil edinole špediter E. pooblaščen od tožnice, da carini in prevzema blago, ki je prihajalo za tožnico v Brod. Njegova slaba vera bi torej škodovala tožnici. Toženka pa niti ne trdi, da je E. postopal v slabi veri. Sicer pa po gorenjih dokazih in po splošnem dejan-
skem stanju tudi on ni vedel in ni mogel vedeti, odkod prihaja blago. Držati se je mogel torej le tovornega lista. Po tej listini pa je mogel opravičeno smatrati, da gre pošiljka v redu. Res so bile inozemske zalivke na vagonu nepoškodovane in bi moral E. kot špediter in ve-ščak iz te okolnosti spoznati, da je blago došlo iz inozemstva in da še ni zacari-njeno. Izpovedal je pa priča L. N., skladiščnik železniške postaje v Brodu, ki je bil snel inozemske plombe, da o tem ni ničesar ^povedal E-jevim nameščencem, ki so prevzemali blago in ga odpeljali v tožničino skladišče. Javil je to le naknadno svojemu predstojniku M-u, ko je bilo blago po E-ju že prevzeto. Da bi pa M. opozoril špediterja E-ja kot pooblaščenca tožnice na to okolnost, se pa niti ne trdi.
Ker toženka ne trdi in ker po dejanskem stanu, ki sledi iz gornjih izpovedb, in po carinskem kazenskem spisu tudi ne more trditi, da bi tožničina centrala v Sarajevu mogla spoznati položaj, ki je nastal vsled napake tožene železnice, ugotavlja sodišče, da je zatrjevana škoda nastala iz edine krivde tožene stranke. Nemerodajno je za razsojo stvari, ali je toženka zakrivila s svojo nemarnostjo
kak delikt po carinskem zakonu, in ali postane obsodba generalne direkcije carin, s katero so bili obsojeni toženkini uslužbenci, oziroma ona sama, pravnomočna ali ne. Kajti njena privatnoprav-na odgovornost napram tožnici je od tega neodvisna in stopnja njene krivde ne-merodajna za višino škode, ki jo bode določiti po čl. 283. trg. zak.
Prizivno sodišče je prizivu deloma ugodilo in izreklo, da obstoja zahtevek tožeče stranke na odškodnini po svojem temelju do dveh tretjin.
Pridružiti se je pririvu, da pobijana sodba vprašanja o sokrivdi tožeče stranke že v pravnem oziru ni pravilno rešila. V stvarnem oziru pravilno ugotavlja prvosodna sodba, da špediterja E.-ja kot pooblaščenca tožene stranke za iz-vadbo in oearinjeuie P° železnicf došlega blaga tožiteljiee glede te izvadhe preko carinarnice ne zadene nobena krivda, češ, da je ravnal povsem v dobri veri. Upravičeno tudi poudarjajo razlogi, da tožeča stranka v tej smeri kake sokrivde tožene stranke ni zatrjevala. Slednje pa bi bilo potrebno, kajti na splošen, s konkretnimi dejstvi nepodprt ugovor o sokrivdi tožene stranke se ni’ bilo ozirati.
(Dalje sledi.)
Štev. 91.
TR(»OVSKI LIST, 6. avgusta 1925.
rjkuu	nag** m —Tl« tir ——————ki—
Stran 3.
avtomaterijala vseh vrst; 4. izdelovanje pohištva; 5. izdelovanje olja; 6. izdelovanje cementnih predmetov; 7 izdelovanje cementne opeke, cevi in nagrobnih okvirjev; 8. izdelovanje keramičnih izdelkov; 9. izdelovanje verig; 10. izdelovanje cinkovih in svinčenih cevi, svinčenih šiber, krogelj, plošč in plomb; 11. žaga na električni pogon; 12. izdelovanje bieevnikov; IB. izdelovanje lesenih galanterijskih predmetov; 14. izdelovanje štampilij iz kavčuka;" 15. strojno pletenje; 16. parni mlin; 17. izdelovanje dia-malca in sladne moke; 18. izdelovanje terpentinove kreme, voščila za čevlje in mazila; 19. izdelovanje kozmetičnih predmetov; 20. elektrotehnična naprava; 21. elektrarna. — Odjavila so se sledeča podjetja: dva obrata za izdelovanje cementne strešne opeke in po eden obrat za: 1. Mizarstvo; 2. pletar-stvo; 3. izdelovanje igrač; 4. izdelovanje cementne opeke; 5. izdelovanje ogledal in brušenje stekla; 6. izdelovanje civilnega orožja in municije; 7. parna žaga.
Položaj nemške industrije. Pritožujejo se nad cenami premoga, ki se v inozemstvu bolj poceni prodaja kakor doma. Težave v preskrbi s kapitalom m kreditom so se še poostrile, zastoj v plačilih je zmeraj bolj občuten, razmerje med sredstvi in potrebo zmeraj bolj neugodno. Industrija je v sredi med odjemalci, ki hočejo vedno večje olajšave v plačevanju, in med dobavitelji surovine, ki se držijo nespremenjenih plačilnih pogojev. Olajšava teh pogojev bi industriji kmalu pamogla na noge. Zato močno vplivajo zahteve delavcev po večjih' plačah in pa neprestano menjavanje 'delavcev, znamenje, da znajo povpraševanje po delovnih močeh pravilno oceniti. Občutno je prejkoslej pomanjkanje res dobro izvežbanih strokovnih -delavcev. Sedaj se poznajo posledice pomanjkljive izobrazbe vajencev med vojsko in pa posledica tarifne politike, lei je v povojni dobi razliko zaslužka iimed izučenimi in ne izučenimi delavci umetno zmanjševala. Kljub že doseženemu povišku je postalo povpraševanje po dobrih strokovnih delavcih vedno večje, ker se zahteve na kvaliteto izdelka hitro večajo. Zgled onih tvrdk, ki so žrtvovale velike stroške za vzgojo vajencev, je zbudil zanimanje vedno širših industrijskih krogov, in se ustanavlja čimdalje več vajeniških oddelkov in delavnic. Naročila so bila v juniju in juliju dobra, v prvi vrsti domača. Inozemskih naročil sicer še ni dosti, a jih je vsak dan vedno več. in je zato upanje na izboljšanje v 'najbližji bodočnosti upravičeno.
Obrt
Izpremembe v stanju industrijskih in ■obrtnih podjetij v času od 1. aprila «1« ISO. junija 1925. — Po statistiki, katero sestavlja na podlagi uradnih podatkov •zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani o obrtnem gibanju, se je v .11. četrtletju t. 1. v zborničnem področju •prijavilo 660, odjavilo za 312 obratov. /Znatnejše gibanje izkazujejo sledeče stroke:	kovači	prijav 28 (odjav It),
ključavničarji 14 (1), kolarji 17 (4), žage 10 (5), mizarji 55 (20), krojači 33 <16), šivilje 108 (20), čevljarji 86 (31),
. brivci 11 (2), mlini 24 (16), peki 26 (22), »lesarji 26 (14), izvoščeki z avtomobilom 22 (1), gostilne 44 (79). — Vseh obrtov
je izdatno več prijavilo, nego odjavilo- Edino izjemo tvori gostilničarska obrt, ki se odpoveduje zaradi visokih točilnih taks, kajti te takse absorbirajo pri manjših obratih znaten del dobička, če ga v nekaterih primerih celo ne presegajo. Največji porast izkazuje damsko krojaštvo, ki pa zadeva vsaj po veliki večini obrate, ki so se do prijave izvr-' Sevali brez obrtnega lista. V ostalih strokah je gibanje kolikor toliko nor-nt.dno, edino pomnožitev avtotaks kaže, •da se naše prevozništvo modernizira.
Denarstvo,
©brestovanje hranilnih vlos: pri du-ttajski poštni hranilnici. — Dunajska postna hranilnica obrestuje hranilne vloge preko 1 šilinga od 15. avgusta da-’ Ije z 7 %.
Davki In takse.
Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Na konkretno vprašanje nekega velepodjetja pojasnujemo, da generalna direkcija neposrednih davkov stoji na sta-
lišču, da zaslužek za čezurni delovni čas ni zavezan davku na zaslužek telesnih delavcev. Za čezurno delo smatra generalna direkcija ono delo, ki se vrši preko določenega časa za dnevno ali nočno delo.	\
Promet.
Oficijelna izjava o novi železniški tarifi. — Na vesti, ki so bile razširjene v mlinski industriji, da se s 1. avgVistom t. 1. prizna za prevoz moke v pasivne kraje 30% znižanje železniške tarife, je uredništvo >Belgrader Zeitung« prosilo načelnika Lukiča za pojasnilo. Načelnik Lukič je izjavil: >Vesti o 30% znižanju tarife za prevoz moke niso resnične. Odprava lomljenih tarifov odnosno izenačenje tarifov vicinalnih železnic s tarifi glavnih prog bo sicer pri prvih pomenilo povprečno 30% znižanje, a to se bo uveljavilo še le povodom reorganizacije celotnega tarifnega sistema. Vsled te reorganizacije se bodo tarifi znižali za 15, 20, 30, in v nekaterih primerih tudi za 50%. Sestava nove tarife bo končana do 15. avgusta, na kar se tarifa odda v tisk. Uveljavljenje nove tarife se torej ne sme pričakovati pred sredi oktobra, ker mora železniško oso bje novo tarifo j pred uveljavljenjem še temeljito pro- j učiti.«
Jadranska plovbna poročila. Italijan- ‘ ska vlada je podpore plovbnim družbam doslej le deloma določila in dovolila. Niso prišle še na vrsto črte, ki izhajajo iz A d rije. Od tržaških družb podpira vlada Lloy-da, Tripcovicha in Istria-Trieste, od re-ških Adria in Costiera. Senatorji jadranskih provinc so začeli pri vladi tozadevno akcijo. — V Benetkah so ustanovili akcijsko družbo za plovbo v notranjosti dežele (Societa italiana di navigazione interna) s kapitalom 20 milijonov lir, ki se dvigne lahko na 100 milijonov. Udeležena so tudi razna tržaška podjetja, tako Lloyd Triestino, Cosulich, Riuni-one Adriatica di Sicurta, Stabilimento Tecnico Triestino. Namen je plovba po rekah, prekopih in lagunah, tudi v zvezi z morsko plovbo.
Izvoz in uvoz.
Krošnjarstvo v Avstriji. — Kakor člijemo, se je povodom trgovskih pogajanj z Avstrijo obširno razpravljalo ludi vprašanje, da se dopusti prebivalstvom kočevskega okraja krošnjariti v Avstriji, predvsem s suho robo. Avstrijci so tia to zahtevo naše delegacije baje pristali in smemo torej pričakovati, da bodo po-
jenjale razne ovire, katere so stavila avstrijska oblastva našim >rešetarjem< pri potovanju v Avstrijo. Avstrijci so baje priznali za našo suho robo tudi posebno ugodnostno uvozno carino.
Izvorna izpričevala za Turčijo. — Turška poštna uprava objavja, da morajo po Lausannski mirovni pogodbi poštni paketi, ki vsebujejo izdelke in blago, namenjeno za trgovino, biti opremljeni z izvornim izpričevalom. Izvorna izpričevala morajo biti overovljena od turškega konzulata, kjer pa takega konzulata ni, od pristojne trgovske zbornice. Izvorno izpričevalo ni potrebno za predmete, ki so namenjeni za osebno porabo prejemnikov in se pošiljajo v zavoju ali kot vzorčna pošiljka. — Za pakete, ki bi morali imeti izvorna izpričevala, a pridejo brez teh v Turčijo, morajo lastniki, ako jih hočejo prevzeti, založiti 15—100 turških funtov, dokler naknadno ne predlože izvornega izpričevala.
Poljska je ukinila izvozno carino na moko. — Poljska vlada je z dnem 1. avgusta t. 1. ukinila uvozno carino na vse vrste moke, razen krompirja. Izvozna carina na pšenico, rž, koruzo, ječmen in oves ostane neizpremenjena.
Francija dobaviteljica železa. Francoski kovinski trg se je okoristil v zadnjem času z nazadovanjem franka. Sedaj imajo dosti naročil in pošiljajo zlasti surovo železo in polfabrikate na vse strani sveta. Dela 141 plavžev, drugi bodo pa še začeli. V valjanem železu pride Francozom prav tudi belgijski štrajk. Žico so naročili zlasti Anglija, Španska, Južna Amerika in orient. Sedanje cene so loco: surovo železo 345 frankov (za eksport malo manj), polfabrikat 1420— 4-10, železo v palicah 530, nosivci 500 (eksportna cena 560—580). Produkcija surovega železa je znašala v prvih petih letošnjih mesecih 3,380.000 ton, produkcija jekla 2,960.000 ton; povprečna mesečna produkcija surovega železa je bila za 36.000 ton večja kakor lani, produkcija jekla pa za 17.000 ton. Od 3 milijonov 380.000 ton surovega železa so jih eksportirali ‘2,800.000 ton in sicer ;!68.0CO ton na Nemško, 500.000 ton v Italijo, 303.000 v Švico in 656.000 na Angleško. Iz tega se vidi pomen Francije za preskrbo Evrope z železom. Impor-tirala je pa Francija v prvih petih letošnjih mesecih samo 137.000 ton surovega železa; lani v istih mesecih 203 tisoč, predlanskem 317.000 ton.
Ta
silak
jamči
s
kovesf
Razno.
Saarski dogovor. To je dogovor zase in je zaenkrat sklenjen za štiri mesece. Glavne določbe dogovora so:	saarska
kotlina vozi lahko v Nemčijo brez carine določene množine glinastega blaga, por-celanine, steklenine, železnine In strojev; Nemčija pa lahko uvaža v Saarsko ozemlje surovine, polfabrikate in živila; zacarini se blago večinoma na podlagi minimalnih tarif. Stroji in strojni deli, ki se v Francji in v Saarskem ozemlju ne izdelujejo, so carine prosti ali pa imajo vsaj velike ugodnosti. Saarska podjetja so zahtevala, da smejo uvoziti v Nemčijo tele količine: 53.000 ton surovega železa, 53.000 ton polfabrikatov,
636.000	ton izgotovljenega blaga. Lani je produciralo Saarsko ozemlje 1 milijon 330.000 ton surovega železa in 1 milijon 420.000 ton jekla. V Nemčijo gre zlasti valjano železo.
Ogri iščejo pot na inorje v Hamburgu.
Že približno dve leti si Ogri prizadevajo, da bi si od naše in italijanske železnice izposlovali ugodnostno jadransko tarifo in so se ves čas pogajali z našo državo in Italijo. Pogajanja so se izredno zavlekla, a pred kratkim so se brez uspeha ukinila. Ogrski gospodarski krogi so zaradi tega sklenili, da usmerijo ogrsko trgovino na nemška pristanišča, predvsem na Hamburg in naprosili vlado, da Stopi v tem pogledu takoj v pogajanja z Nemčijo,
Statistika naših izselnikov. V času od 1. januarja do 31. maja 1925 se je izselilo iz naše države 4534 moških, 2115 ženskih, skupaj torej 6649 oseb. Po poklicu je bilo 350 kvalificiranih, 841 nekvalificiranih delavcev, 3514 poljedelcev, 127 prostih poklicev in 1817 družinskih članov. Starih je bilo 243 preko 50 let, 1920 od 31 do 50 let, 2491 od 18 do 30 let in 1995 izpod 18 let. Odšlo jih je
1078 v Zedinjene države, 1304 v Kanado, 6 v Južno Afriko, 90 v Avstralijo,
11	v Novo Zelandijo, 1002 v Argentinijo, 2638 v Brazilijo, 132 v Chile, 97 v Ura-guay, 88 v druge države Južne Amerike in 3 v ostale dele sveta. Vkrcalo se jih je 43 v Gružu, 1381 v Splitu, 180 na Su-šaku, 32 v Liverpool, 1831 v Cherbourg, 217 v Havre, 135 v Boulogne, 34 v Marseille, 557 v Anversu, 489 v Genovi, 26 v Neapolju, 43 v Trstu, 698 v Hamburgu, 226 v Bremenu, 190 v Rotterdammu, 542 v Amsterdamu, 8 v Bordeauxu in 17 v raznih drugih lukah. — V isti dobi leta 1924. se je iz naše države izselilo 10.389 oseb.
Koliko naših izseljenikov se jc vrnilo v prvih petih mesecih t. 1. Od 1. januarja
do 31. maja 1925 se je vrnilo od naših izseljenikov v našo državo 1450 moških in 534 žensk, skupaj 1984 oseb. Od teh jih je bilo 113 otrok moškega in 101 ženskega spola. Po narodnosti je bilo 1680 Srbov, Hrvatov ali Slovencev, 7 drugih Slovanov, 167 Nemcev, 118 Madžarov in 12 drugih narodnosti. Od izseljencev je bilo 267 inozemskih državljanov. Po pokrajinah se izseljenci nastopno razdele: 215 Srbija, 708 Vojvodina, 57 Črna gora, 545 Hrvatska in Slavonija, 128 Dalmacija, 276 Slovenija in 55 Bosna in Hercegovina. Štiri petine izseljencev je došlo iz Zedinjenih držav Ameriške, ena petina pa največ iz Avstralije, Argentinije in Brazilije. Iz druge prekomorske pokrajine so došli le posamezni izselniki.
Avstrijske indeksne številke. Indeksna številka za veletrgovino se je od srede meseca junija do srede meseca julija znižala od 20.364 na 19.685 točk. Za živila se je indeksna številka znižala od 20.004 na 18.832. Indeksna številka za na drobno prodajo se je tekom meseca junija t. 1. zvišala od 20.542 na 20.553 točk.
Bremena za soeijalne dajatve v Nemčiji. V Nemčiji se je pobralo 1. 1924 približno 500 milijonov državnih mark za razna socijalna zavarovanja. To pomeni napram 1. 1923., v katerem se je pobralo približno 62 milijonov državnih mark, okroglo 8-kratno pomnožitev. Od pobrane vsote odpade največ (280 milj.) na podpore brezposelnih, ostanek pa se razdeli na bolniške podpore, pospeševanje javne higijene, za zaščito delavcev, za delavske posredovalnice in za druge namene v interesu delavstva.
Koliko izvaža Češkoslovaška preko Ogrske? — Po uradnih ugotovitvah je Češkoslovaška v prvi polovici tekočega leta izvozila preko Ogrske približno
150.000	meterskih stotov tranzitnega blaga.
Rusija je že začela izvažati žito. — Rusija je pripravila izdatne množine žita za izvoz. En del tega žita se izvozi preko Odese po morju. Prvo pošiljko žita, namenjenega za Francijo, je te dni Rusija odpremila s francosko ladijo »Thallat, ki je naložila 1000 ton pšenice za Marseille.
Angleži in Poljska petrolejska industrija. V Baryslavu se trenutno vršijo pogajanja med zastopniki neke velike angleške finančne skupine in med merodajnimi Poljskimi petrolejskimi družbami o udeležbi angleškega kapitala v Poljski petrolejski industriji. Angleži so predložiti načrt, ki predvideva izdatno udeležbo angleškega kapitala, ki naj omogoči, da se produkcijska zmožnost Poljske petrolejske industrije povzdigne.
Tehniške drobtine. Naročen je Diese-Ijev motor za 15.000 Ht*, največji dosedanji motor te vrste. Imel bo devet cilindrov, na vsakega pride okoli 1700 IIP. Tudi takih cilindrov doslej še ni
i	bilo. Premer fcilindra je 860 mm, dvig 1500 mm, število zavrtov 93.75 na minuto. — Najvišji dimnik na .svetu je v Port Defiance v državi Washington v Severni Ameriki. Postavljen je v topilnici Tacoma. Od gornjega roba do temelja meri 174 7 m, premer mu je 12 2 metra oziroma 7 3. Stavbni materijal je bila opeka v izmeri 10*1 >< 8 9 X 21'6 centimetrov. V temelju iz železobetona je 120 ton železnih tračnic. — Rumun-. ska železniška uprava je dala v popnu vo 4000 vagonov in 100 lokomotiv. —
! Rumuni bodo dobili lastno kovavnico ! za denar. Opremljena bo tako, da bo lahko kovala tudi tuj denar. — Turška
ta hlapa mm
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentl-novim „GAZELA*- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA'- milom.
OAZ.! 'MIKI
železnica Angora—Sivas je do 220. ki-limetra dograjena. Zaposlenih je 14.000 delavcev.
Ljubljanska borza.
5. avgusta 1925.
Vrednote: 1% invest. pos. iz leta 1921 den. 75, bi. 80; loter. 2'A% drž. renta za vojno škodo: den. 290, bi. 297; Celjska posojilnica: den. 201, bi. 205; Ljubljanska kred. banka: den. 225, bi. 288; Merk. banka: den. 101, bi. 104; Prva hrv. šte-dionica: den. 808, bi. 818; Kred. zavod: den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne: den. 100, bi. 127; Trbov. premog, družba: den. 338, bi. 340; Združene papirnice Vevče: den. 101, bi. 108; Stavbna družba: den. 165, bi. 180; 4A% zastav, listi Kranj. dež. banke: den. 25, bi. 25, zaklj. 25; 4X>% kom. zadolžnice Kranj, dež. banke: den. 24.
Blago: Deske, 20 in 30 mm, monte, fco meja: den. 480, bi. 490; pariško blago, I. in II., 1 m <, 12 cm šir., 27 mm debel., fco meja: bi. 1480; L. antene, 8 do 16 cm, media 14 m, 8 cm konične na 12 m, fco meja, 4 vag.: den. 18.50, bi. 18.50, zaklj. 18.50; pšenica bačka, par. Ljubljana: bi. 320; pšenica hrv., 75/76, 3—4%, par. Ljubljana: bi. 267.50; pšenica domača, fco Ljubljana: den. 275; ko-
ruza slavonska, par. Ljubljana: bi. 220; oves slavonski, par. Ljubljana: den. 220, bi. 225; laneno seme, fco Ljubljana: den. 450; otrobi pšenični, papir, vreče, fco Postojna trans.: den. 100, bi. 190.
Tržna poročila.
Tržne cene za meso v Mariboru 1. avgusta). Govedina: 1 kg govejega mesa 10—13, vampov 6—8, pljuč 6—8. Teletina: 1 kg teletine 12.50—19, pljuč 8—9. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15—22.50, sala 25—27.50, pljuč 8—10, jeter 12—15, masti 25—32, prekajenega mesa 25 do 34, šunke 36—40. Klobase: 1 kg krakovskih 38—40, brunšviških 19—25, pariških 26—28, posebnih 26—28. safalad 26—28, hrenovk 32—34, kranjskih 5 do 7, 1 komad prekajenih 5—7. Perutnina:
1 piščanec majhen 25—30, večji 45—55, kokoši 30—40, race 25—32.50, gosi 25 do 40, purani 37—40, zajec domač, majhen 10, večji 40 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2.25—3, smetane 11 do 13, 1 kg surovega masla 38—44, kuhanega 50, ementalskega sira 120, pol-ementalskega 50, trapistnega 30, groj-skega 35 — 40, tilsitskega 30—40, par-mazana 90—100, eno jajce 1—1.25 Din.
Ceno špecerijskemu blagu v Mariboru (1. avgusta). 1 kg kave I. 50—80, pražene I. 55—90, 1 kg soli 4.50, 1 kg testenin 11.50—17, sladkorja v prahu 16.50,
v kristalu 10—10.50, škroba pšeničnega 12, riževega 7—15, 1 liter namiznega olja 24—30, bučnega 24—28, 1 kg mila 16 do 18 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Mariboru. (1 avgusta.) 1 kg pšenične moke št. >0« 6.75, št. »2« 6.50, št. >5« 6, št. »6« 5.75, št. >7« 4.75, prosene kaše 6, ješprenja 7—15, otrobov 2.25, koruzne moke 3 do 3.50, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdrobfi 7, ajdove moke št. »1« 8, št. »2« 7 dinarjev.
Kovinski trg proti koncu julija. — V Ameriki je vse pri starem; vendar pa kažejo znamenja, da morebiti ni tako ugodno, kakor je bilo v preteklih tednih. Producenti v cenah radi popuščajo. — V Evropi je bila kupčija mirna. Štrajk | v Belgiji producente vznemirja in trpi i pri tem v prvi vrsti belgijski ekspert, i To pridno uporablja nemška železna in-| dustrija in tudi francoski obrati imajo toliko naročil, da zahtevajo daljši dobavni rok. Če bo šel štrajk naprej, ga bo izkoristila gotovo tudi angleška industrija. Angleške cene se polagoma približujejo kontinentalnim in poročila iz Anglije postajajo bolj upapolna. Cene koncem julija: železo v palicah 5/8 do 5/9 (pet funtov osem šilingov do pet funtov devet šilingov), valjana žica 5/15—5/17.5, surova pločevina 6/11 do 7, fina 9 do 11/10. — Na Angleškem je šla v juniju produkcija surovega železa nazaj, še bolj pa produkcija jekla. Lani okoli 1. junija je delalo 185 plavžev, letos okoli 1. maja 157, okoli 1. junija pa samo še 148. — Francoski kovinski trg se v zadnjem času ni spremenil. Izgledi industrije so še kar naprej precej turobni, cene živil rastejo. Nekoliko si je opomogla francoska industrija ob belgijskem štrajku. Povpraševanje po fini pločevini je dobro. — Belgijski trg je, kakor omenjeno, trenutno v prav slabem položaju. Trg je zelo nervozen, obseg trgovine je omejen, cene kažejo slabo tendenco. Zadnje notacije: surova pločevina 680—690 beig. frankov, srednja 730—740, fina 940—1025. — V Nemčiji ni bistvene spremembe, veselja do nakupa na domačem trgu je prav malo. Tudi na eks-portnem trgu zaenkrat ni bistvene spremembe, upajo pa na zboljšanje položaja vsled razmer v Belgiji. Luksemburški in lotarinški obrati imajo dosti inozemskih naročil in se bo nemško blago na svetovnem trgu lahko uveljavilo. Kartel surovega železa je cene za avgust z.nfžal za 6 zlatih mark. Sedaj se je po poročilih nemškega časopisja ustanovila tudi zveza surove pločevine in bo začela zveza s prodajo že v prihodnjih tednih. Zadnje cene na nemškem domačem trgu so bile tele: surova pločevina 135 do 14.0 zlatih mark, srednja 160—165, fina 170—180. — Na Češkem je vse mirno in brez važne spremembe in bo tako tudi še nekaj časa ostalo. Po žetvi pa upajo na dobro poživljenje. Eksportna trgovina pa ne prospeva, konkurenca je prehuda.
Dobava, prodajat.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofei-talne licitacije: Dne 27. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave materiala iz kavčuka; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materiala za gornji ustroj (tračnic, skretnic itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave Mannesmannovih cevi. — Dne 28. avgusta t. I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave ščetk, modre galice in salmiakove soli za baterije. — Pri intendantskem slagalištu v Ljubljani posluje posebna komisija, ki kupuje seno in slamo direktno od proizvajalcev. Potrebuje se 350.000 kg sena in 160.00C kilogramov slame. — Komanda III. ar-mijske oblasti v Skoplju sprejema ponudbe za dobavo plaht za pokrivanje vagonov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave mecesnovega lesa. — Dne 20. avgusta t. 1. se bo v pisarni artilerijske radioniee v Ljubljani sklenila direktna pogodba za dobavo 120 komadov svetiljk. — Vršile se bodo dne 26. avgusta t. 1. naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave okroglega železa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega materiala, (krtače, kamena soda, platno, cunje, sukanec, smirkov papir, klej, terpentin itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakoval za kotle-
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.
N
S
ti)
IN
IN
a
&
>
o
&
u
si
Kupujte samo pri
JOSIP PETELIRC-U
EJUBLJANA
otroške mejce, damske nogavice, kopalne hlače, krave'e, naramnice, galanierijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, notnllfa cena na velilco In malo
blizu Prešernovega spomenika
ob votli.
la Knoih-jermenara
Vedno na skladišču
A. Lampreti
Ljubljana Krekov Irg St. IO. — Tel. St. 347
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d;
Ljubljana
Simon Gregorii-1 ževa ulica št. 13
Telefon št. 552
Ralun pri pošt. Jek. zav. št. 13.108J
Se priporoča za f vsa v tiskarskol stroko spadajoča! dela. Tiska vse tiskovine za trgo-^ i vino, industrijo in urade; časopise,! knjige, koledarje,! letake, posetnicel j i. t. d. i. t. dJT
Lastna knjigoveznica.!
Brodarsko akclonarsko društvo
s"“’ .OCEANIA"
Suiak
Oglašajte v »Trgovskem listu“!
Beograd
Glavno odpravnlSlvo v Trstu. Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz	Splita vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika „	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
„	„	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen" cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffe in Las 1'alinas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga za
Egejsko morje
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kai-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanojo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sužaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
mlin
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le prt
Josip Petelinc-u
šminke
Orltzner, Ph6nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumelike, Igle Lamerr. Ljubljana, bii™ Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je' brezplačen.'
Na veliko 1	Na	malol
* V.tuik ta izdajatelj: »Merkur«, trgov.ko-indu.trij.ka d. d., Ljubljana. - Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.