330
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V.*)
Otrok na mater gledi (od nje se uči).
Nejedavke, nepijavke debele rjavke (skrivši jedevajo in pije vaj o).
Vino tretjega lista (tri leta staro), četvrtega itd.
Lahka skuža (izgovor) pole dobrega muža (rečevajo žene).
Tovari (osli) nisu hodili na nebo, da bi znali za daž (se reče, ako kdo praša: bo li dež ali ne).
Da bi senci (uši) na tebi od glada pogibali!
Ki bi mu do repa dosel (se reče prevzetnemu).
Bolje da sam kačku rodila, nego tebe (rečevajo matere porednemu si otroku).
Nebudi primera, ili tamo mu budi (se reče govoreč o kakošni veliki rani).
Nebi dal Bogu kamik, da vragu glavu razbije (se reče od lakomnega).
Nebiš dal Bogu soli? Odgovor: bim je dal, da ti pamet nasoli.
Nezabi 6a imaš reči (reče, kdor kemu govor pregovori.)
Da morem, bim ga pod svoju kožu skril od pogi-beli (takoga ljubim).
*) Hvala lepa!                                                     Vred.
On se oholi, kao pas s zgorelom nogom (se reče Qt onega, kdor se brez vzroka uzvisuje.)
Zvrlenac — nadulao, rožič na češpi, slivi it<j# Š tram a, lojtra za voz. Keljac, dremelj dreva.