ISSN 0351-6407 S prisilno poravnavo ali prodajo stran 4 novega v slovenski CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana .."••■'s 'P ■ Parlamentarni obračuni - Del opozicije si je zaželel razpravo o Natu in jo tudi dobil stran 3 Murska Sobota, 2. oktober 1997, leto XLIX, št. 40, cena 190 SIT 2 sila ^bri dve leti ali tri nam je znano, da je Nemčija, gonilna iMn70pske zveze, v precejšnji krizi, ki se kaže v enem od te-kazalcev zaposlenosti, ki ni zgolj in samo posledica ^tez 7°^ Nemčij. Visoko stopnjo nezaposlenosti poznavalci Predvsem z gospodarsko recesijo, ki se kaže v stalnem S k' na^ozb- tanjšo naložbeno aktivnost pripisujejo tudi h se apdala iz Nemčije. Nemci že dve ali tri leta ugotavljajo, Jlnje sezonska zaposlenost, ki je povezana predvsem z de- ' n°V^ naložbah, torej gradbeništvu, in drugih storitvenih Podanih z naložbami, prepolovila. Močan pritisk j Pribij nezaposlenih na socialno blagajno in neposredno kki evanje V0Htev sta močno vplivala na odločitev nemške vla-°dP°wdala možnost dela vsem tujim delavcem iz nečla-hl^^^ke zveze’ ki so v teJ državi delali pod režimom t. i. S0 delovna dovoljenja, kijih imajo tuja podjetja državi s svojimi delavci. Dejstvo je, da so imela ta pre!ezno podjetja storitvenih dejavnosti s področja d število teh delavcev veliko, ne samo naših, ampak II/ ruS‘h, ni nobeno presenečenje, kajti nemški kapital je t ^ol P°cenitve svojih naložb tudi s tujimi podjetji in dela-gVSo cenejši od domačih. Dejstvo je tudi, da je imela Ne-' č ^ed vsemi zahodnimi državami enega najliberalnejših l"ireVZa Zaposlovanje tovrstne delovne sile. Če ji postavimo ob l^e/o 'n° Ostrijo, je imela ta še pred vstopom v Evropsko zve-I ho defo0^ pravlla ln skorajda hermetično zaprt trg za tovr-re/o Pom n° S^°- E Avstriji so namreč imeli in imajo možnost Irovoijen :Ja °ziroma njihovi delavci v zelo omejenem obsegu. ^°zil le °bseg del za vgradnjo opreme, ki jo je naročnik ■ a z Ne^^^nega podjetja. Ob prekinitvi veljavnega sporazumela na torei ne preseneča šok slovenskih podjetij, ki so LS°čez ne7škem trgu zaposlenih precej detaširanih delavcev ?rse m0°č osta‘a brez poslov in zaposlitev. Šok je toliko večji, kr^°Z nemškega trga umakniti zgolj in samo po poli-%osli“eriju' saJ Je bila tovrstna delovna sila zaradi svoje i Kte zČ0 nefnškem trgu visoko cenjena. Ravno zaradi tega, ^še obla ^dlčno odločitev, se odpira vprašanje učinkovitosti N*'' b' °b omenjenih kazalcih in političnem pritisku faaniia^čije lahko pričakovala neprijetne posledice, toda ni ^spe/o ‘n sedaj poskuša gasiti požar, kiji ga očitno ne . \ja ' Saj nasprotna stran za to ne kaže prevelikega zani- J. VOTEK Ki Vse poti vodijo v ,^sen je čas trgatve *C>NlC ZA GROZDJE o o od Vratje vasi do Konjišča stran 3 Občina Ljutomer in SEGRAP n a čeke z odlogom stran 5 vodnega gospodarstva 'Sov ^Cr?čnih S? ’skratka kar S Ki?°Pusta ob gotovin-nad 30.000 SIT. RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 Vlada odloča o Nafti stran 4 Direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec je pred dnevi imenoval predstojnike oddelkov bolnišnice stran 7 VREME 2. oktober, čet., 3. oktober, pet., 4. oktober, sob., 5. oktober, ned., 6. oktober, pon., 7. oktober, tor., 8. oktober, sreda, Bogo Evald Frančišek Marcel Bruno Marko Brigita Če zgodaj listje odpade, sneg potem kmalu zapade. Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme. Lunine mene: sonce bo vzšlo 6. oktobra ob 7. uri in 1 minuto, zašlo pa ob 18. uri in 5 minut. Dan bo dolg 11 ur in 26 minut. Sprehod po vinskih gričih Predstavitev vsega, kar lahko ljutomefsko-ormoško vinorodno območje ponudi obiskovalcem - Želijo, da bi prireditev postala tradicionalna stran 17 Prva zmaga svetnikov proti županu? Ob drugem prazniku občine Gornja Radgona so odprli letošnjo največjo investicijo - 1,5 kilometra asfaltirane ceste Železniška proga Puconci-Hodoš-Zalalovo stran 8 Ustavno sodišče je julija letos razveljavilo odlok, s katerim želijo povečati gramoznico v Krapju, ne da bi za to vprašali Upravo Republike Slovenije za varstvo narave ali predstavnike 2 {Aktualno okoli nas vestnik, 2. oktober^ Slovenska delegacija pri EZ Petčlanska slovenska delegacija se je prejšnji teden mudila na dvodnevni konferenci o izzivih širitve EZ, ki jo je za predstavnike strokovnih in družbenih ustanov iz srednjeevropskih pridruženih članic EZ priredil Evropski gospodarski in socialni odbor v sodelovanju z uradom Evropske komisije za tehnično pomoč in izmenjavo informacij TAIEX. Iz Slovenije se je konference udeležilo pet predstavnikov različnih družbenih in strokovnih organizacij, med njimi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, vodja oddelka za EZ pri GZS Andreja Jenko ter predstavniki Svobodnih sindikatov Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije. Konferenca je bila razdeljena na tri tematske sklope: o krepitvi zunanjega sodelovanja in utrjevanja skupne notranje politike EZ, o krepitvi ustanov in socialnega dialoga ter o krepitvi predpristopne strategije. Na srečanju so predstavniki omenjenih organizacij iz pridruženih držav izrazili željo po večjem vključevanju socialnih partnerjev — torej delodajalcev in sindikatov—, v predpristopno strategijo in kasnejši pogajalski proces in v tem okviru za boljši dostop gospodarstva do pomoči, ki jo EZ daje pridruženim državam v procesu prilagajanja. Slovenski predstavniki so se zavzeli za to, da bi se več finančne po- moči, ki jo v okviru programa Phare pridruženim članicam ponuja zveza, prelilo v vlaganja v gospodarstvo z namenom krepitve njegove konkurenčnosti. Konference so se poleg Slovencev udeleževali tudi predstavniki Bolgarije, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije in Slovaške. Svet Evrope o Hrvaški Francija je kot predsedujoča Svetu Evrope v Strasbourgu sklical^ neuradni sestanek, na katerem so proučevali razmere na Hrvaškem po nedavnem predlogu ZDA, da se Hrvaško izključi iz te evropske organizacije. Francoski veleposlanik pri SE Jacques Warin je po srečanju povedal, da ministrski svet SE ne bo upošteval ameriške zahteve, temveč bo za proučitev vprašanja uvedel svoje lastne postopke, ki so demokratični. Dodal je, da svet ministrov ne bo nikoli deloval pod pritiskom ene države članice, še manj pa na zahtevo države nečlanice. Društvo Slovensko-Poljskega prijateljstva Marca je bilo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ustanovljeno društvo Slovensko-poljskega prijateljstva. Prvi projekt, ki so ga izvedli, je likovna kolonija »Obrazi Slovenije in njenih ljudi«, na kateri je sodelovalo šest slikarjev in dve slikarki iz Krakova skupaj s priznanimi slovenskimi umetniki: Nikolajem Beerom, Zdenkom Huzjanom, Marjanom Skumavcem, Radom Jeričem, Marjanom Jelencem, Štefanom Marflakom, Stanetom Žerkom, Veljkom Tomanom, Marjanom Zaletelom, Jožefom Kotarjem in Jožetom Mariničem. Udeleženci kolonije so od 25. 9. do 6. 10. ustvarjali v samostanu kartuzije Pleterje, Moravskih Toplicah in Kranjski Gori. Na koloniji ustvarjena likovna dela bodo razstavili pri nas in na Poljskem. SKEI pred Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je na Trgu republike pripravil protestni shod z naslovom Za boljši jutri, ki se ga je udeležilo po oceni predsednika SKEI Alberta Vodovnika približno 10.000 kovinarjev iz vse države. »Odločitev o protestnem shodu je dozorela že pred dopusti, saj smo shod načrtovali v letošnjem juniju. Od tega smo odstopili le zato, ker nam je bilo na pogovoru pri predsedniku vlade Janezu Drnovšku rečeno, da problemov ni treba reševati na takšen način,« je zbrani množici dejal predsednik SKEI Albert Vodovnik. Po predčasno končanem shodu se je delegacija SKEI odpravila v državni zbor, kjer jih je sprejel predsednik DZ Janez Podobnik. Ena od zahtev,protestnikov je bila namreč tudi, da parlament ne sme sprejemati delovnopravne zakonodaje po hitrem postopku in brez soglasja socialnih partnerjev. Podobnik je v pogovoru predstavnikom sindikatov zagotovil, da bodo DZ in njegova delovna telesa odprta za aktivno sodelovanje sindikatov. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Sedmi zunanji minister Predzadnji zunanji minister je bil to dvakrat. Odstopil je menda iz osebnih razlogov. Odšel je tudi iz poslanskih vrst. Edina uspela interpelacija maja 1996 se je dogodila prav njemu. Že zaradi napovedane podpore dveh opozicijskih strank, da interpelacije ne bosta podprli (ZLSD in SNS), sije Janez Podobnik lahko privoščil in kot prvo točko 14. izredne seje najavil glasovanje o novem zunanjem ministru. Toda, kako bo stvari peljal novi zunanji minister? Hotiza je vodnogospodarski problem« Dr. Frlec je bil v Bonnu veleposlanik SFRJ in pozneje Slovenije. Prvo mu kot »kontinuiteto« očitata »pravi« opozicijski stranki, kot sta se poimenovali Janševa SDS in Peterletova SKD, ki njegove izvolitve nista podprli. Dr. Frlec je resda šele tri mesece pred volitvami stopil v vrste bi bil uglašen s premierom, saj podobno kot ta, že omenjanje Slovenije v Natu označuje kot uspeh, prav tako mnenje evrop- LDS, toda najbrž se ni bati, da ne blematične, se moti...« Na vpra- 667,8 milijona dolarjev Slovenija naj bi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta po podatkih Banke Slovenije s turizmom zaslužila 667,8 milijona ameriških dolarjev, kar je toliko kot v enakem obdobju lani. Stagnacijo nekateri opravičujejo s spremenjenim valutnim razmerjem med ameriškim dolarjem in nemško marko, manjšo prodajo v brezcarinskih prodajalnah zaradi restriktivnih ukrepov sosedov Avstrijcev pri nakupu tobačnih izdelkov ter s spremenjeno ceno goriva v obmejnih pokrajinah v sosednji Italiji, so sporočili iz združenja za turizem in gostinstvo pri GZS. Hkrati so Slovenci za potovanja v tujino namenili 311,2 milijona tolarjev, to pa je za pet odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih leta 1996. 8. tabor SKD V nedeljo so krščanski demokrati v Postojni pripravili svoj osmi tabor. Na njem je govoril Lojze Peterle in pomladne stranke vnovič pozval k dogovoru o skupnem kandidatu na novembrskih predsedniških volitvah. Iz tabora SKD naj bi predlagali predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jožeta Bernika in podpredsednika državnega sveta Marcela Štefančiča, oba člana SKD. Dr. Bernik naj bi za svojo kandidaturo postavljal pogoj, in sicer soglasje vseh treh pomladnih strank. Odnosi med Madžarsko in Slovaško so v zadnjem času spet prenapeti. Po podpisu t. i. osnovne pogodbe med državama se je upalo, da se bodo odnosi med sosedama normalizirali. Sicer pa je opozicija že takrat opozarjala vlado, naj ne čaka preveč pozitivnih sprememb, zlasti glede položaja madžarske manjšine na Slovaškem. Manjšina je namreč jabolko spora skoraj v vseh primerih. Na Slovaškem živi približno 600 tisoč Madžarov, katerih pravice se - kljub podpisani pogodbi - velikokrat kršijo. Navedla bi le nekaj primerov. Pri določitvi novih občinskih meja so skoraj povsod »poskrbeli« za narodnostno mešane občine, v uradih so prepovedali uradno uporabo madžarščine, zamenjali so madžarske ravnatelje narodnostnih šol, prepovedali uporabo dvojezičnih šolskih spričeval ... Do večje napetosti je najprej prišlo zaradi načrtovane madžarsko-slovaške manjšinske mešane komisije. Leto in pol po podpisu še ni prišlo do zasedanja komisije, kajti strani se nista mogli sporazumeti o sestavi komisije. Slovaška stran je namreč vztrajala pri tem, da v komisiji ne bi sodelovali predstavniki manjšin, zlasti ne predstavniki madžarskih strank na Slovaškem, ki so zastopane v parlamentu. Prav zaradi napete situacije so javnost in tudi mediji pričakovali srečanje v GySru med premierama Hronom in Mečiarjem z velikim zanimanjem. Srečanje in pogovori sicer niso potekali v prijateljskem razpoloženju, vseeno pa se je kazal določen premik. Predsednika vlad sta se namreč dogovorila, da se bosta kmalu sestala zunanja ministra, ki naj bi iskala tudi praktične rešitve spornih točk. Bomba je bila tempirana za malo kasneje. Nekaj dni po srečanju je g. Mečiar na nekem zborovanju menda govoril o tem, kako je njegov madžarski kolega prebledel na gybrskih pogovorih, ko je on - kot rešitev manjšinskega vprašanja -predlagal izmenjavo manjšinskega prebivalstva. Vse to je ponovil tudi na neki tiskovni konferenci. (Do podobnih akcij je prišlo med Madžarsko in Češkoslovaško po drugi svetovni vojni.) Madžarsko zunanje ministrstvo je seveda takoj odposlalo protestno noto, nakar so Slovaki odgovorili s tem, da si madžarska diplomacija narobe razlaga predlog slovaškega premiera. On namreč ni govoril o kolektivni izmenjavi prebivalstva, je trdil slovaški odgovor, temveč o individualni pravici posameznikov, pripadnikov manjšin. On je menda govoril o tem, da bi v primeru, če bi se želeli posamezniki preseliti v matično domovino, morali državi zagotoviti možnosti za to. Le ena stvar ni popolnoma jasna. Zakaj neki je potem madžarski ske komisije. Čeprav je kot prioritetno nalogo označil vstop v EZ, je na novinarski konferenci, ki jo je sklical na Gregorčičevi dobro uro po izvolitvi, dejal, da so pomembni tudi dobrososedski odnosi. Za odnose s Hrvaško je dejal: »Če kdo danes presoja odnose s Hrvaško kot slabe in pro- sanje, kako konkretno namerava reševati probleme na Hotizi, pa je dejal: »Problem na Hotizi je, kar mene zadeva, vodnogospo- darski problem, problem sosedskih odnosov in načelnih težav, da se v do . živečih ljudi, s spoštovanje« J hovih utečenih navad, P ne bi sporazumno rešil voljstvo obeh strani.« Ne a si kaj, da ne bi verjela, J i . vprašanje napačno pos a . . »Problem« s popravilom ® J samo zadnji v celi vrs « tov, ki so se zgodili na m J • . če zunanji minister me , , reševanje problemai na zgolj vodnogospodarski, v me ne«.««« «**, mačinov, ki je poromala K . Podobniku, ostala preč Me vrati. Predstavnikov loka ; J nosti namreč ni imel c £us|[0 čeprav jim je to n^o^ dopoldne, ko je b‘' " j^ obljubil. Je pa ime vecp probleme na meji Iv . Ill(li slanec SDS, ki je dele«* , sprejel. Na seji je me iinerHoP interpelaciji omenil p istraciji ze, in sicer zgodbo o splava kot »primer na cije« in drugič kot pn nosa do ljudi«, dneva namenjena ob . j^of do in od poslančevi nismo mogli pričakoV' ’ pljunili v lastno skledo- gfati da se mora za Hot1Z pred TV-kamerami P°s' gega konca Slovenil S« svojih vrstah tudi v tem skriva odg 50-letnico priključitve praznujejo v „ priključitve spomnijo Prleki ob •' It 11 4 f Iz Monoštra piše Sami zmagovalci in sami poraženci ri^ predsednik vlade prebledeval na P0^0^ v Takšni so bili odnosi med P° srečanja predsednikov vlad držav L Sl torožu, ki mu je napetost med vaško dala poseben pečat. Po ^^orOSjiarskO' je naša severna soseda ovadila t0 je dala sporu mednarodno rasežnost, za titif tiukrep odpovedala obisk slovaške 7 strice na Madžarskem. , ,, 75. sr. V takem razpoloženju smo pričaka .^05 ber, ko je haaško mednarodno s°i^rOelektflirL dbo v zadevi Bbs-Nagymaros. Ta hi prispe na Donavi kot skupni mejni rekiJe v „ la k poslabšanju odnosov. m! Ideja o zgraditvi skupne hidroe c $0^ j pojavila že l. 1950. Meddržavno po£° ni voditelji Madžarske in Češkoslova^ 1977. Madžarska stran je že l 19° / l ' upočasni gradnja, kajti že takrat SO ^pie11 f ekološke škode. L. /988 se je zate na razprava.o hidroelektrarni. Boj P režit1tt‘' tudi simboličen boj proti takratne , 1989 je Madžarska začasno uS a »„^0^S,/n-dela. Češkoslovaška Stranje nato °.[jeVala 1 varianto »C«, to pomeni, daje na pg/jave P f dnjo, in sicer na ta način, ^a-/e,-arskaS'/Ii(lrl smerila v novo rečno strugo. Madz nSko f je potem pooblastila vlado, da eno j . pogodbo (1992). . glavah krnili I1 Pogodbenici - Madžarska in 8 se ob latern časom postala samostojna npj bi haaškemu sodišču aprila l. 199T ^adžarS] rilo na tri sporna vprašanja: Ah je ^u de la pravico enostranko ustav^Snližarska/lit1' hidroelektrarni? Ali je imela M ggodb^ M, enostransko razredi meddržavns ^0 jp meljitev: pogodba ni bila P°hPl' irneii temveč s Češkoslovaško.) AH 1 trapske 'l Slovaška republika pravico do et t.i. variante»C«? vSatri:sp0'' Haško sodišče je odgovorilo n' ,a„alo,' nikalno ter pogodbenicama Pr ^je jop0! rešita na osnovi pogajanj. Sod a' ki A morata državi izplačati odsko j po' vzročili druga drugi z enostf^ Daje pa tudi možnost, da se dr . vesta odškodnini. . svoje' Sodbo razlagata obe stran1 P° / (predvsem vladni krogi) jo d° zmago, Madžarska sicer m s« jdi ^s0 sprejme sodbo sodišča, v pa se govalka. Navadnemu tej zgodbi zmagovalci hkrati 'lili S "ir M > V v letnik, 2. oktober 1997 IZktualno doma ro-i® 0 9 e® i® e® Benovega v dolini slovenski Vladni oksimoron ^nientarni obračuni s^r S' zazclel razpravo ° Natu in jo tudi dobil. Ko je z vla-.v katerem naj bi bila nekakšna nacionalna strategija za fe, ’ oznaka zaupno, so se parlamentarna vrata odprla za Wtal< । .evlz'ja Pa je z neposrednim prenosom osmislila dvodnevni ista kot i Medtem ko je »prava« opozicija minirala vlado, je Združena "a svoj politični kapital. eti- 10' :ZU ko ti- a- fe Je smiselno nekomu ittnL3 ^1$^° Prišli v Nato, če Wnrlžan’ da Je že omemba lotje evNatu izjemen uspeh, S ^(. Prepričan Drnovšek? Lj.Jb'bil V »kontekstu med-^'eri Vnosov«. Čeprav so za licn r?jih mesecih, ki jihje 7rnovškovih srečanj Vala Parlamentu. Da Predstavniki branijo Mast^6 vlade dp Madrida Mii na naši nacionalni \ ’naJbrž, kot je poudaril M^ast°nj- Kje je meja tr-Shvah? Broek- ki seje n° izrekal o Sloveniji, ™jSaiblm pismom dosegel, Ib3 dovolila gradnjo Shel-|| c'nskih črpalk, ne glede Pretekle odločitve. ,.ska vlada si glede ocene '.enotna. SLS je trdila, jem ni samo posledica Političnih dejavnikov, 'Pa »nova vlada ni mogla a vplivati«.« M vlada namerava storiti, pitnega drugega kroga —t T ,aPri(ie? Obrambni milu J, Tumšek je govoril o obrambi, ki naj bi ga letošnjega leta. Hd^t^ska nai bi v pnh0' ^živeirr3 na- i nai .^formacijo, se-1 Slcev b' ■0 dva odstotka vMrofJ Pr’ čemer ne bo v LltritOri„|1Onalizirana, toda Lbosln^6 obrambe se mo-b.Meče tU’ čeprav naj bi LMidu Jln nai bi Povzroča-Ct0|e ‘"0 Prizadetost (na najbrž ni P°lreb' ii '1’ da 3 agati)- Turnšek je jMio j?” v'ada predložila CPotj0 ° dopolnila s slo- naj DZ. poomasu piiuiu«™ u»- V Mi t M tej smeri naj legacijo DZ v Natu, da vloži kan-,r' ateralno sodelo- ’ IfjMko j? 'J0. Slovenijo in V WhnaVe-Vaie Nata v Slo-VViinje v ?Jem letu, aktivno XikMpam,linerstvu za mir’ V\vlaKai b' ne vojaške op- V kadre. Toda kiaMaj^Hlaeija standar-rdelb!se dogodila v na-c' Vo Pripeljalo v ?>P02C'per-« Toda, vse M n°' Prepozno? siovSredovan°,ranu' SpOngrp^^^čifa'1 tudi Ml M. tJm'ki’ ie imel od’ Kz Iranl' da vladani K«c' poslenim ter jamstvo za najetje posojila pri P° P9 dnosti osem milijonov tolarjev, na račun p°dJc nuatn«11 na nakazala še 1,2 milijona tolarjev sredstev' -je^ za plačilo dela sanatorja. Toda sanacija P° J . pila2 apl5 podpori občine, ni bila uspešna oziroma sledjneS‘ sanatorja, naj bi šlo podjetje v stečaj, na njeg° ^iO, na novo ustanovilo »čisto« podjetje. obči11? L i r.j. Toda zgodilo seje prav to. Takrat, ko J ^alj™' st«c., pripeljala zasebno podjetje Konsi iz Celja, predl^ IP danjo proizvodnjo v Kobilju, je bil za Ko še s« j pd Občina je potem od podjetja v stečaju o pp st n h v Vr X 6 v p 2. oktober 1997 ^gospodarstvo ' REFLEX G. Radgona Kabine za prhanje za jomači in nemški trg Sk°raj 150 zaposlenih, tudi enote v Murski Soboti (Dekor) in ^engšu - Kaljeno steklo vse bolj iskano - Ekskluzivni dobavitelj ’ gorenje - Težave zaradi neurejenega finančnega trga Naš bruto promet mesečno se približuje dvema milijonoma mark. To pomeni velike obveznosti: za plačilo dobaviteljem, saj imamo od 600 do 800 tisoč mark mesečnega uvoza, odgovornost za plače 145 zaposlenih. Na srečo imamo dobre partnerje in dobavitelje, ki nam zaupajo. V določenem tren utku dneva imamo tudi do 440 milijonov odprtih terjatev. P°djetij v Sloveniji, ki bi v slabih treh letih tako močno » Caa število zaposlenih in proizvodni program kot Reflex iz Gornje 1, Kakor trdi direktor podjetja Robert Krempl, so oboje povečali odstotkov. V novi enoti kalilnice so zaposlili več delavcev, Sin pa je povečanje zaposlenih v brusilnici. Letos so popolno-ifle^^ili Proizvodni postopek z avtomatsko linijo za izdelavo izola-v stekla, ki obratuje dober mesec. »tJ A se Je Reflexu pri-^te.ki' * 'z Murske So-MlIeA VdoI8°ročnem Prebo‘ MetiP^U*’saj Je radgonsko ^ei^dk??'10 Dekorjeve dol-pred stečajem in »tredji' ■ s°boških prostorih hU proizvodnjo izolacijske-S m tZaposlili nekaj ljudi na nostl za zaposlitev pa oziroma monte-se Preseld° v A). e'avnic° v Segovce. Ršiin °VPa enota Je tud' v Sbrt । Ljubljani; ta skupina V/f Vcev (načrtovanih je Anin en'h) uvaja nov pro-'Točf ^^m kabin za prha-A. f k Reflex je odkupil li-SU 30 novost na sloven-Astei|Saj tak'b kabin s ka-Mn r 8e nb licenco so tudi celotni trg nek-Ae'n tržišče Ma-llj krati Pa bi te iskane 11; ZVajali tud* za nem' |\.PCa- Samo za pršne kabi-/ V Prihodnjem letu porabili ih S°V ^aUene8a stekla, s V° d°sežen cilj razvoja lC Podktia- ftu zaposlenih v Slgoročn Zavedai° sc' da L n° Uspeli le s kako- »Če bo država še naprej odlivala denar v studence, je konec z gospodarskim razvojem; prav tako ni prav, da dobivajo denar po političnih in zasebnih zvezah' mi nismo dobili nobenega denarja za novozaposlene in nobenega denarja za razvoj, za izvozne programe,« je kritičen Robert Krempl, ki se mu ne zdi prav še vedno preveliko razločevanje zasebnih in »državnih« firm. vostjo in pohvalijo se lahko, da imajo partnerje - kupce, ki so jim zvesti že več kot deset let. » Vendar pa se zahteve tržišča Mesečni račun za elektriko presega 2,5 milijona tolarjev, vendar ga morajo, v nasprotju z »državnimi«firmami redno plačati. ker se je povečal obseg proizvodnje, če se ta poveča za 30 ali 40 %, se je za toliko povečal tudi znesek obratnih sredstev. Mi pa smo intenzivno investirali, zato nam konstantno manjka obratnih sredstev. Ne najdemo pa nekoga, ki bi bil pripravljen prisluhniti našim težavam, da bi priskočil na pomoč. Pomurska banka je danes firma, s katero se laljko pogovarjamo. Dali smo prošnjo na Sklad za razvoj. Mi surovine uvažamo, zato jih moramo redno plačevati. Drugače je z našimi kupci. Naš bruto promet mesečno se približuje dvema milijonoma mark. To pomeni velike obveznosti: za plačilo dobaviteljem, saj imamo od 600 do 800 tisoč mark mesečnega uvoza, odgovornost za plače 145 zaposlenih. Na srečo imamo dobre partnerje in dobavitelje, ki nam zaupajo. V določenem trenutku dneva imamo tudi do 440 milijonov odprtih terjatev. Od 80 do 140 milijonov pa je zapadlih terjatev, prek roka. Na srečo je odstotek spornih še zelo majhen, ker zelo pazimo, s kom poslujemo.« Plače zaenkrat zagotavljajo redno, dvakrat na mesec, prav tako plačujejo redno vse prispevke. Posojilo za peč za kaljeno steklo redno odplačujejo, uspeli so že z večjim izvozom na Nizozemsko. Peč je izkoriščena 16 ur na dan, tako kot so načrtovali ob nakupu. V prihodnje želijo kupiti še nekaj strojev za kakovostejšo pripravo stekla za kaljenje. BERNARDA B. PEČEK CJna Ljutomer in SEGRAP gramoznica kljub prepovedi ^stavnega sodišča? --------------------------------—---- Ko ° So^šče je julija letos razveljavilo odlok, s katerim želijo povečati 'L nico v Krapju, ne da bi za to vprašali Upravo R Slovenije za varstvo narave ^^avnike vodnega gospodarstva R Slovenije je na podl^1 2 *' veliavi Odlok o spre-»ij rt SOglasno sprejelo odločbo, da Lega plana Obci-l(S>^P01nHvah Prostorskih sestavin do g - g družbenega CC ? obdobje 1986-2000 ter ki so jo IM. . A1na predsta-^Sto^SOJE VPL1-We°?Ice krapje 2- okt°-Y ^tomerski Paje znano, daje Arin ’ J i VCrtoVan J znano, daje N^ice a pretirana širi-jlikene n Povsem komer-MStv oceno ^kza^Oko|jem^ nje ustavno Mahalo že ompniAn; ESa?'8>>o nr,že omenjeni Ni edrznost sta si RPan Občine Lju- AfZvodn?AP ’rudar’ KnB|aBnJd..ln.gradbeni-' Studij° b°- A ^0 irProjekta k lnE'NETizLju-(Vletem k^tONU68081^11 del' Su1'i dokonTiniStrStVO’ ncno uredilo S^j gra' I e načrt ne bodo Ovane avtoce- ste, tega »problema « država' ne bo želela rešiti. Občine pa so nasprotno zainteresirane, da prodajo čim več »surovine«, od katere se steka denar tudi v občinsko blagajno. Po tej strani torej ljutomerskega župana ne moremo obsojati. Vprašljiva je le pot, kako želijo to izpeljati. Že prej naj bi menda kršili 49. in 50. člen Zakona o urejanju prostora (nujna je usklajenost občinskih aktov z republiškimi, za kar morajo predhodno priskrbeti sklep vlade o usklajenosti V minulih 25 letih se je na področju prostorskega planiranja marsikaj spremenilo, očitno pa ne v občini Ljutomer. akta, na kar je ministrstvo za okolje predhodno pravočasno opozorilo občino, vendar jih niso upoštevali) in 34. in 39. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, kajti k iz- cija, 1986. pa je občina sprejela dolgoročni plan, v katerem je predvidena tudi ta gramoznica. V minulih 25 letih se je na področju prostorskega planiranja marsikaj spremenilo, očitno pa ne v občini Ljutomer. Zakon o urejanju naselij (iz 90. oz. 93. leta) namenja v 2. členu posebno pozornost varovanju dobrin splošnega pomena, ki so pod posebnim varstvom; območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in drugih nahajališč je mogoče spremeniti v druge namene le, če obstaja za to širši družbeni interes. Nova gramoznica se ne bi le razširila na več novih parcel, ampak želijo urediti novo dovozno pot prek občutljivega poplavnega območja, zunaj poplavnega območja pa prek kmetijskega zemljišča. In še iz 6. točke odločbe Ustavnega sodišča: ali je bilo dosedanje izkoriščanje gramoznice v Krapju res povsem legalno ali ne, bodo morale ugotoviti inšpekcijske službe. Pa to ni osamljen primer: tudi na levem bregu reke Mure bi morali narediti natančno analizo upravičenosti vseh posegov v obmursko pokrajino. BERNARDA B. PEČEK menjajo. Danes se daje prednost takim drobnim stvarem, kot je servis, varnost,« je povedal g. Krempl. Podjetje Reflex je namreč zraslo iz obrtne dejavnosti, kot podjetje so se registrirali šele 1989, vendar so imeli še do 92. leta prijavljeno tudi obrt. Med največjimi naročniki v zadnjem času je bil Bežigrajski dvor v Ljubljani - stavba, ki je prejela za fasado Plečnikovo nagrado. Obdana je s 5000 kvadratnimi metri stekla. Ponosni so tudi na stekleno piramido v Trzinu, ki je delana za prodajo na trgu. Pomemben dosežek, ki pa ni viden, je povečevanje dobave stekla za Gorenje; ta naročila so iz leta v leto večja, kar je samo dokaz, da je Gorenje z njihovim steklom za svoje izvozne programe - za hladilnike in štedilnike - zadovoljno. V številkah je to sodelovanje za letos v okvirih 2,5 mio mark. »Probleme imamo, ker smo se prehitro razvijali in močno povečali obseg poslovanja, torej je v določenem trenutku zunaj ogromno denarja in le težko zagotavljaš plačila dobaviteljem, sploh pa, če se kupci ne držijo rokov. Večji problem kot z neplačevanjem imamo zaradi tega, delavi odloka občina ni želela pritegniti področne izpostave Uprave R Slovenije za varstvo narave, kije po Zakonu o organizaciji in delovnem področju ministrstev na svojem območju prfttojna za opravljanje upravnih nalog s področja celovitega varstva okolja, zraka, flore, tal, za vodni režim, vodnogospodarske ureditve in druge posege v vodo, za strategijo varstva okolja in za vodnogospodarska načrtovanja. V času postopka priprave odloka naj bi občina ne povabila predstavnikov oziroma služb iz vodnega gospodarstva kot so-uporabnika prostora, kar pa bi morala storiti, saj naj bi bilo v bližini predvidene gramoznice črpališče pitne vode na Moti. To črpališče bi bilo s širitvijo gramoznice ogroženo. Občina je v odgovoru zapisa- la, da je bila gramoznica v Krap-ju predvidena že v Urbanističnem planu Občine Ljutomer iz leta 1972, 1979. naj bi bila na osnovi tega urbanističnega plana izdelana lokacijska dokumenta- Peto pomursko srečanje veterinarjev reproduktivcev Vezi med veterinarstvom in živinorejo se krepijo Dobri rezultati v živinoreji so odvisni od uspešne reprodukcije , Murska Sobota je bila prejšnji teden prizorišče srečanja veterinarjev reproduktivcev. Izraz »pomursko« je zgolj krajevnega pomena, saj so se v Rdeči dvorani Zavarovalnice Triglav zbrali tudi številni strokovnjaki s tega področja iz drugih krajev Slovenije. Najeminentnejša gosta sta bila docent dr. Marjan Kosec z Inštituta za reprodukcijo Veterinarske fakultete, ki je s sabo pripeljal obsežno ekipo mladih sodelavcev z Gorenjske (med njimi tudi dva doktorja, od katerih je eden doktoriral v Edinburghu, eden pa je imel za časa svojega študija najvišje povprečne ocene v zgodovini fakultete), ter dr. Oskar Fritz, vodja oddelka za reprodukcijo Veterinarskega zavoda Slovenije. Novoodprti odseki avtocest pa niso pomagali novemu direktorju Veterinarskega inštituta Zoranu Kovaču, saj je obtičal nekje na poti v gostem prometu in zato zamudil na srečanje. Kljub temu so navzoči sestanek v Murski Soboti ocenili kot zelo uspešen, že zaradi velikega števila udeležencev, še posebno pa zato, ker so se tu zbrali strokovnjaki s številnih področij, kar je dokaz, da se primarne vezi med veterinarstvom in živinorejo obnavljajo in krepijo. »S skupnimi močmi lahko dosežemo dobre rezultate, čeprav delujemo vsak na svojem področju,« je bil eden od bistvenih povzetkov soboškega srečanja, kjer je bilo med drugim govora o delu in novostih na Inštitutu za reprodukcijo Veterinarske fakultete, o ovčereji in uporabi ultrazvoka v reprodukciji govedi. Dr. vet. med. Dejan Židan z oddelka za reprodukcijo je spomnil na dejstvo, da že nekaj časa izhaja tudi zbornik omenjenih srečanj, kijih je Veterinarska zbornica Slovenije uvrstila v svoj točkovni sistem. Dr. Židan je nato podrobneje predstavil še načrt dela za letošnje in naslednje leto. Treba bo predvsem okrepiti sodelovanje s tujino, zato bo že novembra organizirana strokovna ekskurzija v Avstrijo, kjer si bodo udeleženci ogledali osemenjevalni center za merjasce v Gleis-dorfu. Pripravlja se dvodnevna ultrazvočna delavnica, kjer bo prvi del teoretičen z vajami na fantomu, drugi del pa bo na terenu. Jasno je že, da bo šesto pomursko srečanje veterinarjev reproduktivcev aprila 1998, do takrat pa bodo organizirani tudi seminarji za prašičjerejce, ovčerejce in govedorejce ter tečaj za umetno osemenjevanje svinj. V letu 1996 so slovenski veterinarji s prvo in ponovno osemenitvijo umetno osemenili blizu tristo dvajset tisoč govedi in več kot triinsedemdeset tisoč svinj. Letno so opravili čez šestin-sedemdeset tisoč pregledov brejosti in več kot štiriintrideset tisoč pregledov zaradi plodnostnih motenj. TOMO KOLES Vroč proračun, ki ga gospodarstvo ne potrebuje Člani upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Pomurje so na svoji zadnji seji podprli stališča in sklepe Gospodarske zbornice Slovenije v zvezi s predlaganim proračunom za leto ’97. Če jih strnemo: predlog proračuna za GZ ni sprejemljiv, saj predvideva 13,4- odstotno rast odhodkov glede na predvideno 4-odstotno rast bruto družbenega proizvoda, pa tudi začasno financiranje z 9-odstotno rastjo je nad načrtovano dinamiko rasti bruto družbenega proizvoda. GZS tudi ugotavlja, da proračuna za leto ’97 ne potrebujemo in naj se to leto izteče po začasnem zakonu, ki še vedno omogoča večjo proračunsko porabo, kot je rast bruto družbenega proizvoda. GZS poziva vlado, naj takoj predloži proračun za leto ’98 ter terja dosledno upoštevanje dogovorjenega v socialnem sporazumu. Stališča zbornice je pred člani upravnega odbora predstavil svetovalec predsednika GZS Peter Suvorov, ki je svoj nastop izrabil tudi za lasno duhovičenje o zorenju grozdja, bratvi in sladkosti vina. Če zadeve ne bodo potekale tako, kot jih zastavlja GZ, bomo vsi pili kislo vino, je bila njegova napoved. Jasno je tudi pokazal na krivce za nenasitnost proračuna, ko je dejal: župani in poslanci so tisti, ki bodo zahtevali več, nato pa postregel še z nasvetom gospodarstvenikom in pozivom poslancem koalicijskih strank, da naj prvi prepričujejo in drugi glasujejo po svoji vesti in ne po tem, kaj bodo rekli njihovi partijski liderji. Pomurski poslanci so to slišali. V razpravi o proračunu se je oglasil direktor podjetja Mura Božo Kuharič. Povedal je, da so vladne ocene o uspešnosti gospodarstva nerealne, kajti če se izguba v gospodarstvu povečuje, potem pozitivne ocene ni mogoče dajati. Odločno je proti vsakršnim subvencijam države določenim podjetjem ter opozoril, da sedaj, ko sklepajo pogodbe o poslih za naslednje leto, še vedno ne vedo, kakšni pogoji poslovanja jih čakajo. Sicer pa po njegovih besedah bistveni problemi ostajajo: tečaj, obresti in obremenitve gospodarstva. Predsednik Združenja podjetnikov Pomurja Emil Zelko je ponovil tisto znano, da je od trideset do štirideset odstotkov malih podjetnikov ogroženih in pred stečajem, vlada pa je že veliko obljubila in nič storila. Tako so rekli, nato pa poslušali še predstavitev projekta strategije razvoja malega gospodarstva, ki je sestavni del razvojne strategije za Pomurje in katerega je podal Anton Balažek. Gost iz Ljubljane je svoj omalovaževalni odnos do malega gospodarstva razkril z oceno, da naj malega gospodarstva nikar ne prikazuje v tako mavričnih barvah ter dodal piko na i z žalitvijo Staše Baloh-Plahutnik, ko je dejal: mala Straška je v Celju govorila o tem, koliko razpisov so imeli, in pokomentiral da je denar davkoplačevalcev pač mogoče deliti za marsikaj. MH 6 C^bčine vestnik, 2. oktober w Beltinski svetniki o tribuni, revitalizaciji gradu in še čem Nujen bo kompromis med starim in novim! Aktualna tema Ob dajatvah bohotenje občinske birokracije Iz poročila komisije za vodenje postopka in oddajo naročila za izdelavo montažnih tribun v športnem parku v Beltincih, ki jo kot predsednik vodi Marjan Maučec, je razvidno, da je podjetje SGP Pomgrad ABI Lipovci ponudilo veliko ugodnejše pogoje kot podjetje Ginex International iz Nove Gorice. Občutna razlika je že pri ceni, saj so bili prvi pripravljeni zgraditi to obsežno naložbo za' 25 milijonov 235 tisoč tolarjev, drugi pa za več kot 41,7 milijona SIT. Zato odločitev za lipovski ABI ni bila težavna. Do 15. marca bodo poravnani stadionski stroški Težave so se pojavile kasneje. »Po prvotnih načrtih naj bi stala naložba 18 milijonov tolarjev, vendar je kasneje prišlo do podražitve del za več kot 7 milijonov SIT. Razlika v znesku je nastala pri nosilnih stebrih, kjer so namesto 3 ton predvideli le 300 kilogramov betona. Nogometni klub Potrošnik pa je prevzel tudi izkop zemeljskih del, medtem ko je župan sprva podpisal pogodbo za 18 milijonov tolarjev, kolikor je znašal znesek, sprejet na seji občinskega sveta. Zapleti so se pojavili pri garanciji, zato so dela začasno ustavili. Odločitev župana, ki ni pristal na dodatne izvajalčeve pogoje, je bila pravilna. »Zato sem se odločil, da z akceptom prek mojega podjetja zagotovim manjkajoči znesek, kar je bila garancija za nadaljevanje del,« je povedal na seji beltinskega občinskega sveta predsednik Marjan Maučec, ki se je znašel v dveh nič kaj prijetnih vlogah, saj je tudi predsednik Nogometnega kluba Potrošnik Beltinci. Kot je navedeno, bo spodnji del prostorov novozgrajenega stadiona primeren tudi za organiziranje drugih prireditev, ne samo nogometnih. V prihodnje načrtujejo še postavitev 1.500 sedežev in strehe nad tribuno, kar bo stalo približno 11 milijonov tolarjev, za ograjo bodo morali odšteti 1,5 milijona SIT, za zemeljska dela pa 1,7 milijona tolarjev. Po besedah Marjana Maučeca to ni več stvar občinskega sveta, ampak nogometnega kluba, ki investira na občinskem zemljišču. Župan Jožef Kavaš pa je navedel, da je že podpisal pogodbo za izdelavo strehe na stadionu, kijih bo stala okrog 8 milijonov tolarjev. V razpravi se je svetnik Mirko Poredoš zavzel za čimprejšnje končanje začetih del, ker ne želi, da bi bil denar »vržen v blato«, ker gre v bistvu za večnamenski objekt. Podobno so menili še Janko Bezjak, Milan Balažič in Štefan Zadravec, pri čemer seje slednji zavzel, daje treba, podobno kot o športu, resneje razmišljati tudi o kulturi. Predsednik občinskega sveta Marjan Maučec je zagotovil, da bodo najkasneje do 15. marca pokriti vsi stroški te naložbe (zaenkrat še ni znana dokončna številka), razliko 5,5 milijona tolarjev pa bodo zagotovili v občinskem proračunu za leto 1998, medtem ko bo slovesna otvoritev stadiona šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik lipovskega ABI-ja, ki je zagotovil, da je zaradi kasnejših geoloških raziskav. Na seji so obravnavali tudi predlog pogodbe o dobavi vode za občino, ki sta jo sklenila župan Jožef Kavaš in direktor soboške Komunale Mirko Šabjan. Ker so menili, da vsebina pogodbe ni v skladu z dogovorom in so postavljeni nekateri novi pogoji, so svetniki zavrnili omenjeno pogodbo, v kateri je med drugim zapisano, da bi moral odjemalec plačati za priključitev na vodovodno omrežje soboškega mestnega vodovoda dobavitelju 20.108 tolarjev. Prav tako so menili, da so dobili premalo denarja za škodo v kmetijstvu, ki sta jo povzročili suša in toča. ki so pokazale, da je nosilnost tal nižja od pričakovane, prišlo do podražitve del, saj so morali vgraditi dodatno armaturo in nosilne stebre. Zato je dodatnih 5,5 milijona tolarjev po njegovem mnenju upravičena podražitev. Velikopotezni načrti z gradom Precej kritičnih misli pa je bilo navrženih ob obravnavi pro- , grama revitalizacije beltinskega gradu. Arhitekt Kovač iz Ljubljane, sicer rojen v Dokležovju, je predstavil osnutek idejnega načrta, ki naj bi bil kmalu končan. V ospredje je postavil gradnjo kulturnega doma, ki bi gradu vdihnil živahnost dogajanja. Pri tem bi imela osrednjo vlogo večnamenska dvorana, zlasti za potrebe gledališča z dramskimi predstavami, kjer bi namestili 440 sedežev, v prihodnje pa bi jo lahko prilagodili tudi operni dejavnosti. Manjša dvorana z 220 sedeži pa bi omogočila nemoteno delovanje raznih kulturnoumetniških in drugih društev. Eden od grajskih prostorov bo namenjen razstavljanju stalne zbirke oziroma občasnim razstavam. V grad bi lahko preselili tudi poročno dvorano, knjižnico in občinsko upravo, precej pa si obetajo od poslovnih prostorov, kjer bi lahko svojo profitno dejavnost uveljavili številni podjetniki. Seveda sta predvideni tudi gostinska dejavnost s pestrejšo ponudbo in vinoteka. Vse te dejavnosti naj bi omogočile redno vzdrževanje gradu v Beltincih, ki bi postal pomembno gospodarsko in duhovno središče, kot je dejal tajnik občinske uprave Stanislav Sraka. In cena? Računajo, da bo stala obnova 2 tisoč kvadratov beltinskega gradu približno 3 milijone nemških mark. Ker je ta zgodovinski objekt tudi v republiškem programu obnove gradov, si obetajo večjo gmotno pomoč, o določenih vlaganjih pa naj bi se dogovorili tudi z beltinsko krajevno skupnostjo. Ker grad po besedah g. Kovača prehaja v občinsko last, bo nujen kompromis med ohranjanjem kulturne dediščine in prilagajanjem novim potrebam. MILAN JERŠE Zakon o lokalni samoupravi načelno pove, da premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice, in se, da mora biti občina dobra gospodarica svojega premoženja, zato se morata z morebitno odsvojitvijo premoženja strinjati vsaj dve tretjini občinskih svetnikov^ Načelno je tudi določeno, da občina financira lokalne zadeve javnega pomena iz lastnih virov z denarjem, ki ga dobi od države in iz zadolžitev. Lastni viri občine so davki in druge dajatve ter dohodki od njenega premoženja. Država pa zagotavlja občinam finančno izravnavo v takšni višini, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občini dosegla v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne zagotovljene porabe na prebivalca v državi. Kaj pravijo zakoni? Nekoliko natančnejši je zakon o financiranju občin, ki pa je začasen. Z njim je določneje urejeno zadolževanje oziroma omejitve (največ do 10 odstotkov zagotovljene porabe) pri zadolževanju občine in tudi financiranje. Zakon poimensko navaja občinske naloge, ki sodijo v sveženj zagotovljene porabe, npr. financiranje občinskih organov, izvajanje dejavnosti v osnovnem šolstvu, zdravstvu, subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe, požarna varnost, varstvo pred naravnimi nesrečami itd., pa tudi vire za zagotavljanje te porabe. To so davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin, upravne takse, posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic in dej (30 odstotkov) prihodkov od dohodnine. Občine, ki ne morejo zagotoviti financiranja zagotovljene porabe, so upravičene do izravnave iz državnega proračuna. Za vse druge naloge lahko občina pridobiva sredstva od davkov na premoženje, nadomestil za uporabo sta- vbnega zemljišča, krajevnih in komunalnih taks, pristojbin, odškodnin za spremembe namembnosti zemljišča in škodljive posege v prostor, prihodkov uprave. Zakon določa tudi izjemo, ko občinam dovoljuje, da lahko zakonsko določeni davek od premoženja povečajo do petkrat. Občine se pač znajdejo po svoje Z reformo lokalne samouprave je bil občinam odtegnjen velik del proračunskih sredstev za njihovo delovanje, ker se je preselil na republiško raven in se v občine vračal z okrnjenimi transferji. Zato so bile prisiljene uvajati nove davke in takse, da z njimi polnijo okleščene občinske proračune in blažijo najbolj pereče lokalne probleme. Tako so v murskosoboški občini izvirne občinske prihodke po- večali tudi z uvedbo taks na reklamne table in parkirnine v modrih conah. Na ta račun so lani zbrali okrog 20 milijonov tolarjev. V Občini Moravske Toplice so ustanovili turistično pisarno, ki se ukvarja tudi s pridobitnimi Število zaposlenih v pomurski občinski upravi Občina 1. 1995 I. 1997 Razlika Beltinci 1 7 6 Cankova - Tišina 1 6 5 Črenšovci 1 4 3 Gornja Radgona 19 19 0 Gornji Petrovci 2 2 0 Hodoš - Šalovci 2 3 1 Kobilje 1 1 0 Kuzma 1 2 1 Lendava 13 14 1 Ljutomer 29 28 -1 Mor. Toplice 1 12 11 Murska Sobota 16 37 21 Odranci 1 2 1 Puconci 1 9 8 Radenci 1 9 8 Rogašovci 1 * 1 0 Sveti Jurij 1 3 2 Turnišče 4 4 0 Občine skupaj 96 163 67 dejavnostmi, kot so prodaja časopisov in revij ter igre na srečo. Pričakujejo, da bodo z izkupičkom lahko polnili občinski proračun. V občinsko blagajno bo »priteklo« nekaj cvenka tudi od nadzora gradbenih del in dajanja 26. seja turniškega občinskega sveta Letošnje občinsko praznovanje bo 16. novembra Odlo'čili so se za enotno čistilno napravo za občino - Bo prišlo do ustanovitve občinske športne zveze? - Za regresiranje jesenske setve pšenice bo občina primaknila 7,5 tolarja za kilogram kupljene pšenice Na zadnji 26. seji občinskega sveta minulo sredo so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana lendavske občine za območje turniške občine in osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje zunaj ureditvenih območij v občini Lendava, ki jih ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti za območje turniške občine.Tako bo v štirih krajih turniške občine večja širitev naselij. Več časa so svetniki namenili izdelavi projektne dokumentacije za čistilni napravi za Turnišče - Renkovce in Nedelico - Gomilico. Po ogledu številnih čistilnih naprav so se odločili za čistilno napravo Biotehne Kranj. Projekt za vse štiri vasi bo končan v prihodnjih treh mesecih. Vrednost naprave je ocenjena na 40 milijonov tolarjev, kilometer kanalizacijskega voda pa na 20 milijonov tolarjev. Pri pregledu realizacije proračuna do 30. junija je od 145.990.100,53 tolarja letnih prihodkov v proračun »priteklo« 70.105.139,68 tolarja, porabljenih pa je 67.387.951,32 tolarja. Če bo ustanovljena občinska športna zveza, bo skrbela za razvoj in promocijo športa Pri odhodkih s področja telesne kulture je v občini v letošnjem letu predvideno 3 milijone 600 tisoč tolarjev, in sicer za NK Turnišče, NK Nedelica in NK Renkovci, Strelsko družino Štefana Kovača Turnišče, strokovno izobraževanje trenerjev, šolski šport ter za nagrade perspektivnim športnikom. Pri tej postavki seje oglasil sam župan Jože Ko-cet, rekoč, da bo potrebno v prihodnje v okviru občine ustanoviti , občinsko športno zvezo, ki bo bdela nad pravilno porazdelitvijo sredstev ter še večjim razvojem športa v občini. ranja namenjenih 5 milijonov 310 tisoč tolarjev. Za jesensko setev pšenice so svetniki sprejeli sklep, s katerim se za kilogram kupljene pšenice regresira 7,5 tolarja. Za letošnjo pšenico 7,5 tolarja za kilogram! Ker je turniška občina pretežno kmetijska, namenja veliko skrbi subvencijam na tem področju. Tako je letos za različna regresi; Svetniki določili občinski praznik Čeprav v občini še vedno nimajo sprejetega občinskega grba in zastave, bodo letos med drugim sprejeli ustrezen odlok o občinskem prazniku, občinskih priznanjih in nagradah. Zgodovinska dejstva govorijo, da je kraj Turnišče prvič omenjen 16. novembra 1267, ko so člani rodbine Jura opravili obred v turniški cerkvi, leta 1524 pa je Turnišče omenjeno kot »oppidum« (kar latinsko pomeni trg, mestece). Ob tej priložnosti je Turnišče dobilo delno sodno samoupravo, prebivalci so bili oproščeni tlake, dela dajatev, lahko so trgovali in se ukvarjali z obrtjo. Na osnovi navedenih dejstev in drugih razlogov so svetniki predlagali za letošnji občinski praznik 16. november kot mejnik v turniški zgodovini. Letošnji praznik bodo zaznamovali z novimi delovnimi zmagami pri oskrbi z vodo, cestah in telefoniji. JOŽEŽERDIN koncesij za izrabo nara^n^ gastva, kot sta gram snemalna voda, iz novo« n j1^ ga komunalnega podjet a P j. sti z odvozom odpadkov miv je tudi primer iz doš-šalovci,kjerso »)a. čevanju takse ^e. vanje PokOpz)bčini dtem Pa ^.^aksozar6' denci uvedli tak sevanje ekolog blemov.spomo re so lanidc h d 27 milijonov tega odPadk” komunalnih y|ju. 18 milijon^?^' tomerski°h^ najo, dabodo obremenjuje letos zbral) d do 35 miliJ°n fjpl sicer paJ.n manjših ob podedovaliraZ" takse. pri'c Seveda P^ispf0^ taksmidnetadov^ večji val neza čenja. lokali*0. z novo IOK , samoupraV° občinskih bf^ Letošnjega sePslcih upra pomurskih »J de)aVc^ ^^"‘^ustanO^C več A 6 po posamezni P tudtdajemgk < n posledica kar je razumu . efelju ožje sodelavC® polit^j ne razhajaj pripad stranke, omogočila zuPobcinS^r/j() dvomnopah naslednjem normativno >n odobiti^^ bo namreč P .aVosh’ f kakšne ^Lgo^Lje jo bo treba P «ir standardom.* / ■“ ske možnosti- M Is« ^0, "D k S s o, Sociala 2, oktober 1997_____________________ Murskosoboška bolnišnica Za tisto, kar ji gre šolstvo, zdravstvo potrebno zagotoviti tudi plačilo. Gre za to in za druge razširjene, dopolnjene programe v bolnišnici, ki doslej niso bili plačani. Kako potekajo dogovori med bolnišnico in Zavodom za zdravstveno zavarovanje o plačilu tega Delegacija Audija v Prekmurju Na nekajdnevnem obisku v Prekmurju je bila delegacija iz avtomobilske tovarne Audi v Ingolstadtu. V navzočnosti predstavnikov območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov so si ogledali proizvodnjo v tovarni Planika v Turnišču, grad v Lendavi in druge - 1 10' __________________________________________ dela? direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec je pred prijavili pa smo se tudi na razpis dnevi imenoval predstojnike oddelkov bolnišnice in tako ukinil dodgaJ^ pa nekajletno »vedeievstvo« na vodilnih mestih v bolnišnici _ se,po^h Prič V nov'm' ljudmi ali na novo imenovanimi povezana določena Nziti °Vanja’ Pre,ivsem v smeri zmanjšanja presežkov storitev in potem bi b l^3 Posl°vanja bolnišnice? O tem in pa prizadevanjih vodstva, da ij.mišnica od plačnika storitev dobila plačano, kar ji gre, je na vpra- ^odgovarjal dr. Bojan Korošec. ^prevzemu vodenja bolnišnice eno prvih nalog navedli Zunanje oddelkov in proble-pogovore s predstojniki, so torej problemi, ki ste I ' zaznali oziroma o čem ste se ^rjali s predstojniki? hi nas pa tudi v drugih bolni-Sloveniji je eden večjih v . ov prekoračevanje dogo- e' obveznosti do Zavoda a- Nravstveno zavarovanje Slo-j^^ie naš večinski plačnik. o- a- e- Zaradi tega smo imeli kar nekaj sestankov tako v Murski Soboti kot v Ljubljani na ministrstvu in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Naši sogovorniki spoznavajo, da smo predvsem pri priznavanju materialnih stroškov bistveno podcenjeni in da smo pod slovenskim povprečjem, in to ne za majhen delež. Vendar je eno to spoznati in drugo to po- govora ne bo. 5 M? stalnem konfliktu med 6 'ima na en' strani, razpoložlji-j tim' narJem na drugi ter pravi-it! čanov. Iz bruto družbe-a ^.^'zvoda se za zdravstvo * (t )atropsko primerljivih se-' w“dstotkov, toda to je od- C?3 vrednost- Kajti k0 Pri' 1 0.absolutne vrednosti, vi- Lj^aje tega denarja trikrat J tet v primerljivih državah, JCe ljudi pa so enake. Mi kot u"' 'jutti pa so enake. Mi kot K^veni delavci pa smo še v konjem nakovalu, da na pri-I^Prečni Skandinavec obiš-^g^Vnika trikrat na leto, pov-ll?1 Slovenec pa sedemkrat. |Cs«daj težko biti dovolj ra-pameten strokoven in tendar je bil pretežni del ir ^sa namenjen dogovar-1V Predstojniki in drugimi ’ >yePirni delavci, opredvsem 0 racionalnemu zdra-To naj bi bi[0 d0br0i ne. * ln UsPešno zdravljenje. praviti. - Na to temo ste bili pred kratkim na pogovoru pri direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje g. Koširju. Kako se je pogovor iztekel? Gre torej za pravičnejše vrednotenje materialnih stroškov, kar pa se ne bo dalo popraviti čez noč. Dogovorili smo se, da bomo poskušali zmanjšati bolniške oskrbne dni, ob tem da pa ostaja nespremenjeno število zaposlenih in nespremenjena absolutna višina materialnih stroškov in drugih elementov. Če tudi tako ne bomo prišli do normalnega poslovanja, bomo na naslednjem sestanku poudarili, da z delnimi, parcialnimi rešitvami nismo zadovoljni in da bo v tem primeru potrebno jasno povedati, da so se odločili, da bo bolnišnica poslovala z načrtovano izgubo. Prava rešitev bo v tem - kar Toda nerazumljivo bi bilo, da država s svojimi institucijami na eni strani pomaga, da pride do odprtja ambulante, potem pa nam plačnik te dejavnosti ne bi odobril. Ambulanta za bolezni dojk je odprta, dejansko pa še nimamo zagotovljenega plačila za njeno delo. Podobnih primerov je še več in ne bi bilo dobro za nikogar, ne za bolnika, ne za nas zdravstvene delavce, ne -: v. Nemški in soboški sindikalisti pri županu kulturnozgodovinske znamenitosti v pokrajini ob Muri. Delegacijo sveta delavcev in uprave podjetja Audi iz partnerskega mesta In-golstadt, ki jo je vodil Harald Lindner, je v navzočnosti sekretarja OO ZSSS Murska Sobota Janeza Kovača sprejel tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. FILIP MATKO 50 zahteve in pri-|nišn/Ca Us,a.novite,ja ta’ du se obs ^^‘vno posluje ter KrjgJ^^itev postavi v do- ’ Na drugi strani d°hazuje, da s stra-^idr p.r^merjavi z neka-bolnišnicami ni-realnih material- vemo tudi mi -, ko bo narejena kategorizacija bolnišnic in standardizacija. Vendar ravno ko govorimo o standardizaciji, bom izrazil začudenje, da jo pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ne pa ministrstvo, kar ni ne logično in bojim se, da tudi ne najbolje. - K pričakovanemu pozitivnemu poslovanju bolnišnice naj bi največ prispevali prav predstojniki oddelkov. Koliko je sedanje novo imenovanje predstojnikov oddelkov povezano s temi pričakovanji? Po več letih v bolnišnici nimamo več vršilcev dolžnosti po posameznih oddelkih. Najprej smo dobili novo glavno sestro bolnišnice, ki je pomočnica direktorja za zdravstveno nego, nedolgo nazaj pa so bili imenovani tudi predstojniki oddelkov. Kmalu bodo imenovane tudi glavne sestre oddelkov. Vsaka sprememba, novost je mišljena z dobrim namenom. Prepričan sem in tudi zadnji rezultati kažejo, ne glede na imenovanja predstojnikov, da se krivulja našega poslovanja izboljšuje. Krivulja, ki kaže realizacijo bolniških oskrbnih dni se že bliža številki sto, kar zagotavlja optimalno poslovanje in.financiranje. - Bolnišnica je pred dnevi odprla ambulanto bolezni dojk. Gre za novo dejavnost, razširitev programa dela bolnišnice. Za to pa je za plačnika, če bi zaradi neplačevanja določenih storitev, napri-mer zdravljenja z dragimi citostatiki, morali bolnike odklanjati in jih pošiljati v Ljubljano. - Kako po vašem mnenju ljudje, bolniki zaznavajo in sprejemajo murskosoboško bolnišnico? Zdravstvo nasploh je v tem času v neki konfuzni situaciji, ki je odsev raznoterih sprememb v družbi. V tem času se dogaja v Protest pred parlamentom l Študentarija očitno ' še na počitnicah Od študentarije človek pričakuje, da svoj potencial po potrebi izkoristi tudi za merjenje moči s svetom rv rnJem Seniku so se spomnili Janoša Kiihaija bili, smo in ostanemo!« kokatoliški cerkvi na Gornjem venci smo bili, smo in ostanemo!«, ■ —jjicbo cnn_ se je |e.ta uveljavil ob že tradicional- ; Slovenci smo i.%s Vv Porah-0 1,083 vsi narodi!<< v rimskokatoliški cerkvi na Gornjem S7sloves JU 03 Madžarskem je bil nekakšen moto nedeljske spo-O^sti ob obletnici smrti župnika Janoša Kuharja. V ^ti y Nad’6 n*b dost°janstvenikov s te in druge strani meje, pred-t Sp6KuZtnaZarsKih Slovencev, županov monoštrske samouprave in ^nu Pa tUd' sorodn'kov pokojnega, številnih domačinov in go-je s,ovensko zahvalno mašo vodil dr. Ivan Camplin, \i Pri *nja’. Ki k zaradi velikih zaslug pri ohranitvi slovenskega so^0'^ s>ovenske narodnosti v sosednji Madžarski tudi ।Deva- °^e občine. V nabito polni gornjeseniški cerkvi je zapel f 'h*- i- 1> ^~|o8 Porabju, in sicer v 1 Srbovi7 na Gomjem Se-r V Primer Zaslu8’so zgradili I mal se je, da lahko . verniki častijo boga v slovenskem jeziku, za kar je bil od nekdanjih oblasti preganjan štiri leta. Prav po zaslugi župnika Janoša Kuharja, ki je goreče zagovarjal slovenski jezik, pri čemer je znan njegov izrek »Slo- se je le-ta uveljavil w _________ nih nedeljskih mašah in drugih priložnostih. Napisal je več kot dva tisoč tipkanih strani liturgičnih besedil, ki so se ohranila vse do danes. Po slovenski zahvalni maši sta sledila odkritje in blagoslovitev spominske plošče na hiši, kjer je dolga leta živel in ustvarjal Janoš Kuhar. Ob tej priložnosti so položili vence, nekaj pesmi pa je zapel mešani pevski zbor Avgust Pavel. Nato so vsi skupaj obiskali grob Janoša Kuharja na pokopališču na Gornjem Seniku in se poklonili spominu na . družbi veliko sprememb, tu mislim na manjšo zaposlenost ljudi, stečaje podjetij, spremembo pokojninske zakonodaje. Zato se tudi pričakovanja bolnikov, ki prihajajo k nam, spreminjajo odvisno od tega, s kakšnim namenom kateri prihaja k zdravniku. Ne gre samo za pomoč ob bolezni, ampak velikokrat pridejo zaradi pričakovane »bonitete«. Tako imamo veliko obiskov v splošnih ambulantah kot v naših spe- I cialističnih ambulantah zaradi potreb invalidske komisije. In tu se gledanje naših bolnikov na bolnišnico in zdravstvo nasploh spreminja. Na drugi strani pa podatki kažejo, da je stopnja hospitalizacije izjemno visoka, kar je eden večjih problemov v slovenskem prostoru, še posebno v Pomurju. To pa je tudi znak, da ljudje zaupajo naši bolnišnici in Iju-. dem v njej ter je uspeh zdrav- Ijenja v okviru njihovega pričakovanja. MAJDA HORVAT Na barikadah so bili v zgodovini običajno prvi študentje. Tokratni očitno politični miting s peščico študentov, dvema šotoroma (ki sta zvečer v nasprotju z napovedjo izginila) in ! enim transparentom (v stilu dol z Drnovškom) ni kazal, da bi , bilo med študenti sploh zanimanje za njihove probleme. Se v I Ljubljano še niso vrnili ali pa so se vsi pridno gulili in niso imeli časa priti pred parlament? Ali pa so vzgojeni v duhu, da pač mora vsak poskrbeti za svojo rit, tudi ko gre za vprašanje domovanja v študentskih domovih? V študentskih domovih naj bi namreč v prihodnje, ne glede na status, skrbeli za vedno nov podmladek, tako da bi starim po petih letih odrekli gostoljubnost. Toliko naj bi trajal študij, toda tudi »repetenti« imajo status študenta, to pa pomeni, da bi morali pred dokončanjem študija »spakirati« skorajda vsi. Na žalost malokdo konča v rednem roku. Toda ne samo, da je sobo v »študentu« težko dobiti, da se bo letos s stanovanjskim problemom ubadalo 4000 študentov. razmere v »študentih«, kjer se na nekaj metrih drenjata po dva študenta, niso idealne za študij. To vemo vsi, ki smo kdaj bivali v naselju. Edina prednost študentskega doma je relativno nizka cena. In ker se je študentarija odpravila pred parlament ravno v času izrednega zasedanja, bi pričakovali, da se bo ob njih ustavil kak politik. Pa nič od tega. V odmoru za kosilo, ki se je začelo ravno v času napovedanega študentskega napada, bi pričakovali, da se bo ob njih ustavil kak politik. Pa nič. Pred parlamentom so stale limuzine in vladne predstavnike varno odpravile v njihove sobane. Poslanci pa so očitno izmozgani od dveurnc razprave odhiteli na kosilo za 450 tolarjev. Pa naj še kdo reče, da nismo socialna država?! A. P. velikega človeka. JERŠE i 'I 11 sP°minske plošče Janošu na Gornjem Seniku 1 A v TEJ lihi JAN°S ŽTiSI ■liMa ■■■■»■d iiitini i^SeiSSi ZAMUDA PRI GRADNJI ŠPORTNE DVORANE - Gre za večjo telovadnico pri prvi osemletki v Murski Soboti, ki bi morala biti gotova že pred začetkom tega šolskega leta, delavci SGP Pomgrada in njegovi kooperanti pa že močno zamujajo. Zdaj v dvorani nameščajo opremo in izvajajo še zadnja obrtniška dela. Kdaj bo otvoritev športne dvorane, ki meri 2.640 kvadratnih metrov, v njej pa bo prostora za blizu 1.500 gledalcev odbojkarskih in košarkarskih tekem na mednarodni ravni, je težko napovedati, čeprav menijo, da se bo to zgodilo v začetku novembra. Besedilo in posnetek: M. JER.šE intervju vestnik, 2. oktober 1^ Pogovor z direkorico Pokrajinskega muzeja Ireno Šavel Sedaj bo potrebno pridobiti prostore za specialne zbirke Končno sem jo ujela - direktorico soboškega Pokrajinskega muzeja. Muzejska zbirka je namreč odprta že cel teden, kustosi bi si lahko oddahnili, saj je za njimi resnično velik projekt, a so še vedno na vrhuncu priprav in organizacije. Tudi pogovor z Ireno Šavel je potekal med neprestanim zvonjenjem telefona, spraševanem, dogovarjanjem ... V dobri uri mojega pogovora so se dogovorili še, da bodo čez nekaj tednov začeli z izkopavanjem 3 tisoč kvadratnih metrov terena pri Lendavi, kjer bo potekala avtocesta, o pripravah na zborovanja slovenskih muzejskih društev, ki bo v začetku oktobra v Murski Soboti, in še čem. Po otvoritvi razstave pa so pripravili in tudi izpeljali simpozij o Plečniku. Ker smo o na novo razstavljeni zbirki že veliko povedali, sva se pogovarjali o tem, kaj je ostalo, in o tem, kaj bo nastajalo. Razstava je že nekaj časa odprta. Kakšen je odziv obiskovalcev? »Odziv je bil ogromen. Spoznali smo, da ljudje do tega niso identiferent-ni. Ponosni so. Mislim, da se s to razstavo lahko postavljamo ob bok muzejem po svetu. In naša pokrajina si zasluži, da je zgodovinsko predstavljena, da to ni samo neka eksotična, etnološko zanimiva pokrajina, ampak da ima svojo zgodovino. Odziv je ves čas, tudi en teden po otvoritvi je veliko ljudi, prihajajo že turisti, tudi tujci. Odmevnost je velika, tudi mediji so k temu veliko prispevali. Slišala sem, da v Ljubljani govorijo: »Ali si že videl muzej v Soboti?« Zgodovina je bila v Prekmurju drugačna kot na preostalem slovenskem ozremlju. Kako vam je na razstavi uspelo združiti levi in desni breg Mure. »Nismo delali razlik, ali je to desni ali levi breg Mure, ampak smo jemali to območje kot eno pokrajino. Na razstavi smo poudarjali tiste dele zgodovine, ki so bili pomembni pri oblikovnju pokrajine, pri oblikovanju zgodovine, zgodovinske trenutke, na primer kulturo oblačenja, kulturo prehranjevanja ali obrti. To je za nas ena pokrajina. Poudarili smo vsa znana zgodovinska dejstva ne glede na to, na kateri strani Mure so se dogajala in zgodila. Tisočletja so ljudstva naseljevala to pokrajino ter jo oblikovala s svojim načinom bivanja in izražnja. Pečat temu so dajale geografske danosti, ^komunikacije, vera, različna konfesionalna podoba, mešanje različnih ver, etnična pripadnost in mogoče tudi politična. Ta prostorje zaradi tega drugačen. Hkrati pa nas povezuje v srednjeevropski poselitveni prostor. To smo poudarili na tej razstavi. Naša pokrajina je nekaj posebnega, pa vendar jo marsikaj povezuje s srednjeevropskim prostorom.« V teh letih se je verjetno zbralo ogromno gradiva. Kako ste izvedli selekcijo? »Muzej obstaja že več kot 40 let in ves ta čas se je zbiralo gradivo. Res gaje veliko, saj hranimo celotno gradivo te pokrajine in naši depoji so prepolni. Nekaj deponij imamo v Krplivniku in nekaj v rakičanskem gradu, posebno večje etnološke kose. Vsak kustos je za svoje področje skušal zbrati čim več, in vsak kos se mu je zdel pomemben. Skupaj z oblikovalci smo se odločili, da razstavimo predmete, ki imajo zgodovinsko in estetsko vrednost, torej tiste, ki bodo najbolj poudarili življenje ljudi v tej pokrajini. Kaj bo pa z gradivom in zbirkami, ki so še ostale? Škodu je namreč, da bi kar tako ležale v depojih. »Seveda. Lepo bi bilo pridobiti prostor za specialne zbirke. Tuje bogata zapuščina Jožeta Kološe, kije muzeju zapustil ne samo fotografije, ampak tudi svoje albume, zapiske, fotografske aparate. Imamo celotni opus Eberla, lepo bi bilo, če bi dobil svoj razstavni prostor, da ne govorimo o karikaturistu Ladislavu Kondorju in njegovem celotnem opusu. Hranimo bogato etnološko dediščino madžarske manjšine, oblačilno kulturo, krasne vezenine, tekstilne ... Strokovnjakinja, ki prihaja iz Madžarske, jih občuduje in pravi, da so evropske vrednosti, da takih stvari v Evropi ne poznajo. Z lendavskim muzejem smo bili v dogovoru, da bi jih postavili tam, žal pa sedaj s tem muzejem ni več komunikacije, kakršna je bila v začetku. Načrtujemo tudi še muzej agrokulture v Rakičanu. Tuje še vrsta zanimivih stvari, kijih hranimo in bi jih bilo vredno razstaviti. Pripravljali bomo občasne razstave.« V rakičnskem gradu pa so še Kučanovi stroji. Kaj bo z njimi? »Še vedno sem ogorčena, ko se spomnim na to. Koliko smo se borili, da bi Kučanovo delavnico postavili kot muzej, pa ni bilo razumevanja. Mislim, da bi bil krasen muzej, s katerim bi se Sobota lahko ponašala. Bil bi vgrajen v novo obstoječo stavbo, kar se v svetu dela. Delavnica je bila porušena, stroji pa so bili brez naše vednosti razstavljeni in odpeljani v grad v Rakičanu. Gospod Brate, strokovnjak za tehnično dediščino v Sloveniji, pa je ugotovil, da so stroji vrhunske evropske vrednosti. Tam sedaj ležijo razstavljeni in ne vem, kdo bo čez nekaj let’to spravil skupaj. Kot strokovnjakinja si upam trditi, da se prostor za to delavnico nikoli več ne bo našel. Lahko se zgodi, da bodo stroji tako ležali, dokler ne bo kdo rekel, da so za odpad. Naredili smo si sramoto, ker smo tam naredili smetišče in pustili vse skupaj propasti.« V Pomurju je več razstavišč in muzejev, samo eden pa je pokrajinski. Relacije so v bistvu povsem jasno določene, v nekaterih občinah pa si to pogosto narobe predstavljajo. Kako je pravzaprav s tem? »Mi smo edini pokrajinski muzej v tej pokrajini in hranimo gradivo za celo območje. Pokrajinski muzej v celoti financira ministrstvo za kulturo, edino za kakšne posebne razstave ali akcije prispeva polovico ministrstvo, polovico pa matična občina. Pri nas je torej finančno breme prevzela MO Murska Sobota. Ministrstvo ne bo financiralo nobenega drugega muzeja za to območje. Mi pa smo pripravljeni strokovno pomagati vsem, ki želijo imeti kakšen muzej ali razstavo. Tako nam je dala na primer Gornja Radgona v upravljanje svoj muzej. Pripravljamo stalno razstavo, predvidevali smo, da bi bila razstava končana do leta 1998, ko bi se lahko Radgona vključila v Deželno razstavo, pa s tem ne bo nič, ker nimajo denarja. Naredili smo muzej v Radenski, Oloris ... « Naj se spet vrnemo k razstavi, k prototipom spominkov, ki so jih naredli študenti ALU. Sobočani so zanje pokazali veliko zanimanja, tudi s tem, da so enega ukradli. »Ja, s tem smo že pokazali svoj obraz. Mi, Prekmurci, da smo tudi tatovi. To me zelo boli. Predmete smo razstavili neposredno, da se jih lahko dotakneš, da je neposreden stik. Spoznali pa smo, da je potrebno vse dati v vitrine in zaščititi. Sicer pa se s temi izdelki ponuja originalen spominek, ki bi ga lahko mi in druge trgovine prodajali. Narejen je izziv Prekmurcem, ljudem v tej pokrajini, da lahko na podlagi tega unikata nekaj naredijo. Lahko bi jih odkupili kot prototip in mi v muzeju smo za to vsekakor zainteresirani. Lahko bi jih kdo izdeloval in bi jih prodajali v muzejski trgovinici. Vendar to ni samo za muzejsko trgovinico, lahko bi jih prodajali v Murski Soboti. Trgovine naj odvržejo ves tisti balast, ki ga prodajajo, in naredijo mesto za lične izdelke. Ne imejmo ljudi za norca in jim ne prodajajmo predmetov, ki niso estetski in nimajo nobene uporabne vrednosti, hkrati pa izničujejo dediščino, ki jo imajo. Spominek ni samo štorklja na lesu ali majici. Ne morem se strinjati tudi s tem, da pri nas prodajajo spominke iz Gorenjske in Suhe krajine. Ponudimo kupcu nekaj lepega.« So že kakšni odzivi, da bi te lične izdelke začeli izdelovati? »Do sedaj še ni bila odziva. Naj samo mesto ali pa turistična zveza poskrbi. da bo ponudila najlepše iz te pokrajine.« ALEKSANDRA NANA R1TUPER Železniška proga Puconci-Hodoš-Zalalovo Razpis in začetek gradnje hkrati z Madžari__________________________ Marko Brezigarje na Slovenskih železnicah vodja projekta za gradnjo železniške proge od Murske Sobote do Madžarske - Lokacijski načrt so pripravljali od oktobra 1995. leta in ga sprejeli maja 1997, kar je glede na dolgotrajnost podobnih priprav nadvse uspej^ Sicer pa je res, kakor vedo mnogi, da potekajo pogovori o gradnji železniške proge med Slovenijo in Madžarsko že od 1981. leta in da so se najprej pripravljali idejni načrti za traso od Murske Sobote do Puco-nec, prek Martinja in naprej do Monoštra, kar bi bilo z evropskega prometnega vidika primerneje kot povezava Hodoš-Zalalbvij. Vendar so smer spremenili na željo sosedov. Kako sta postala Cestera in ZEU pooblaščena odkupovalca zemljišč za potrebe Slovenskih železnic? »Lani je bil razpis, kjer sta bila izbrana dva izvajalca odkupov In kako doživlja Prekmurje človek, ki je odgovoren za gradnjo nove železniške proge in mora skoraj tedensko v ta konec Slovenije, ki ga je pred leti komajda poznal? »Moram reči, da prej nisem veliko hodil v Prekmurje. V teh dveh letih sem spoznal, da so ljudje zelo prijazni, odprti, razumni, da pa od zahtev, kijih postavljajo, ne odstopajo zlahka. V pogovorih se potem stvari razjasnijo, tako da so rešitve sprejemljive za obe strani. Povem lahko, da ima ta proga za Prekmurje zelo velik pomen, prinesla bo precej novih delovnih mest, razvoj in napredek. Že sedaj se pojavljajo želje po gradnji objektov ob progi, tudi industrijskih objektov, poleg tega se bo tovorni promet umaknil s cest, kar je za Prekmurje zelo pomembno. Ljudje to razumejo, predvsem na Hodošu in v Šalovcih, kjer bo verjetno največ zaposlenih. Verjamem, da bo ta proga med ljudmi zelo dobro sprejeta, saj sem v pogovorih ves čas čutil, da čas, ko je tu že bila proga, še ni pozabljen.« So na Madžarskem enako zagreti za gradnjo kot v Sloveniji? »Za usklajevanje del med državama je imenovana koordinacijska komisija, ki usklajuje vse potrebne aktivnosti za gradnjo proge. Sam precej sodelujem z ga. Agato Berczi, ki je s strani madžarskega ministrstva za promet in vodno gospodarstvo vodja tehnične podkomisije in ki se zelo zavzema, da bi bila ta proga zgrajena. Projekte so že naredili. Meddržavni sporazum pa obvezuje.obe strani, da če ena odstopi, povrne drugi vse stroške. Ne verjamem, da bi lahko prišlo do zapletov tako na madžarski kot na naši strani.« Potekajo dela po časovnem planu? »N načelu sledimo časovnemu planu gradnje proge, kakršen je bil postavljen z madžarsko stranjo. Vladaje 23. maja letos spreja-la Uredbo o lokacijskem načrtu za železniško progo. Lokalne skupnosti so predhodno potrdile ta lokacijski načrt. Ta dokument pa je osnova za nadaljnje postopke - odkupe zemljišč in izdelavo nadaljnjih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pogovori so bili po mojem mnenju uspešni, saj smo dosegli primerne dogovore, da bo čim manj moteno bivanje ljudi v teh krajih. Odkupi zemljišč potekajo pospešeno. Večina zemljišč je bila odkupljena, če govorimo sedaj o individualnih lastnikih zemljišč, kajti precejšen del zemljišča je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, občin in nekih podjetij. Tisti lastniki, pri katerih pričakujemo, da bi lahko prišlo do kakih zapletov, pa pridejo na vrsto zdaj. Mi smo zaenkrat s potekom kar zadovoljni. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja so zdaj v sklepni fazi, računamo, da bodo do konca septembra končani. Detajle bomo seveda še usklajevali z madžarsko stranjo, vendar pričakujemo, da bomo s prvimi deli začeli letos na območju Puconec, kjer je še en del stare trase, in potem nadaljevali po trasi naprej. Jaz računam, da bomo letos začeli, nadaljevanje pa je seveda odvisno od sprejetja proračuna.« dpisana pot. Še da je naša zelja, da d * a. prišlo, če že, potem res le meznem in izrednem Prl Kaj pa zahteve občine, ^'1 nji Petrovci, ta je mtela d zahteve? . »Mi smo se prisp LjnOže lokacijskega načrta z vse dogovorih. tijskih zemljiščih d 'be na-gre denar od spre pomembnosti, to je stvar r menta, zakonodajalca- V 16. členu zakopa a tijskih zemljiščih o aVj žnost, da če obč'nLP0 kakšne programe, la :enaj- dira za ta sredstva. aje brž prava pot. Drag jočena< razdelitev zakonsko Kaj bo s progo Puconci? Zaradi odl^ torjev je letos nept^ po njej vsaj postavljal' peso. Kdaj se bozace'^seti, hkrati ali prej, ' ,^11^ veda tudi na zahteve vica, župana »Obnova proge bota-Puconci je ILzaliie', gradnjo nove proge- J g. Slavica poznam,^-ram reči, da nisem P jih komentiram®sepriP^ detajlov, vem Pa- .kegs vlja v sklopu loka^. ^ft0 ta za avtoceste m post°P® vozne proge. KobSom°laJ stekel, ko bo konC® ’ re. V ko nadaljevali P°g a| pro'1 . snem času pa bo 11 ,. p0 pr® nekako potekati onci: Murska Sobota'® pj pfi^ progo je treba v A ru obnoviti, ne g1 b0 pw nove proge. Ta pr^ ^1111% slej obnovljena- W bo za promet usp to jesen vsaj tok - b0 oW tj njej zvozila Pesa.trebni e" proge, tu niso P postopki kot pr. ? Bistveno in g nuctt j zgodi pri loka^nčni Pr®V so že zelo na jZye v zdaj se izdelujU prid1? f so projekti, T^^^voljenja- ^lH' gradbenega d . ej6 ob je. ti isti posegi naj^ ni: vsi glavni lani v lokacijske dr Do konca me pab' lani projekt1- gradb6® $ žena zahteva ■ naj bH fa-»oljenje. V li s tln, polenl I . istoi si z vsemi o J za izv J , Vmes bo še ra ^Lt Glede na to, ^tocestalh bene firme na“ m dobili izvajaj■ malcj^3 »Verjetno bo t Odpy vendarboOrg0^ tipa, tako da jaici,lfl li tudi drugi iz^anja^ Razpis zeli bof0 At”1! ti z Madžari, na po ^1 meseca usklaJ6 jeb' ^0 J siji Dogovori61 tlin .[jj1 Zatetfvo. sNjJj lahko le oto oje proračuna, v proračuni pn Marko Brezigar, vodja projekta za gradnjo proge od Murske Sobote do Madžarske na Slovenskih železnicah Koliko je bilo do sedaj namenjeno za to progo iz proračuna? »V začasnem financiranju je bilo zagotovljenih 490 milijonov tolarjev, ki so praktično porabljeni za projekte ih odkupe zemljišč. Za naprej bo potrebno sprejeti nov dogovor. V letošnjem proračunu so zagotovljena sredstva za odkupe zemljišč in projekte in delno za plačilo namembnosti.« Ali tudi madžarska stran istočasno pripravlja načrte in odkupuje zemljišča? »Za Republiko Madžarsko je ta proga, ki jo gradijo - malce v šali, malce zares - gorska proga. Madžari imajo praktično povsod raven teren, tu pa je teren gričevnat in malce težji, zato imajo na madžarski strani 1,5 kilometra dolg viadukt in 350 metrov.dolg predor, kar jih je na začetku malce presenetilo. Medtem so sklicali strokovnjake, ki so se strinjali, da je gospodarneje zgraditi viadukt kot graditi visok nasip na močvirnatem terenu. Projekti so že v sklepni fazi in imajo dovoljenja za gradnjo. Pri njih je postopek drugačen, oni dobijo dovoljenje za gradnjo, preden odkupijo zemljišča, vendar lahko potem začnejo graditi šele na odkupljenih zemljiščih. Pri nas pa je postopek tak. da moramo imeti zemljišča pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. To je samo stvar predpisov, bistven je odkup ali pridobitev nepremičnin.« Za neka zemljišča, na primer na Hodošu, niti ni natančno znano, ali so last sklada ali zadruge? »Večina zemljišč je pridobljenih, tudi za vse nepremičnine, za pet objektov, ki jih bodo na tej trasi rušili, so pogodbe že podpisane. Dogovarjamo se še s posamezniki, podjetji in Skladom kmetijskih zemljišč. Vsi problemi, ki se pojavljajo na Hodošu, se pojavljajo predvsem, kjer so lastniki parcel v tujini ali neznani. Ti primeri se rešujejo na poseben način, predvsem iščemo lastnike. Vsak primer se rešuje posamezno in za vsak primer se dogovarjamo tam, kjer se problem pojavi.« nepremičnin: Cestera s Ptuja in ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote, pri čemer je pomembno, da ima vsako od podjetij uradno priseže-nega sodnega cenilca. Postopek odkupov nepremičnin je zapletena stvar, najprej je potrebno na terenu skupaj z lastnikom pregledati vsako zemljišče posebej, izdelati cenitev po metodologiji in zakonih, ki so znani, cenilni zapisnik in pogodba se nato predložita državnemu pravobranilstu Republike Slovenije, ki ju potrdi, nato se pridobi potrdilo davčne uprave in nato se pridobi podpise lastnikov. Zdaj se približujemo zadnjim korakom v tem delu.t< Nekaj jih še vztraja, kakšne so njihove zahteve in kaj, če se ne boste uspeli dogovoriti? »Moram reči, da je večina ljudi z razumevanjem sprejela in bila zadovoljna s postopkom in organizacijo del. Večina je (udi zadovoljna s cenitvami in cenami, ki so veliko večje, kot so tržne vrednosti zemljišč. Vsi so pokazali pripravljenost, zato je plačana tudi že večina zemljišč, torej so dobili denar. Jaz tukaj ne vidim, da bi bili kakšni večji problemi. Zaenkrat ne pričakujemo večjih problemov.« V Stanjevcih recimo vsa vas čaka ... »Pogovori potekajo na občini. Obe strani pričakujeta, da bomo našli rešitev v obojestransko zadovoljstvo. Naša želja je, da bi vse stvari rešili sporazumno, da ne bi prihajalo do večjih zapletov. Železnica pač prihaja. Ko pride v neko deželo, prinese s sabo tudi razvoj in zaposlitev. Ljudje se bodo z železnico, ko bo zgrajena, stalno srečevali, ker bodo tam zaposleni železničarji. Naša želja je speljati to s čim manj ukrepi, ki niso priljubljeni.« To pomeni, da boste zemljo odvzeli in se bo potem razpletalo glede prodaje oz. nakupa, glede na to, da ste vezani na roke, verjetno ne morete čakati na sodne rešitve?! »Obstajajo postopki, ki so znani in legalni. To je zakonsko pre- BERNA«0 oktober 1997 #Vulturna obzorja Plečnik v Prekmurju ni samo bogojinska cerkev ^erkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je res največje Plečnikovo delo v rebiurju, nikakor pa ni edino - Znameniti arhitekt je v Pekmurju zaputil obsežen °Pus in pomen tega so skušali poudariti na posvetu o arhitektu Jožetu Plečniku, ki iztekal konec prejšnjega tedna v M. Toplicah Razstava Murinih umetnin v soboški galeriji Pomoč likovni jpkgovem delu so razpravljali predavatelji Janez Balažič, Friedrich Trojan Prelovšek, Stane Bernik, Peter Krečič, Jože Smej in M Hoyer. Težko je reči, da je posvet prinesel kakšne velike sklepe, PMe znanstveno razsežnost, predavatelji so predstavili različna in vidike, predvsem pa omenili številne poglede, tudi nove, ter F| mnoga vprašanja in nova poglavja. 1,5 Balažič je uvodoma spregovo-urnozgodovinski podobi 15murja pred Plečnikom in po | Achleitnerjev je s svojim I it7'Oni 0 Bogojini odprl evrop-I rmizonte. Poudaril je, da Pleč-|macerkev ni edina, ampak da J nekega globalnega pojava v L. fon. Druge pa presega s tem. I izjemna s celo vrsto po-L/®1' G. Prelovšek je bogojin-sijajno primerjal z arhi-Ita k?' pražkimi deli in jim dal značaj. G. Bernik je sku-0 ekspresionizmu na neki L. .Polniti in poudariti moder-L^značaj. G. Krečič, kije tudi 1 1 knjige o bogojinski cerkvi, je predstavil gradivo, ki ga hranijo v arhivu, fotografije, njegovo korespondenco, načrte in tudi skice. G. Smej je na primerih skušal pojasniti duhovno sfero, v kateri seje Pleče-nik znašel. G. Hoyerjeva pa je razpravljala o arhitektu Plečniku in njegovem konzervatorstvu - ali je bil ali ne o estetski vrednosti njegovega dela ter poudarila njegovo geslo: »Da še nikoli ni podiral tistega, kar so očetje dobro naredili.« Predavatelji posveta so spomnili tudi na nekatera dejstva, ki pa so morda manj znana, daje Plečnik uredil tudi notranjščino cerkve pri Gradu, spomnili na neizvedene Plečnikove načrte za prezidavo no- Hostor 6: Obdobje r°manike in gotike Ugodnejše razmere za urbano in umetnostno rast v nekdanji ogrski mejno obrambni pokrajini so nastale šele v 12. stoletju. Viri iz 14. stoletja ( 1365 in 1366) že omenjajo večino današnjih prekmurskih krajev; idealiziran, s »palanko« utrjen srednjeveški zaselek ilu- strira motiv Jurijevega boja z zmajem iz Mar-tjanec. Na vlogo dol-njelendavskih Hahol- S ‘^lll dov - Banffyjev, ki so od 12. do \ sredine 17. stoletja gospodovali v * don- Pomurju, opominja znamenita C Na ot0rska podoba (1383) iz Turnišča. N Le Zechyje, katerih sedež je bil v Gornji r । ? avi (Gradu) in so do zadnje četrtine - Živj; St°'etja pomembno vplivali na lief^ e V $l°venski krajini, spominja re-?iu raim? Vdelan sklepnik z dvoglavim he-V' 8t01etCn'm or'°m, ki je nastal v drugi polo-bJ' ■ Ja za cerkev v Gornjih Petrovcih - Umetnostno podobo Prekmurja v d vrh o'očai° spomeniki romanike in go-Sd^bijj Pnske dosežke pozne romanike v uv 'Nik ^eta v srec'ini Poletja nastala v $e'u ter cerkev v Domanjše-^i^južn0 Pomenlj’vo upodobitvijo leva v k^lem u portala- Od 14. stoletja pa do iVah ž' ’ sto|etja je Prekmurje odločilno KSrM allna gotska umetnostna produk-(Vkekf tav|Ja t. i. »prekmurska skupina« liVesničitUr’ k* doživi ob koncu 14. stoletja liV^ilot v cerkvi sv- Martina v Martjan-I Vadnic Se razodeva tudi v oblikovanju sta-1 ^ahchPrV'n’ zlasti v parlerijnskih konzo-■ tcr sklepnikih in stenskih taber- tranjosti in zunanjosti cerkve v Dobrovniku, oltar v marijanski cerkvi, ( nagrobnik Števana Kuharja v Bra-toncih, nagrobnik župnika Horvata v Martjancih in še na kaj. Kot smo lahko slišali na posvetu, prvo srečanje Plečnika s Prekmurjem ni bilo ravno pozitivno. Vendar, nekaj gaje prepričalo in Plečnik je bil potem navzoč v Prekmurju vse do svoje smrti. Tuje pustil svoj obsežen opus, še do danes pa je ostalo nekaj njegovih načrtov nerealiziranih. Po mnenju Janeza Balažiča, umetnostnega zgodovinarja, je precej normalen pojav, da je Plečnik prišel v Prekmurje, saj je bil ta prostor vendarle odprt, morda še bolj kot danes. Bolj pa ga preseneča, kako se je lotil bogojinske cerkve. Posvet o Plečniku pri nas je pričakovano nadaljevanje velikih dogodkov - razstava v Parizu, Pragi, Ljubljani... »Bogojanska cerkev je Martjanci, župnijska cerkev sv. Martina, poslikan prezbiterij, Janez Aquila in delavnica ■ mojster mar-tjanskih apostolov, po 1392. nakljih (Murska Sobota). Odlično mesto v dobi gotike pripada stenskemu slikarstvu. Osrednja spomenika v Prekmurju, freske v Turnišču (apostol Andrej, 1383) in Martjancih (avtoportret ter apostola Jakob in Tomaž, po 1392), sta nastala izpod roke mojstra Janeza Aquile (Johannes Aquila) in njegove delavnice. Aquila se s svojim likovnim deležem predstavlja kot samozavesten, podjeten novodobni predstavnik slikarskega ceha. JANEZ BALAŽIČ presenetljivo odlična po svojih arhitekturnih, spomeniških, dekorativnih in še kakšnih momentih. Zato so domačini upravičeno ponosni na to arhitekturo in ta spomenik, kar je še pripomoglo k temu, da je do zborovanja prišlo.« G. Balažič, kije bil tudi eden organizatorjev posveta, je še dejal: »Vendar je potrebno ta posvet vzeti samo kot del v celoti. Na primer nekaj posvetov je že bilo - o Iva-nocyju. Kleklu, Kuzmiču -, posameznim osebnostim je bil namenjen podrobnejši pregled. Takšen posvet samo pelje k nečemu bolj generalnemu. Končni rezultat naj bi bil kakšen mednarodni posvet. Na ta način bi lahko ocenili stanje o kulturnozgodovinski podobi Prekmurja med vojnama, ki je izjemno zanimivo. To se je izkazalo tudi s Plečnikom, saj gre za srednjeevropski prepoznavni dejavnik, ki.se cepi na neki nacionalni karakter in lokalno tradicijo. Prav gotovo se bo zgodila še kakšna specialna razprava, še komu bo posvečen kakšen posvet in počasi bo temu sledil generalni kontekst, pogled v širši prostor iz različnih vidikov. To so postopni koraki, da bi nekoč nastala velika knjiga o naši identiteti na znanstveno pošteni zgodovinski ravni.« ALEKSANDRA NANA RITUPER Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski | Portreti I ittrtro^ MIHAEL BARLA V razporeditvi gradiva, v vsebini in tudi z jasnostjo izraza (v njej Barla znatno prekaša Bakoša, ki je še v mno-gočem baročno preobložen) Barlovo delo izkazuje razsvetljenske prvine, kar ne preseneča, saj so mu, kakor navaja Vilko Novak, kot predloge služile madžarske »racionalistično usmerjene pesmarice«. Toda ko opazujemo njegove jezikovne in literarno-estetske posege v »staro« cerkvenopesemsko gradivo, ugotavljamo, da jih je opravil v predromantič-nem duhu, ki se mu je bil predal v mladih letih. Torej v duhu tiste literarne, tudi duhovnozgodovinske usmeritve, katere bistvena literarna ideja (poleg ideje vrnitve k naravi in ideje prave/naravne poezije in novega občutenja sveta ter človeka) je bila zanikanje klasicističnega okusa in pravil. Že kratek in jedrnat predgovor, v katerem Barla zariše jasno mejo med svojo in Bakoševo pesmarico, napoveduje distanco do tradicije. Tudi t.i. jezikovna prenova, ki je zajela madžarsko književnost v 2. desetletju 19. stol, in po vzoru katere je Barla renoviral in ino-viral jezik prekmurskih evangeličanskih cerkvenih pesmi, je že rezultat novih, predromantičnih idej, ki so preko nemškega kulturnega prostora prodrle tudi na Madžarsko. Omeniti pa je treba vsaj še dva Barlova preloma s tradicijo. Prvi je potekal na črkopisno-pravopisni ravni, drugi pa na estetsko-formalni. Črkopisno-pra-vopisna prenova zadeva zapisovanje dvoglasnikov ou in ei ter predlogov s/z, k in v. Barla je namreč ukinil dotedanjo črkopisno prakso zapisovanja navedenih dvoglasnikov s črkovnim sklopom ou in ei ter ju nadomestil s strešico opremljenima o in e (d, e). Celo več: nemalokrat je strešico postavil tudi nad a, tako da tak a (d) označuje glasovno zvezo ai oz. aj. V pravopisnem pogledu pa je nadaljeval in utrdil ločevanje med predlogi s/z, k in v ter za-predložno besedo, in sicer tako, daje navedene predloge in zapredložno besedo ločil z vezajem. Najdaljnosežnejša pa je bila Barlova menjava estetsko-formalne paradigme, torej drugačen literar-no-stilni koncept. Na več ravneh je mogoče opazovati, kako ga je uveljavljal, zgolj za ponazoritev pa bomo to prikazali na ravni verza oz. evfoničnih sredstev, kijih uporabljata on in njegov predhodnik Bakoš (še zastopnik prejšnjega literarno-stilnega koncepta) pri oblikovanju verznega zaključka. Kot primerjalni vzorec nam je služilo 100 Bakoševih in 100 Barlovih verzov iz »i^tih« pesmi, torej pesmi z istim besedilnim jedrom (Bakoš, NG: L, 20., 53., 90., 106, 115. pesem; Barla, KNPK: 5., 20., 46., 79., 98., 103. pesem). Vsi verzi so osmerci, razporejeni v ustvarjalnosti Te dni je v mali dvorani soboške galerije razstava nekaterih umetnin iz zbirke soboške Mure. V tovarni, kije ena največjih izdelovalk konfekcije v Evropi, pomagajo slovenski likovni ustvarjalnosti z odkupom najkakovostnejših stvaritev. Že desetletja je Mura uspešen pokrovitelj številnih likovnih in drugih kulturnih dogodkov. Nekaj deset slik mnogih akademskih slikarjev in tudi nekaterih drugih likovnih ustvarjalcev krasi poslovne in druge prostore tovarne. Avtorji razstavljenih del so: Nikolaj Beer, Mirsad Begič, Irena Bru-nec, Ina Conradi, Sandi Cervek, Ladislav Danč, Jože Denko, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Jože Horvat-Jaki, Zdenko Huzjan, Heike Luik, Ignac Meden, Franc Mesarič, Ludvik Pandur, Ditka Petkovič, Vojko Pogačar, Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Nataša Ribič-Štefanec, Vlado Sagadin, Kurt Simons, Jože Tisnikar in Boris Zaplatil. V njihovih delih se zrcali večplastnost figuralnega, abstraktnega in konceptualnega likovnega izraza avtorjev različnih generacij pa tudi likovnih pristopov oziroma razmišljanj o sodobnih tokovih modeme in postmoderne likovne, umetnosti. Direktor soboške galerije gospod Franc Obal meni, daje Murina podpora številnim likovnim razstavam in projektom, ki jih prirejajo v prostorih galerije, dragocena pomoč in spodbuda k še hitrejšemu, kakovostnejšemu, predvsem pa umetniško tvornemu vraščanju v sodobne tokove evropske likovne umetnosti. FRANČEK ŠTEFANEC Murine umetnine v soboški galeriji. Foto: F. Š. štirivrstične kitice. Čeprav je pri Barli čutiti določene tendence v silabotonični verz (te so še očitnejše v pesemskem gradivu Diktomskih, veršuških i molitvenih knižic, predvsem v smeri trohejskega ritma/metra), pa oba oblikujeta t.i. tonični ali naglasni verz, v katerem so ikti/naglasi poljubno razporejeni, pri čemer se pri pesnikih pokažejo določene naglasne tendence, ki individualizirajo njihovo pesniško-ritmično govorico. Tudi Bakoš in Barla cerkvenopesemsko gradivo ritmično vsak po svoje individualizirata, tako da se v njunem naglasnem osmercu kažejo naslednje značilnosti. Barla: močno naglaševanje prvega zloga (20,2 %), nato enakomerna porazdelitev naglasov na 2. in 3. zlogu (10, 25 %) ter spet močno naglasen 4. zlog (16 %) in nato po šibko naglašenem 5. zlogu (7,7 %) ponovno enakomerna porazdelitev naglasov na 6. in 7. zlogu (14,4 %) ter naglasno oslabljen zadnji zlog (6,8. %); Bakoš: dokaj enakomeren in po naglašenosti ne izstopajoč začetek verza (L zlog 15,7 %, 2. zlog 13,7 %), nato šibko naglasen 3. zlog (8,2 %) ter naglasno najmočnejši 4. zlog (17,3 %), nato upad naglasne intenzitete na 5. zlogu (9,5 %) ter njen porast na 6. zlogu (13,1 %) in drugi vrh na 7. zlogu (17,3 %), ki mu sledi naglasno šibek zadnji zlog (5,2 %). osmercu Barlov in Bakošev verz sta si podobna po močno naglašenem 4. zlogu, razglašenem (detoniziranem) 5. zlogu in naglasno najšibkejšem zadnjem zlogu, pri čemer je treba dodati, da so upoštevani le t.i. glavni naglasi. Če bi namreč upošte»li š e t.i. stranske naglase, potem bi bila naglašenost zadnjega zloga precej večja, saj oba avtorja rada oblikujeta verzni konec s t.i. razširjeno moško rimo. Že na prvi pogled pa je očitno, da Barla tudi v razporeditvi naglasov sledi načelu harmoničnosti, ki mu je bilo vodilo tudi v drugih primerih, še posebej pri oblikovanju verznega konca. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 €/bčine vestnik, 2. oktober 199? Javna razprava o soboških planskih aktih Zbirna cesta bo med Gajem in Bakšo Uprava mestne občine je organizirala javno razpravo o osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov. Po besedah Antona Štiheca, ki je vodil dokaj slabo obiskan sestanek v veliki sejni dvorani v Murski Soboti, so najpomembnejše načrtovane prometne povezave za prihodnjo avtocesto in mestno zbirno cesto, za kar v ZEU - Družbi za načrtovanje in inženiring pripravljajo lokacijski načrt, narekovale nove spremembe v načrtovanju bližnjih posegov v prostor. Hkrati so želeli s tem dokumentom zadostiti tudi željam posameznih investitorjev. Podatek, da so občinski dolgoročni načrt nazadnje dopolnili in spremenili leta 1990, srednjeročni načrt pa že dve leti prej, je dovolj tehten razlog, da se je mestni svet, ki bo naposled potrdil prostorske sestavine planskih aktov, odločil za tokratno javno razpravo, ki bo potekala ne le v mestu, ampak tudi v bližnjih krajevnih skupnostih. Kot smo slišali v razpravi, je po zagotovilih strokovnjakov najprimernejša priključitev mestnih in obmestnih prometnih tokov na prihodnjo avtocesto prek zbirne ceste, ki naj bi povezala magistralno cesto med gostiščem Gaj na zahodnem obrobju Murske Sobote in Bakšo na vzhodnem delu mesta. Sicer pa bo zbirna cesta potekala mimo Agroservisa, prek Kroške ulice in dalje v razdalji približno 500 metrov od Murske Sobote do magistrale pri Bakši. Na nasprotni strani pa je predvidena ob naselju Pušča do gostilne Titan v Čer- . nelavcih oziroma ob kanalu do daljnovoda. Dovoz na avtocesto, katere trasa bo speljana mimo mesta med naseljema Krog in Bakovci, bo na soboško zbirno cesto priključen pri omenjenem gostišču Gaj. zgrajen pa bo na vzhodni strani razbremenilnega kanala Leda-va-Mura. Soboška občina je že oddala dela za izdelavo lokacijskega načrta za zbirno cesto. Tako naj bi bila celotna dokumentacija za njeno gradnjo nared konec maja prihodnje leto. Ker ljudje mislijo, da te zadeve zavirajo v Mestni občini Murska Sobota, so dobili pojasnilo že na zboru občanov v mestni četrti Turo-polje, kjer je bilo rečeno, da je vse v republiških rokah. To pa je celo dobro, smo slišali, ker bi drugače marsikdo želel postaviti hišico na najboljših kmetijskih zemljiščih. Posredi pa so tudi politične odločitve, ki vplivajo na državne institucije glede izdelave podrobnejših planskih dokumentov. Zato je tudi razdelitev denatja za zbirno cesto še nedorečena. Jasno je le to, daje za gradnjo avtoceste odgovorna država, za obvoznico okrog Murske Sobote pa mestna občina. Mnogo jasnejše pa so zadeve glede zazidalnega načrta za industrijsko cono Turopolje 1 v Murski Soboti (cona severno od Agroservisa), katerega naročnik je občinski sklad stavbnih zemljišč. Gre za območje med Tišinsko ulico, razbremenilnim kanalom, Kroško ulico in Malim Doblom, kjer so že nekatere obrtno-poslovne dejavnosti. Ker so ti objekti ob glavni vpadnici v mesto, so se v javni razpravi zavzeli za njihovo lepšo arhitekturno podobo. Vse te in druge pripombe bo obravnaval še mestni svet, potem pa se bodo odločili za najprimernejšo rešitev. MILAN JERŠE Vprašanja in pobude cankovsko-tišinskih svetnikov Kdo koga zavaja?! Da je bil predlog svetnika Antona Omarja o uvrstitvi vprašanj in pobud na začetek seje cankovsko-tišinskega občinskega sveta upravičen, dokazuje več kot dveurna razprava V njej so namreč načeli vrsto aktualnih zadev, na katere so čimprej želeli dobiti odgovor. Tako je Branko Buček sprožil dokaj polemično razpravo glede pritožbe Tatjane Zorjan s Petanjec zaradi previsoke najemnine za poslovne prostore v zadružnem domu na Tišini. Kot navaja v pritožbi, je skupaj z možem lastnica omenjenih prostorov, ki jih je .odkupila za več kot 4,6 milijona tolarjev od Občine Cankova-Tišina in jih po pogodbi v celoti odplačala, ima pa tudi mesečno posojilo. Za odkup poslovnih prostorov se je odločila, ker je želela imeti svoj lokal za hitro pripravo hrane. Najprej naj bi ji ponudili prostor ob republiški cesti, kjer je bankomat LB Pomurske banke, ker pa je bil na voljo še prazen prostor z dvoriščne strani stavbe, je razmišljala tudi o odkupu le-tega. Na ta način ji namreč ne bi bilo treba imeti prodaje skozi okno, temveč bi lahko postavila mizice tudi v lokalu in poleti pred njim. Problem pa je, da nima stranišča za goste, s čimer se je zadeva zapletla. Odklonili so namreč njeno prošnjo za souporabo sanitarij v drugem nadstropju poslovno-sta-novanjskega objekta. Župan Alojz Flegarje pojasnil, da so že prej iz podobnih razlogov zavrnili vlogo Marjane Vrečič. Zato so dopustili le hitro priprave hrane in prodajo skozi okno, medtem ko je prodaja pijače in tudi sladoleda, kar si je privoščila Tatjana Zorjan, po županovih besedah protizakonito dejanje. Omenil je tudi napako projektanta, kije dovolil napis okrepčevalnica, za kar seveda niso potrebne sanitarije. Po 1. juliju letos pa seje spremenil ustrezni zakon, ki sploh ne predvideva hitre prodaje hrane. V dokaj burni razpravi je Franc Horvat dejal, da svetniki težko presojajo o zadevi, če pred sabo nimajo pogodbe z občinsko upravo. Ker pa je lastnica morala doslej plačati visoko najemnino in obresti za posojilo, ne bi bilo prav, če bi ji onemogočili poslovanje. Podobnega mnenja je bil Franc Skledar, ki seje vprašal, ali ni bila stranka morebiti zavedena z raznimi obljubami. Takšno možnost je župan Alojz Flegar odločno zavrnil, dopustil pa je, da ji je kdo zatrjeval, kako ne bo imela težav, če bo zunaj postavila stole. Zato je Jože Farič terjal pisno zahtevo projektanta, od inšpekcijske službe pa naj bi dobili mnenje, ki bi komisiji za pritožbe pomagalo pri njeni dokončni odločitvi. V nadaljevanju seje je Anton Omar, ki je tudi predstavnik ustanovitelja v svetu zavoda Osnovne šole Tišina, opozoril na perečo prostorsko stisko te šolske ustanove. Ob 17 oddelkih imajo kar štiri neustrezne učilnice za razredni pouk, s čimer nimajo pogojev za prehod na devetletno šolanje. Drugi problem pa je prevoz otrok iz oddaljenih krajev, zato so napisali prošnjo za nakup kombija. Ob tem je župan , Alojz Flegar povedal, da so gle- de dozidave tišinske šole nastali določeni zastoji pri projektih, sij sojih inšpekcijsike službe kar trikrat zavrnile. Zdaj je končno pripravljeno gradbeno dovoljenje, kar je pogoj za pridobitev denarja s šolskega ministrstva. Začasno pa je ustavljena izdelava projektov za OŠ Cankova, in sicer zaradi spremembe šolskih okolišev. Zahteva puconske občine, da morajo njihovi otroci hoditi poslej v OŠ Puconce, postavlja pod vprašaj številčnost učencev in s tem potrebnost nove šole na Cankovi. Ob opozorilu Štefana Flisarja na problem kanalizacije v KS Gederovci je Jože Farič navedel, da jih bo stala gigantska investicija gradnje kanalizacijskega sistema Tišina-Tropovci' Murski Črnci blizu 300 milij0' nov tolarjev. Zato razmišljajo, da bi vico zneska poravnali občaM drugo polovico pa koncesionarji. Spodbudnejšapajen°}' ca, da je prižgana zelena lu^ odkup zemljišča, s čimer se spomladi začela obnova mas1 stralne ceste. MILAN | ----------------------------------, I Neuspel referendum v Moravskih Topoli V nedeljo je bil v krajevni skupnosti Moravske Toplice refer®1^ I ( o uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let Na prvem in drugem volišču je bilo v volilni imenik vpisanih 548 volivcev, referenduma pa se je udeležilo 345 volilnih upravičencev ali 59,9 odstotka. Za krajevni samoprispevek jih je na prvem in drugem volišču glasovalo 168 ali 48,7 odstotka, proti pa jih je bilo 175 ali 50,7 odstotka volivcev, medtem ko sta bili dve glasovnici neveljavni (0,6 odstotka). Na tretjem volilnem mestu, kjer je bilo vpisanih 65 volilcev, lastnikov vikendov in vinskih kleti, pa seje referenduma udeležilo 27 ali 17,55 odstotka volilnih upravičeney tega se jih je le 8 ali 29,6 odstotka odločilo za krajevni samoprispevek’^ 70,4 odstotka pa jih je bilo proti. Na so prebivalci KS Moravske Toplice j vikendov in vinskih kleti izrazili od1 stališče do uvedbe krajevne santoph^ja Kakšne posledice bo imela taka nadaljnji razvoj občinskega središča M Toplice, si ni težko zamisliti. . 0 Predstavitev Nissana v Avtohiši Rajbar v Murski Soboti Testiranje je dokazalo trpežnost in Rezultati testiranja po prevoženih 300.000 kilometrih pričajo o kakovosti motorjev avtomobilov Nissan V Avtohiši Rajbar v Murski Soboti so se odločili, da bodo preizkusili kakovost avtomobilov Nissan s testiranjem motorja avtomobila, ki je prevozil 300.000 kilometrov. Testiranje so opravili na Srednji strojni in tekstilni šoli v Murski Soboti v petek in ponedeljek. Sklepna ugotovitev testiranja je bila, da so posamezni deli motorja v zelo dobrem stanju, kar je dokaz , daje motor Nissan sunny 1.4 SLX zelo uspešna kombinacija zmogljivosti, trpežnošti in zanesljivosti. Rezultati testiranja so bili presenečenje Nissan sunny 1.4 SLX s prevoženimi 320.000 kilometri so najprej testirali na stezi za testiranje podvozja CARTEC, kjer so pregledali in izmerili predvsem stanje amortizerjev, zavor in kretne naprave. Stanje blažilnikov je bilo izmerjeno po principu dinamične meritve amortizerjev, kjer so ugotovili, da so vsi blažilniki dobri. Test je potrdil tudi, da so učinki posameznih zaviralnih naprav dobri pa tudi prednja in zadnja prema in kretna naprava. Pri vizualnem pregledu motorja, menjalnika in celotne motorne opreme so ugotovili, da je motor med delovanjem čist, suh, miren in tih. Pri merjenju tlaka kompresije v posameznih valjih so ugotovili, da ima tlak kompresije v vseh valjih, kot ga navaja proizvajalec, to je 1350 k Pa oziroma 13,5 bara. Tudi merjenje izgube tlaka je pokazalo dobro stanje motorja, saj so izmerili 12-odstotno izgubo tlaka, medtem ko je sprejemljiva meja 25 odstotkov. Ugotovili pa so, da katalizator na avtomobilu ne deluje več dobro, saj je bil odstotek ogljikovega monoksida (1,6 %) nad dovoljeno količino za motorje s katalizatorji, a kljub temu v dovoljenih zakonskih vrednostih (max 4,5 % Vol) po trenutno veljavnih predpisih. NISSAN NISSAN LEP, POSKOČEN ZAUPANJA! TAKŠNI SMO PO NISSAN jf % !ILEP,POSKOCEN; VREDEN ZAUPANJ) NISSAN TAKŠNI SMO Avtomobila s prevoženimi 300.000 kilometri zanesljiv*^ prevoženih 300.000*1^ Med testiranjem v delavnici Srednje strojne in tekstilne šole v M. Soboti Pri meritvi obrabljenosti posameznih delov motorja so uporabili mikrometre za notranje in zunanje merjenje, merilne ure, lasasto ravnilo, merilne lističe, merilne prizme, tuširno ploščo in drugo. Pri merjenju so upoštevali stroga navodila in tehnične podatke proizvajalca motorja. Iz rezultatov meritve je razvidno, da so motorni deli v celoti pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi obrabe, razen pri vodnih ventilih in mazalnih batnih obročkih, kjer je izrabljenost rahlo povečana, a še vedno v mejah maksimalne dovoljene obrabe. Velja tudi pripomniti, daje kljub velikemu številu prevoženih kilometrov še opaziti sledove mehanske obdelave na posameznih elementih. To je še posebno opazno na notranjih površinah valja. Zato strokovnjaki s Srednje strojne in tekstilne šole ugotavljajo, da mirno in tiho delovanje motorja brez puščanja tekočin (olja, vode) dokazuje, da so posamezni deli motorja v zelo dobrem stanju. Samo neizrabljen motorje lahko suh, tih in miren. Ugotavljajo, daje motor Nissan Sunny 1.4 zelo uspešna kombinacija zmogljivosti, trpež-nosti in zanesljivosti in si lastnik lahko obeta še dolg in miren tek tega avtomobilskega motorja, seveda ob ustrezni zamenjavi strojnih elementov, ki jih je običajno potrebno opraviti po takem razstavljanju motorja. Takšni smo po 300.000 kilometrih Poleg testiranja je v Avtohiši Rajbar med 24. septembrom in 1. oktobrom potekala predstavitvena akcija s sloganom: »Takšni smo po prevoženih 300.uu vred»j(i vedno dobri, DP1 zSta<’ Ljl) panja!« Ob tern so avtomobila, ki1111 poieg 300.000 kilometr^ ja njenega nissana s ^pa5 L|i» primero. Obiska gočili, daavtomob' poskusni vožnji in Jo novimi. S tem so veiiko P pf»-predvsem, da ta večji1 Ženih kilometrov ^01^ vil ni značilno s« nemške proizV°d^ra^ d«’’ doslej mislile S e zkušanjem ze hJ' nSke p tudi avtomobilu dnje zelo kakovo jjtatJok Vtehdneh^^ način vzdrževa -a nio t>ri- nejše oblike tes v pr Pomočjo računJui)jl!#iskfejpJ li pa so tudi rac v pj, izbire rezervnih d^a^iir nujajo poleg kak delavn,cr lov tudi se.rV1.sf/>hnični,T11 sodobnejšimi mi. AvtohišaR^,,^ najstarejse ajd tl k'W niče v Murskii odP dvik Rajbar tradicijo pro veru5^^. Nissan Adria P . i6c " serviser in Pr^dl6‘> J san v Sloveni prodajajotudi izacJ d zuki.Vtreh^ tah imajo l2 z ^v^ b^ šest v servisni . paj pa se lastnikov N • zUim h/ stnikov vozil je približno na P jjirH zadovoljnih^ konjički. pot°-’ J I ^jtnik, 2. oktober 1997 /kronika Otvoritev dela ceste Čukova- Videm Kdaj drugi del od Čakove do Okoslavec Minister Bergauer pošilja sporočila le v pismih - Še letos začetek urejanja središča Videm - Samo enega odseka obnovljene ceste »za tolažbo« šoferji niso veseli . Petek, 26. septembra, so vaš-hni Čakove ob pomoči občinskih ftganov Sv, Jurija pripravili slove-otvoritev obnovljenega dela realne ceste R 349 Videm-Ra-e|tci-Kuzma (povezava s Kuzmo R resda čudna!). Na vabilih so si-tet zapisalii, da bo slavnostni go-'°tnik minister za promet Anton “ttgauer, toda kdor pozna odnos ?®Mrstva do pomurske regije, je Uežko verjel, da bo minister tudi ’'Kitici prišel prerezat trak na ob-’’4ieni regionalni cesti, še poseb-Jker drugi del ceste še čaka na ’ nwo in proračunski denar. ..^ndar so krajani nadvse vese-tega 1,6 kilometra obno-dela, saj je bila cesta res 0 uničena in nevarna. Že prej . UsPeli urediti nevaren ovinek l?°st čez potok. Izvajalec del h,“0Cestno podjetje Maribor, le končalo dela v dobrih treh kakor je omenila direk-Marjana Žinkovič. Vred-č opravljenih del je 47,6 mi-(|i.a.to'arjev in uspeli sojih pri-'tiiz proračuna s pomočjo .k. aia poslancev Ferija Hor-K? Jožeta Kocovana (je pou-kV občinska sekretarka). ■pkor je navada ob podobnih godilo se je 4žnik Pobegnil M^embra ob 19.25 je v Te-■ l 1 v°žnik osebnega avtomo-r Sanc H. zaradi tesnega prehi-■ ^-letnega kolesarja Mo n Pri padcu hudo Voznik osebne- II tav'l in ’ Se na kraju nesrebe 11So Dof ^Peljal naprej, ven-rPeljal v u'Cis« izsledili, ko se je -L Ursko Soboto. kPon] Z tuJcev r aVrnilj mejnih prehodih feo0tl°Plj0 ob 14' uri so ’iu' & na niiv ‘Sf zunaj naselja A, ki ir?1 Un’čili pet sadik ko-k^Poli -e 8°j'' neznanec, za Včii?tipoizvedujejo' ASe tatvino kur Ur??bra ob 21.45 je Geza C'*sv°jem kurniku kprasti v„ r,> ki mu je namera-^kurmi^ storilca k ln Poklical polici-kNali v Prbel>. ZoPer storilca i ^tatv, nsko ovadbo zaradi k, 'nekur. tUjCeV VSaio2'h meJnih prehodih Kij^ost ^'^elti5^ ob 6-35 je Jože \ 1 Vozil osebni av- Š?toti M 8lstralni cesti od Bel-SSfeki Soboti. Zunaj VerČV krizišču zaviJal Ost nr„ ,eju’ Pri tem pa izsi-I Vabila Cr,v°Zn'kom osebne-KJieSobou°lanoni Vitezom M ■ ^icest-6, kl Je Pripeljal po Rakičana. Goran v’ Pr‘ katerem Je r&?abžiB ^dez hudo, Jože teiesno poškodo-^nici. šjce ligi so 1^: Crenšovcih Pr " 20 : AKUA iz Zagon 7).TojebilaP^^ rokometašic iz g^ej, Črenšovci: Žalik’ 'g^ej J .j, Litrop 2, Huber,J-A Pifl J V vat 2, K. pintar'pintarič’xaIll»’ Jakopina 2, M-četrtem kolugo^ ski Bistrici. [__Kros ~~ Na jesenskem kt°sU, Moravske Toplice je s0“ie^ okrog 400 učencev, kis0^ vaii v osmih kategorij uspeha so imeli učen ? pffiP Sojina, ki so osvoji so mest. Tudi v športa učenci iz p bili najboljši uc< (GG) Mesec športa v Murski Športna zveza Murska Sobota je pripravila Pj^on^VS6 tev v mesecu športa in ga predstavila na tisko Mesec športa bo trajal od 26. septembra do pri aktivnosti potekajo prosto, tekmuje se brez nag ^vedl* ob zagotovljen je le osvežilni napitek. Doslej so l v čstfI (jpje vanje o jogi, rolanje, košarko in odbojko. Dan ’ e jn5 12. uri bo v soboški Fazaneriji za učence osn naat šole gorsko kolesarjenje. V petek, 3. oktobra. e|1StvO °s stadionu soboške prve osnovne šole ekipno PrV v t” in srednjih šol v atletiki. V torek. 7. oktobra. $ parku v Murski Soboti jesenski kros. V četrte . bo ulični tek okrog spomenika. p ^tnik, 2. oktober 1997 Kegljanje Namizni tenis Pomgrad premagal Olimpijo Odbojkarji Pomgrada iz Mur-'V Sobote so uspešno štartali v W tekmovalni sezoni v 1. A-ligi-Prvem krogu so v Ljubljani pre-Olimpijo s 3 : 2 (14 : 16, 15 :3, 15 : 13). So-^ani, ki so nastopili brez poško-lovanega Bačviča, so tekmo do-začeli, saj so že v prvem nizu ’*z 12: 5, a ga izgubili. Naj-razbuljiv je bil zadnji niz, tako a je Pri rezultatu 12: 12 odločil ^r blok Sobočanov. Sicer pa je na tekmi več lepih akcij. Pom-* Berdon, Fujs, Čeh, Topov-Marič, Poredoš, Tot, Kerec, ®ev. Pomgrad igra v soboto do-8112 ekipo Krke iz Novega mesta. Judo — __________ -I Goran Hašaj Prvi v Celju i? Celju je bilo tradicionalno ^Jhovanje v judu za pokal Iva mladinski konkurenci je kompletna državna re-K^anca. Lep uspeh je dose-Jebočan Goran Hašaj, saj je P?'v kategoriji do 65 kg, če-b Je nastopil v višji kategoriji. ।Lazar je zasedel v katego-kg tretje mesto. k Celju je bilo tudi žrebanje L'v Prvi državni judo ligi, L °krat sodelujejo tudi So-IV1' M prvem kolu, ki bo 25. ■t bta v Celju, bo Murska So-Ikjekmovala z ekipami Iva 1?;Drave in Branika Blokerja. j^s) Zmaga Sobočank, poraz Ljutomerčank V prvem krogu prvenstva v ženski odbojkarski 1. A-ligi sta pomurski ekipi dosegli polovičen uspeh. Odbojkarice Sobote so v Ljubljani premagale Krim s 3 : 1 (9 : 15, 15 : 3, 16 : 14, 15 : 7). Sobočanke so šele v drugem nizu uspele zaigrati tako kot znajo, dobro igro pa nadaljevale tudi v tretjem in četrtem nizu, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Oletič, Kopilova, Kerčmar, Kuhar, Moreč, Kolar. Špecerija Bled je premagala Zavarovalnico Maribor Ljutomer s 3 : 2 (10 : 15, 1 : 15, 15 : 8, 15 : 9, 15 : 11). Ljutomerčanke so tekmo dobro začele, saj so po dveh nizih vodile, nato pa popu- stile, kar so izkoristile domačinke in zmagale. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Tretinjek, Stankovič, Šoštarič, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Štumperova, Vrečko, Šerc. V soboto igra Sobota doma z Novim mestom, Ljutomer pa s ŠOU-om iz Ljubljane. Poraz Ljutomera na Bledu Začelo se je tudi prvenstvo v moški odbojkarski 1. B-ligi, kjer je tekmuje ekipa Ljutomera. V prvem krogu je Ljutomer gostoval na Bledu in izgubil z istoimenskim klubom z 0 : 3 (4 : 15, 1 : 15, 6 : 15). Ljutomer: Babič, Šu-mer, Dobošič, Onišak, Savič, Horvat, Rajnar, Kralj. V soboto' igra Ljutomer doma z ekipo Termo Lubnik. (FM, NŠ) Zmaga Nafte in poraz Radenske V drugem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je novinec Nafta v Lendavi premagal drugo ekipo mariborskega Konstruktorja s 5 : 3 (4947 : 4938). Za Nafto so zmagali: Peric, 866, Horvat, 845, in Matko, 825 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Levačič, 806, Felšo, 804, in Ra-dakovič, 801 podrti kegelj. Kegljavci Radenske so gostovali v Žalcu in tekmo izgubili s 3 : 5 (5078 : 5100). Za Radensko so zmagali: Kučan, 852, Drvarič, 874, in Hojnik, 832 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Mauser. 855, Lešnik, 831, in Steržaj, 834 podrtih kegljev. (M- Ž„ R. D.) Košarka - slovenski pokal_____________ Slovan s težavo premagal Radensko ^arka l^ešen L B-Vu>t se i® Prvenstvo v moški L B-ligi, kjer prvič Ikt 7e ®kipa Radenske iz Rade-(O^čani so gostili ekipo Stoav 1Z Scenskih Konjic in (45 : 41). Gosti-|W,JOsje Presenetili z dobro Nitih vRo '®ro ter P°’ Zma8°- Domačini so Ubc S1Cer začeli nervozno, kar H. “['stili gostje in povedli z pl(a'n tud' večji del prvega Radenčani so pr-1'11^.1 v vodstvo pri rezultatu ®aobdržali vse do kon-|Hih7'Majboljši pri Radenski ki je s svojimi akcija-|W,tat navdušil. Strelci za l^tU^Ug3 25, Karlo 16, Xv-5’Ro^ 11, Novak 7, 6’ Pavlin 6’ ^elj 3' V 1%^“'u gostuje Radenska v k c’ Pri Gradbincu. |CZ $°b°čank v l polčasu kolu Prvenstva v slo-košarkarski ligi ie 1 Stes UČa $kinyja iz Murske I Wa70vala v Škofji Loki in [N n^nke so dobro v c-asu> sais0 odVe na žal s0 Ir in ; anju gostiteljice razi-,Pr®Pričljivo zmagale. VSu fpniurje Skiny: Ga-bA (C’. Horvatova 14, Jociče-kSegbVa 6 in Hizjakova 3. | ^ieo ’gra v soboto do’ unu Zmaga Radgončanov in poraz Sobočanov V drugem krogu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi sta pomurska predstavnika dosegla polovičen uspeh. Radgončani so tesno premagali Maribor, Moravske Toplice Sobota pa so tesno izgubile z državnimi prvaki MM Olimpijo. Pri Radgoni je Kovač zanesljivo dobil vse tri partije, eno zmago je prispeval Rihtarič, Benkovič pa je ostal brez zmage. Sobočani so zamudili lepo priložnost, da v skoraj triurnem boju premagajo državne prvake. Priložnosti so zlasti zamudili Horvat proti Škafarju in dvojica Unger - Nekhvedovič. Po enkrat so zmagali Unger, Nekhvedovič in Horvat. V tekmovanju druge državne lige je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote dosegla dve prepričljivi zmagi. V tretji ligi so prepričljivi zmagi dosegli tudi Puconci. 1. SNTL - Moravske Toplice Sobota : Olimpija 3 : 4 (Unger : Škafar 17:21, 21 : 16, 15 : 21, Nekhvedovič: Tokič 18:21,12: 21, Horvat: Reflak 18:21,21 : 17, 21 : 18, Unger-Nekhvedovič : Škafar-Reflak 18 : 21, 21:11, 14 : 21, Unger : Topič 21 : 19, 21 : 16, Horvat: Škafar 19 : 21, 17 : 21, Nekhvedovič : Reflak 19:21, 21 : 16, 21 : 11); Radgona : Maribor 4 : 3 (Kovač : Jerman 21:8, 21 : 10, Benkovič : Plohl 17:21, 21 : 9, 17 : 21, Rihtarič : Tancer 21 : 18, 18 : 21, 15 : 21, Kovač -Benko : Plohl - Tancer 21 : 16, 21 : 10, Kovač: Plohl 21 : 16,21 : 16, Rihtarič : Jerman 21 : 13, 21 : 13, Benkovič : Tancer 21 : 18, 21 : 23, 19:21; 2. SNTL - Škofije : MT Sobota II 1:6 (Kocuvan 2, Solar 2Koščak, Kocuvan - Solar); Šampionka : MT Sobota II 0 : 7 (Koščak 2, Šbiil 2, Gider 2, Koščak-Šbiil); 3. SNTL - Arrigoni: Puconci 0 : 7 (Smodiš 2, Fridrih 2, Sapač 2, Smodiš - Fridrih); Gorica : Puconci 1 : 6 (Smodiš 2, Fridrih 2, Sapač, Smodiš - Fridrih). M. U. V trejem krogu tekmovanja za slovenski košarkarski pokal je član 1. A-lige ljubljanski Slovan v Radencih s težavo premagal novega člana 1. B-lige Radensko z rezultatom 74 : 66 (36 : 35). Gostitelji so presenetili z izvrstno igro, tako da so si Ljubljančani priigrali zmago šele v zadnjih sekundah igre. Radenska je prvič povedla z 18 : 17 in nekaj časa vodila s šestimi točkami razlike. Gostje pa so odšli na odmor s točko prednosti. Tudi v drugem polčasu je bila igra zelo izenačena. moštvi pa sta se v vodstvu menjavali. Radenčani so dve minuti pred koncem vodili s 64 : 63, vendar jim je v končnici zmanjkalo zbranosti. Strelci za Radensko: Ojsteršek 17, Ulaga 14, Novak 10, Karlo 9. Bratkovič 9 in Želj 7. Radenska je tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Ježica zlahka dosegla visoko zmago Najboljša slovenska ženska košarkarska ekipa Ježica iz Ljubija- ne je v četrtfinalu slovenskega košarkarskega pokala po pričakovanju z lahkoto premagala mlado ekipo Pomurja Skinyja s 94 : 44 (53 : 24). Sobočanke so se sicer Ljubljančankam dobro upirale, vendar so prevladale višina, izkušenost in tehnika. Sobočanke pa so nastopile oslabljene, brez Ori-jeve in Gaborjeve. Strelke za Pomurje Skiny: Jocičeva 17, Horvatova 15, Glišičeva 8, Svetinova 3 in Huzjakova 1. Pomurje Skiny je tako izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. Memorial Bena Sčapa Najboljša Bobič in Klemenčič Klub motoristov Murska Sobota je organiziral 10. jubilejno tekmovanje v spretnostni vožnji za člane in prihodnje člane kluba za memorial Bena Ščapa. Sodelovalo je 32 motoristov, ki so tekmovali v dveh kategorijah. V razredu 125 ccm je zmagal Aleš Bobič pred Igorjem Gombocem in Grego Balaškom. V razredu nad 125 ccm je bil najboljši Damir Klemenčič pred Dejanom Benkom in Jernejem Celcem. Med dekleti je bila najboljša Tanja Šeruga, ki je v razredu do 125 ccm zasedla četrto mesto. Najmlajši udeleženec je bil 6-letni Benjamin Vučak. Hitrostno rolanje Fotografija: N. Juhnov Košarkarji Radenske so uspešno štartali v 1. B-ligi, saj so v prvem Slovenskih Konjic. | Šah__________________ Radenska Pomgrad četrta V Krškem je bilo finale slovenskega šahovskega pokala. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi oslabljena ekipa Radenske Pom-grada iz Murske Sobote in zasedla četrto mesto. Sobočani so izgubili z ekipo Milana Vidmarja iz Ljubljane z 0,5 : 3,5 točke (remiziral je Zupe) in z ekipo Maribora z 0,5 : 3,5 točke (remiziral je Zupe). Zmagali le Sobočani Začelo se je prvenstvo v drugi državni šahovski ligi, kjer sodeluje 30 ekip, med njimi tudi tri ekipe iz Pomurja: Beltrans Radgona, Lendava in Radenska Pom-grad II iz Murske Sobote. V prvem kolu so bili uspešni le Sobočani. Druga ekipa Radenske Pomgrada je premagala Most iz Celja s 4,5 : 1,5 točke. Zmagali so: Radosavljevič, B. Hari, Bolčič in M. Kovač, remiziral pa je A. Kelemen. Fužinar z Raven na Koroškem je v Radgoni premagal Beltrans s 4,5 : 1,5 točke. Zmagal je Zver, remiziral pa Nerat. Ptuj .pa je premagal Lendavo s 4 : 2. Zmagal je Huzjan, remizirala pa sta Strbad in Žilavec. Spidvej Atletika V Weizu v Avstriji so na ulič- nem teku sodelovali tudi člani TS Radenske. Nina Jakopec je bila tretja na 3 km, Roman Klančar je bil v teku na 9,7 km med veterani osmi, Marjan Jakopec pa med ml. veterani štirinajsti. (GG). Člana TS Radenske Marjan Jakopec in hčerka Nina sta se udeležila dveh mednarodnih tekmovanj v Avstriji. Marjan je zmagal v absolutni kategoriji v teku na 3.500 metrov, Nina pa je bila med deklicami druga. V Bad Tatzmansdorfu pa je v teku na 1.800 m zmagala Nina, Marjan pa je bil na 7 km pri ml. veteranih deseti. (GG) Cvetkova, Santavčeva in Bogdanova dvakratne DP V Kranju je bilo finale državnega prvenstva v hitrostnem ro-lanju za vse kategorije. Med 53 tekmovalci in tekmovalkami iz petih slovenskih klubov so sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke Roler kluba Murska Sobota in GM Športa Dokonča iz Lendave in dosegli lep uspeh. Roler klub Murska Sobota - (kratka in dolga proga) začetniki: Kaja Kuhar in Tadej Pušnik dvakrat druga; ml. deklice: Lučka Cvetko dvakrat prva, Lea Ficko dvakrat druga; ml. dečki: Mihec Cvornjek dvakrat tretji; kadetinje: Jasna Šantavec dvakrat prva; mladinci: Davor Šijanec dvakrat prvi; člani: Robert Ferčak (kratka) tretji in (dolga) drugi; GM Šport Dokonča Lendava - prvi koraki: Doris Sola-rič dvakrat druga; začetniki: David Solarič tretji; začetnice: Ma-nuela Bogdan dvakrat prva; ml. dečki: Marko Krapec dvakrat drugi; st. deklice: Tanja Koren dva- krat druga. Končni vrstni red po posameznih kategorijah - Roler klub Murska Sobota: dvakratni državni prvakinji sta postali Jasna Šantavec (drugič zapored) in Lučka Cvetko. Zmagali sta na vseh letošnjih tekmovanjih. Davor Šijanec je državni prvak na dolgi progi, na kratki pa tretji. Lea Ficko je na kratki progi zasedla tretje, na dolgi pa drugo mesto. Robert Ferčak je bil na kratki progi tretji, na dolgi pa drugi. Kaja Kuhar je bila dvakrat druga, Tadej Pušnik pa dvakrat tretji. Končni vrstni red po posameznih kategorijah - GM Šport Dokonča Lendava: Manuela Bogdan dvakratna državna prvakinja. Tanja Koren državna prvakinja na dolgi in druga na kratki progi. David in Doris Solarič dvakrat druga. Marko Krapec dvakrat tretji. (FM) Strelstvo - trap Slovenski pokal Boštjanu Mačku Na strelišču v Rakičanu je bilo finalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za 4. slovenski pokal. Sodelovalo je okrog 30 tekmovalcev in tekmovalk. Med mladinci je Dejan Gomboc s 103 golobi zasedel drugo, Jasmina Maček pa je s 95 golobi tretje mesto. V skupni uvrstitvi za pokal Slovenije je Gomboc zasedel tretje, Mačkova pa peto mesto. V konkurenci članov na tekmovanju v Rakičanu je zasedel Karel Pojbič s 101 golobom osmo, Ludvik Marič s 101 deveto in Boštjan Maček z 99 golobi deseto mesto. V skupni uvrstitvi slovenskega pokala je zmagal Bošjan Maček, Jože Pojbič pa je bil sedmi. Vsi so člani SD Štefana Kovača trap Murska Sobota. prvi, Horvat drugi tevA‘VStr*j’ Je bil° kajakaš Miran Vereš, c K hiovanie VaiaVa. Huba Murska Sobota, k V’bujA^ovanje kajaka- bi) iti ludi pomurski k 'vi",™ k Jb ) Je se je odrezal kajakaš Miran Vereš, član Opel kluba Murska Sobota, ki je zase- del prvo mesto. Kanuist Borut Horvat, član BD Mura iz Kroga, je bil drugi, kroška mladinca Beno Sakač in Miran Bokan pa sta bila tretja. Jambrošič se je huje poškodoval V Krškem je bila zadnja dirka za državno prvenstvo v spidveju za posameznike. Nastopila sta tudi dva Lendavčana: Siniša Jambrošič in Aleš Majhen, medtem ko najboljši Lendavčan Jožef Koren zaradi poškodbe ni tekmoval. Jambrošič seje na dirki huje poškodoval, saj ima zlomljeno levo ključno kost. Majhen pa je seje uvrstil v finale D in tam zasedel tretje mesto, kar je bilo v končni razvrstitvi 15. mesto. Končni vrstni red: 1. Ferjan (LJ) 126, 2. Šantej (KK) 108, 3. Lekše (KK) 102, 4. Šušteršič (LJ) 101, 5. Omerzel (KK) 89 točk. Korenje s 47 točkami zasedel deveto, Majhen s 23 točkami petnajsto in Jambrošič s 4 točkami sedemnajsto mesto. (A. Matjašec) Hokej na travi Slovenija četrta V Zagrebu je bil peti tradicionalni mednarodni turnir v hokeju na travi Panonija ’97. Med štirimi reprezentancami je sodelovala tudi Slovenija in zasedla četrto mesto. Slovenija je izgubila z Madžarsko z 1 : 3 (Puhan), s Hrvaško z 0 : 2 in s Slovaško z 1 : 3 (Fajs). Kljub zadnjemu mestu je bil pri slovenski reprezentanci opazen velik napredek. Naslednji turnir bo prihodnje leto v Budimpešti. Konec novembra bo slovenska reprezentanca sodelovala na mednarodnem turnirju v Trstu v Italiji, kjer bodo odprli novo igrišče z umetno travo. 14 naših krajev vestnik, 2. oktober 1997 Trebljenje buč Trebljenje buč je zamudno delo. Opraviti ga je sicer mogoče s strojem, a se še najdejo ljudje, ki trebijo buče ročno. Vsekakor tam, kjer jih pridelujejo na manjših površinah. Pred kratkim so trebili buče na njivi Cvetke Kranjc v Čakovi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V »tikvah« je bilo veliko velikih semen, k čemur je prav gotovo prispevalo (poleg ustrezne sorte) tudi lepo jesensko vreme. - Foto: L. Kr. Tale fotografija pa je nastala pri Flegarjevih v Gerlincih. Buče so pripeljali z njive na domače dvorišče in ženske so jih začele čistiti. Potožile so, da v njihovem kraju, ki je sicer bolj znan po vinogradih, buče nimajo ravno veliko semena, vsekakor pa dovolj za pripravo dišečega bučnega olja za domačo porabo. -Foto: F. Ku. ~ MURSKA SOBOTA - Tudi v prihodnje bo imel župan mestne občine Anton Slavic uradne ure za stranke ob ponedeljkih med 12. in 15. uro. To je priložnost, da ljudje prvemu možu soboške občine razkrijejo probleme iz vsakdanjega življenja, hkrati pa dajo koristne pobude za spremembo določenih zadev. M. J. MURSKA SOBOTA - V mestu delavci SGP Pomgrad Nizkogradnje in podjetja Nigra urejajo nekatere pločnike in poti. Tako, načrtujejo asfaltiranje pločnikov ob Kopitarjevi ulici v dolžini 240 metrov, v ulicah Juša Kramarja (335 metrov), Prežihovi (90 metrov) in Rožnem naselju (70 metrov). V ulici Juša Kramarja bodo uredili tudi zelenico in tri metre široko dovozno pot. Tudi med Kroško in Kajuhovo ulico je predvidena pot, in sicer v dolžini 75 metrov. M. J. IZJEMNIH SEDEM KORUZNIH STORŽEV - Že deseto leto kmetovalec Ludvik Cigut iz Predanovec prideluje koruzo sorte pionir stira, toda še nikoli doslej ni videl česa podobnega, kar je opazil na robu ene od njiv. Na steblu je pognalo in zraslo kar sedem storžev. Seveda teh sedem storžev ni tako velikih kot takrat, ko je eden, redka zanimivost pa je vendarle. Koruzo sorte pionir stira je Ludvik Cigut letos zasadil na šestih hektarjih in povsod mu je dobro obrodila. Pričakuje 20 ton pridelka na hektar. To je še posebno razveseljivo, saj njegovi domači žive le od kmetovanja. Letos so poleg koruze pridelali še pšenico in sladkorno peso. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ustavili smo se v Berkovcih S Časarjevim mlinom več živahnosti? Če želite popolnejšo informacijo o kakem kraju, se je najbolje oglasiti pri vaškem predsedniku, ki navsezadnje pozna ljudi, kot radi pravimo, do dna duše. In to funkcijo v Berkovcih že šest let opravlja Karel Konkolič. Našel sem ga pri sosedovih, kjer je pomagal pri raznih kmečkih opravilih. Kot mi je povedal, se ukvarja s kmetijstvom, zlasti še z rejo krav molznic, ki je po njegovih besedah za zdaj še donosna. Od njega tudi zvem, da živi v Berkovcih okrog 70 vilkami in da imajo povsod telefon. »Zdaj je tudi obnovljen Časarjev mlin, ki naj bi postal turistična znamenitost, hkrati pa je posodobljen kilometer dolg od- prebivalcev v hišah s 17 hišnimi šte- BTC-jii. S pomočjo moravske občine, ki je vložila precej denarja, bo mlin postal za kraj velika pridobitev,« z neprikritim zadovolj- Pogled na spodnji del Berkovec, ki se vedno bolj razvijajo. sek ceste od rotunde v Selu skozi gozd do sem, ki je poleti enkratna sprehajalna pot. V bližini mlina nastaja nov gostinski lokal s pisarno. Za obnovitev tega mlina se je odločila gospa Petje, ki je Časarjeva vnukica in ima tu svojo stanovanjsko hišo, drugače pa ima svojo trgovino v soboškem padkov.« stvom pripoveduje predsednik vaškega odbora Karel Konkolič. Zaživeli z novo občino »Z ustanovitvijo nove Občine Moravske Toplice je naš del dosti bolj zaživel kot prej v veliki soboški občini. Smo ena najmanjših vasi v moravski občini. Pohvalimo se lahko z obnovljenim va-ško-gasilskim domom, lani pa smo praznovali 60-letnico gasilskega društva. V. kraju pa gradimo tudi večnamensko stavbo. Poleg kapelice, obnovljene leta 1913, zgrajene pa v začetku 19. stoletja, je vaški zvonik kot nekakšen simbol Berkovec. Sicer se ljudje povečini ukvarjajo s kmetijstvom, nekaj pa jih je našlo Vaški predsednik Karel ne skriva želja. , pak zato. ker je v spodnje^ vasi opazno Pon?a"J^v0čine. Ijenjsko pomembni Zgodnji del vasi je b'J nat, v spodnjem del P dnjaki kar 17 H^^Aecali vendar je vode le za kvečjemu 80 centime r se v bližnji prihodno bj. občinski vodovod, bi tevza nas pomenila Podobno velja za ka Imamo pa ^aj d° odvoz smeti, zlasti k zaposlitev tudi v bližnji tovarni Pletilstvo v Prosenjakovcih,« dodaja sogovornik. »Največji problem je vodovod. Pa ne zaradi kakovosti vode, am- »Vaške ceste so .pošUhtane’!* Radi bi imeli ulično r vo in kabelsko televizija Marjan Kramberger je vrgel trnek v Negovsko jezero in naenkrat zaznal, da se je nanj nekaj »prijelo«. »Ker so ob meni .ribarili’ še brat Janez ter svaka Zvonko Geder in Ivek Kaučič, so se pripeljali na pomoč s čolnom, saj sam ribe nisem mogel izvleči. Na vabo se je ujel, kot smo pozneje ugotovili, 14 kilogramov težek in meter dolg amur. To je doslej moja največja trofeja, čeprav sem ribič že od 1986. leta. V ribolovu najdem sprostitev po napornem delu. Po poklicu sem dimnikar,« je povedal presrečni ribič. Na fotografiji so tudi tovariši, ki so pomagali izvleči amurja. - Fotografija: L. Kr. Obnovljen Časarjev mlin naj bi postal turistična znamen't0 bolj pogrešajo, vrsto drugih želj ■ -rako P° .(,1 vedno primanjkuj n L gradimo mrliško praVil'L jo vsaj do leta j streho. Poleg^gar^jjeVta' širitev pokopal^ ■ de 1 i men zagotovlje 0 prob|e d-Ijišča. Pri tem.ne^jev^. vodo in elektriko. ^troV^ daljen pribllf°20, da^ ko pa se P°h^n^vljene ceste povsem obn d Ved pani jarki in Pr P - na^ve-nas čaka vzdrze phk° , pr nih krajših odse ^v^^. mo, da so vaške rkovci za nekaj c v Z Prej so bile ^ „>0 v g bem stanju, og 3^ u letih vanje vložil* oKoSi po jit tolarjev. Pri de«3" 0^' izključno z zb^oprisPeV,Jj^ krajevnega ločili smo se, da hodka t)a' od katastrskega do ? 0 s stotkov, za?0® deležP^ določen vajo tudi zaP° e so vse te pridobioSteg3 JUZlSCEVM^feSj rižišču ulic Mikloša Kuzmiča in Štefana Kovač eStnoO ostavili nove semaforje. Ureditev tega križica J . njih 2 ki f ut koraj 13 milijonov tolarjev. Po dolgotrajnih po $eniaforJ sta,i r ekcijo za ceste je le-ta končno privolila v na delu80a občudovanje V^olens J je na ta način V^kraiatl tudi videz po- MatkoeSedil° in po' Pred letom dni je umrl dr. Anton Trstenjak Doprsni kip akademiku Ob prvi obletnici smrti oživili spomin na človeka, ki ga imamo Slovenci bolj poredko V ponedeljek, 29. septembra, je minilo leto dni, odkar je v Ljubljani umrl akademik dr. Anton Trsten- --------------------------------- h /a Radgona r avtobus pred 65 leti Pre^0 ’z Gornje Radgone številni avtobusi. Z njimi se ^ep0da 0?m dUaki in študenti, ki potujejo v kraj šolanja in V^ič vo ■ malokdo pomisli, da je iz Gornje Radgone S >^dg Zlt’ avt°bus leta 1932, to je pred 65 leti, na progi ^UjAkrat °na'^jutomer, leto kasneje pa na progi do Marijin neJeLaVtObus iz Gornje Radgone vozil čez Spodnje ^e?'v0je *koz‘ Benedikt, kot vozi danes večina avtobusov. tUdi a prva leta UudJe avtobusom niso zaupali, draga Ui v.. vozovnica. Zato se je dogajalo, da so številni raje bor, Ptuj ali kam drugam, kot da bi se vozili z Franci Klemenčič jak. V teh dneh so se na gornjerad-gonskem pokopališču številni poklonili spominu na velikega moža. Osrednja slovesnost pa je bila (v soboto) zahvalna maša v cerkvi sv. Petra. Bogoslužje je vodil prof, mariborske teološke fakultete dr. Vinko Potočnik, somaševali pa so gornjeradgonski župnik Andrej Zrim, kaplan Alojz Kačičnik in upokojeni župnik Franc Puncer. ---- RADENCI - V Radenski ---- namenjajo veliko pozornost informiranju svojih zaposlenih. Med drugim občasno izdajajo glasilo Informator. Pred kratkim so izdali že 22. številko v letošnjem letu. Poleg tega pa nekajkrat letno izdajajo svoj znani Radenski vestnik. F. KI. Slavljenka je pletla vence in pripravljala darila za snahe ter bila prva povsod, kjer so potrebovali pridne kmečke roke. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, trije še živijo, in sicer najstarejši sin Erni in nekoliko mlajši Tonek ter hčerka Rozina. Neža Horvat, ki ji je mož umrl leta 1972, pa ima veliko veselja s štirimi vnuki in osmimi pravnuki. In kakšen je njen recept za dolgo življenje? Najraje je koruzni močnik in se giblje na svečem zraku, saj je nekoč rada nabirala gobe. Danes bolj slabo sliši pa tudi vid ji je opešal, toda kljub temu je pred proslavitvijo visokega življenjskega jubileja obiskala cerkev pri Gradu in se bogu zahvalila za vse dobro. Besedilo in fotografija: MILAN JERŠE Po obredu so položili na pokojnikov grob cvetje in prižgali sveče ter zapeli Slomškovo že ponarodelo pesem V nebesih sem doma. Ob prvi obletnici Trstenjakove smrti je bila v župnijski cerkvi v Gornji Radgoni tudi razstava večine akademikovih knjig. Sicer pa je bil ugledni mož zelo navezan na svojo župnijo, kar dokazujejo tudi njegovi darovi. Tako je daroval za veliki zvon in za večnamenski objekt ob župnišču, ki so ga poimenovali po njem. Kaže, da bodo v Parku spominov v Gornji Radgoni kmalu postavili doprsni kip dr. Antona Trstenjaka, rojenega 8. januarja 1906. leta v bližnjih Radmošcih. F. KLEMENČIČ MURSKA SOBOTA - Tu že dlje časa deluje Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Berek, ki ga vodi Daria Črešnjevec. Osnovni namen društva je odkrivati, ohranjati in varovati naravno in kulturno dediščino prekmurske pokrajine in njenih prebivalcev. Srečanje z Mimiko Kozar iz Brengove »Talent in znanje za izdelavo tort sem podedovala od mame« Tako nam je dejala Mimika Kozar in nadaljevala: »Torte je vse do nedavnega pekla mama, sedaj pa to delo prepušča meni. Mama je bila kuharica in je kuhala na gostijah in sedminah. Za gostije je doma pekla torte. Vedno sem spremljala njeno delo in se tako navdušila zanj. Mami se imam zahvaliti, da sem od nje podedovala tako lep konjiček^ saj torte pečem in krasim ljubiteljsko. Največjih pečem za sorodnike in znanee. Ti mi ponavadi prinesejo večino potrebnega materiala, kot so jajca, maslo, smetana, moka in sladkor. Ta navada seje ohranila še iz časov, ko v trgovinah ni bilo mogoče dobiti sladkorja in moke.« Mimika Kozar peče torte. • Mimika, ki se je rodila leta 1940 in živi pri mami, je tako zaljubljena v torte, da se še poročiti ni utegnila. S tem delom ni in ne bo obogatela, bogati pa svoje življenje. Kdo bi vedel, koliko jih je že razveselila s svojimi sladkimi in lepo izdelanimi mojstrovinami. Ob slovesu nam je rekla: »Z nečim se človek mora ukvarjati. Človek, ki si ne najde dela, je pust in bolan, včasih tudi siten. To pa ne bi bila rada. Vesela sem, če lahko koga osrečim, ko ima god, rojstni dan, poroko ali kak drug osebni praznik.« LUDVIK KRAMBERGER Pripravljajo pa tudi razne mladinske dejavnosti, s pomočjo katerih mladino seznanjajo z zgodovino lastne pokrajine, jim pomagajo odkrivati njene lepote in spoznati zakonitosti iz narave. Dejavni pa so tudi pri osveščanju ljudi z novimi ekološkimi pristopi. J. Ž. RADENCI - V kon----- grešni dvorani hotela Radin bo 27. in 28. oktobra že 6. posvetovanje o prehrani domačih živali, imenovano Zadravec-Erjavčevi dnevi. Pripravljajo ga kmetijsko ministrstvo. Uprava RS za pospeševanje kmetijstva in ŽVŽ za Pomurje. Na posvetu bo sodelovalo okrog 20 priznanih predavateljev iz domovine in tujine. Prvi dan bo imelo posvetovanje mednarodni značaj. F. KI. 16 /eportaže vestnik, 2. oktober 1997 Reportaža z nove sprehajalne poti Po Atilovi poti do zal V Kapelskih goricah je oživela legenda o gradu in izgub tile V nedeljo, 28. septembra, se je pestra druščina okrog osemdesetih ljubiteljev narave, Kapelskih goric, legende in darov narave odpravila po novi sprehajalni poti, imenovani Atilova pot. Na predstavitveni ogled poti in zanimivosti ob njej so nas povabili člani Turističnega društva Klopotec Kapela, Projektne skupine CRPOV za RS Kapela in del KS Radenci ter Negoj iz Radenec. Zbirališče je bilo pri cerkvi sv. Magdalene na Kapeli, od koder je čudovit razgled na Prekmurje in Radgonsko-Kapelske gorice; vse zbrane so najprej pozdravili predsednik TD Kapela Jože Tkalec, direktorica podjetja Negoj Marija Praznik (ki je predstavila mogoče tematske kolesarske in pešpoti in že uresničeno pešpot), predsednik Pomurske turistične zveze Stefan Dravec ter župan Občine Radenci Jože Toplak. Slednji je priznal, da so na delo projektne skupine CRPOV v začetku gledali z nezaupanjem, da pa so sedaj, ko se pojavljajo konkretni rezultati, nanjo ponosni in si želijo še več podobnih rezultatov, kot je Atilova pot. Atilova pot je nastala resda v okviru projekta CRPOV, toda osnova zanjo je staro ljudsko izročilo, da se je hunski kralj Atila na enem od vojaških pohodov ustavil tudi na Kapeli; lepota pokrajine ga je tako premamila, da sije dal sezidati močno zavarovano grajsko poslop- Predstavitve Atilove poti se je udeležilo veliko domačinov in gostov. Prleki proslavili priključitev Prekmuija Simpozij in odkritje spo Kaj pomeni sedemdesetletnica priključitve Prekmurja k matični državi Prekmurcem? Nekaj tako samo po sebi umevnega, da se ob vseh kulturnih dogodkih, proslavah in tudi političnih veselicah, ki pretresajo Prekmurje v letošnjem letu, na njihovo priključitev spomnijo ravno v Prlekiji, ki je v preteklih letih s svojim političnim veljakom tako rada poudarjala pomanjkanje lastne identitete in skozi njegova (županova) usta izražala zahtevo po vsaj Prlekiji kot samostojni regiji, če ne že navezavi na spodnjepodravsko regijo s Ptujem. ■ Čeprav sedanje lokalne politične silnice vlečejo enkrat k sodelovanju drugič proti njemu, ostaja (v širši javnosti dolgo zamolčano) dejstvo, da je med najzaslužnejšimi možmi za priključitev Prekmurja ravno Prlek iz Bučečovec, teolog, biblicist in »prvi zgodovinar slovenske diplomacije« dr. Matija Slavič. Njemu v čast, starejšim generacijam v opomin, mlajšim pa v izoblikovanje zgodovinske podobe, sta bili namenjeni ta sobota in nedelja. Pobuda za počastitev 120. obletnice Slavičevega rojstva je preko dr. K. Be-dernjaka in križevskega župnika potovala do mariborske univerze in mariborske škofije. V Križevcih je bil v sklopu svečane akademije v šolski avli - ob kulturnem progra-. mu (pripravili so ga komorni pevski zbor Orfej, recitator Alojz Matjašič in učenci osnovne šole) in nagovorih občinstva (predsedniku države, županu in predstavniku krajevne skupnosti) — predstavljena tudi priložnostna brošura, v kateri so S. Ojnik, F. Rozman, V. Novak in J. Smej predstavili življenje in delo dr. Slaviča. V zborniku referatov, ki gaje izdal Pravnozgodovinski inštitut Pravne fakultete univerze v Mariboru v sodelovanju s Fundacijo dr. Antona Trstenjaka, pod naslovom »Matija Slavič, 1877-1958), profesor Stanislav Ojnik z mariborske univerze v članku »Dr. Matija Slavič v usodnih časih prekmurskih Slovencev« pfavi: »Za priključitev Prekmurja k Sloveniji je dr. Matija Slavič razvil izredno in nadvse uspešno dejavnost. Bil je član narodnega sveta za Štajersko v katerem je vodil referat za Prekmurje. Bilje član etnografske sekcije na pariški pinje in v knjigi: dr. Zsiga Tibor, Muravidektol Trianonig« med drugim zapisal: »Čeprav je v knjigi dr. Grof Kocjan je le ena od desetih postaj na zanimivi poti. BBP posnetki: NATAŠA JUHNOV Kaj je boljšega kot zobati grozdje sre trgatvijo. pa8^^ je z zakladnico. Menda naj bi celo prvi odkril vročo vodo, si omislil svojevrstno kopalnico s toplo vodo in ogrevanje celotnega grajskega poslopja. Potres je zravnal grad z zemljo in zasul vrelec, toda legenda je živela naprej, Atilove grabe ali Šiitjove grabe pa se je tako dolgo mirovni konferenci ter član razmejitvene komisije. Zavrnil je teorije o hrvaškem Prekmurju, posebej pa še govorjenje in pisanje o prekmurskih Vendih, ki bi si naj želeli priključitve k Madžarski. Z zemljevidi in statistiko je dokazoval,et-nično resninost »Slovenske okrogline«. Z izredno znanstveno natančnostjo je opisal dogajanja v prelomnih časih naše narodne zgodovine. Univerzitetni profesor ljubljanske univerze dr. Vilko Novak v »Spomini na dr. Matijo Slaviča« pravi: »In če je ta naš slovenski Mojzes (op. An- držalo prekletstvo, dokler niso na najvišjem bližnjem hribu sezidali cerkev. Atilova pot, za katero je lične lesene oznake izdelal spreten domačin Franc Vamberger, ima deset postaj oziroma oznak, poteka pa po krajih in zaselkih Kapela, Spodnji Kocjan, Kapelski Vrh in Hlaponci. Kdor je bil v nedeljo na poti, se je naužil lepega jesnekega vremena in ponujenih domačih dobrot. Na prvi postaji pri Vambergerjevih so pili mošt, jedli Ocvirkove pogače in pečene kostanje, hčerka pa je predstavila svojo spretnost risanja na svilo. Zanimivo je bilo v t. i. Atilovi grabi, kjer je bilo potrebno najti zaklad (Škrlečevo žganje v žakelj-čkih) med tremi bori. Skupina se je nato ustavila pri Vendelinu Ficku v Spodnjem Kocjanu, kjer so se okre- ton Korošec) moral svojo skrb posvetiti vsemu slovenskemu narodu, da ga je pripeljal v svobodo, je bu-čečovski Slavič kot njegov mlajši brat postal naš prekmurski Aron, ki je spregovoril svojo in vseh Slovencev Veliko Besedo v zboru narodov po prvi svetovni vojni, na mirovni konferenci v Parizu, za Pravico »ogrskih Slovencev«, da jih je popeljal iz puščave narodne smrti v svobodno, čeprav okrnjeno Slovenijo.« Ob Slavičevem pisanju in njegovem pomenu za osamosvojitev Prekmruja se dr. Vilko Novak spominja tudi svojih osebnih srečanj z dr. Slavičem. Žal se »Slavič naše dobe«, kot so dr. Vilka Novaka imenovali na simpoziju, tega zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti. Mariborski pomožni škof dr. Jože Smej je v »Odmevi Slavičevega dela za osvoboditev Prekmurcev v zbornikih Sto- pčali s kruhom z zaseko in šunko, ocvirkovicami in pogačami s skuto in seveda s pijačo. Za »dolino miru« je prišel na vrsto vodnjak na kolo in nato spet postaja Vočanec in »grof Kocjan« (tako so poimenovali buteljčno vino), kjer je doma veliko glasbenikov. Nato so zavili čez cesto v Hlaponsko grabo, mimo Slavičevih vinogradov pa niso smeli, ne da bi poskusili novi mošt in pogače. Šele okrog 14. ure so se pohodniki vrnili na Kapelo, kjer je bilo že zelo veselo, turistično društvo pa je pripravilo razstavo stare gospodinjske in kmečke opreme in pripomočkov. Turistično društvo Klopotec se je res potrudilo in pripravilo zanimiv tradicionalni Praznik jeseni. Tiborja Zsige, Muravidektol Trianonig (Od Prekmurja do Triano-na), Lendava 1996, veliko napak, zmot, pomanjkljivosti in tudi pretvorb, se vendar v njej Slaviču pripisuje odločilna vloga: pri odcepitvi Prekmurja od Madžarske.« Dr. Matijo Slaviča so mnogi (pa ne po zaslugi »razsvetljenih« šolskih učiteljev zgodovine) poznali po njegovem prevodu stare zaveze. Ne samo, da je prevedel sveto pismo, prevajal ga ni iz latinskega prevoda (Vulgate), temveč iz originala, hebrejščine. Profesor bibličnih znanosti z ljubljanske teološke fakultete dr. Rozman je zapisal: »Prelat Slavič je bil prvi katoliški biblicist, ki je prevajal Sveto pismo iz hebrejščine: Napravil je tako popoln prevod Svetega pisma, daje mejnik v tradiciji prevajanj. Prevod je obdal še z vrsto strokovnih bi- 5% Sin^vijtL in « ček^J^ ril.daJ^sp gel tudi storil za Madžar8^ Slavič Madžarskem spomenik in po ^n^ ce.« (Najbrž m P # poudarjati, da vL kajšelevLenda^,^^ imenovala po^ ^^ torja: rektorr lfl i w dr. Ludvik W' AI^ bljanske um e ob du a $ Slovesnosti ^,Sv« ministru Senju J §plndla žaju, P^^mersk1”” renčerju, 'lu predstavnikih udeležili števtln^ in se bodo sp A svojega rojak • fO ■ /eportaže uvuiut, ivi --- ... *■« prireditvi so se obiskovalci popeljali s kocija- so si ^'č peljali s konjsko vprego. ^ala tudi folklorna skupina iz Ivanjkovcev. Ko se odpravljamo na delo v goricah. Wik, 2. oktober 1997 Sprehod po vinskih gričih pohoto so v Ivanjkovcih pripravili celodnevno priredi-^k trgatve, na kateri so obiskovalcem poleg do- Me h V'na 'n jed' Prei*stavili tudi pokrajino in njene le-K ■‘‘kazali so, da v kraju in okolici, še posebej v tem obdobju, dejansko lahko obiskovalcem veliko po- tili । v ^'tev n' Pr'Pravljena kot značilna ljudska HjJ“ jih je v teh dneh veliko, ampak kot promocija k« . S sPrehodom in vožnjo s konjskimi vpregami in LI agencije, ki so pripravile izlet za turiste iz | S 0Venskih pokrajin, so sicer organizirale tudi ^iskoZ ?Vto^us‘ P° vinski cesti, vendar se je večji del I Cev odločil, da se bodo ob lepem jesenskem I I kš. nU ene do druge razgledne točke odpravili kar I ^orn^67 Se je začela s kulturnim programom in na-I ^vjA^edscdnika turističnega društva iz Ivanjko-' a Žličarja, ki je poudaril, da si želijo, da bi pri-| tradicionalna in da bi jo naslednjo leto še I l|L 1 'n Poskušali pritegniti čim več obiskovalcev od j! illjut a*eč. Za prireditev so se odločili, ker menijo, da l J^k^onmoškem vinorodnem območju potre-| trgnek° Prireditev, ki bi simbolično pomenila zače-I Ve 'n ^l1 dejavnosti, ki so povezane z na-I huk ^kovostnega vina, značilnega za to območje. fUrneni Programu so poleg godbe na pihala in Sifji °'klorne skupine nastopili še harmonikarji, re- ' ^v‘ntet Spominčice. Aktiv kmečkih žena pa I H pV' ■ Vel'ko dobrot, ki sojih obiskovalci lahko po-Prireditvi so se obiskovalci popeljali s kr~::" ffililti ^SOm d0 KuPljenove vinoteke, kjer I^ klet in poskusili vino iz te kleti. Sledila je pot do I tur'st‘čnih točk, kot so Svetinje, Malek in JL,.®> kjer so obiskovalcem ponudili vino in mošt IE‘no domačo hrano te pokrajine. Na poti pa so Ste UStav‘l' tudi v številnih gostiščih. Pohod sta ves ■ a'a petie 'n P'es domačih pevcev in folklorne K.P° goricah pa se je razlegal tudi zvok harmo-| Vlrii VQnj po pečenem kostanju. Obiskovalci so se ;e v Poznih večernih urah vrnili s popotovanja j® Predstavitev del v goricah na tradicionalni način :i cesti v Ivanjkovce. JOŽE GABOR FOTO: NATAŠA JUHNOV Množični sprehod je ponujal pogled na tople jesenske barve goric. Dober tek« z domačim kruhom in zaseko 18 Zrač vestnik, 2. oktober 1997 Diana se v se pozna Ste si pred nekaj meseci predstavljali, da bi princ Charles metal na koš? Jah, očitno so se časi spremenili, Charles pa se je odločil, da bo posnemal svojo bivšo ženo, pokojno Lady Di. No, morda pa mu je to svetovala celo njegova kraljica mati, ki mu v odločilnih trenutkih predpiše, kako naj se odloči... opere? L. Webber je hotel za svojo filmsko verzijo musicala »Fantom iz opere« najeti Antonia Banderasa. Toda filmski eksperti so mu izbiro odsvetovali, saj Banderas naj ne bi bil jamstvo za polnjenje gledališki blagajn. We-bber se je od-ločil, da bo is-J kal naprej glavno vlogo naj bi dobil John Tra- 4,,^ volta. Claudia in David Nemški fotomodel Claudia Schifrer in David Coperfield se kljub govoricam, da je njuna zveza zgolj pogodbeno razmerje, še vedno skupaj pojavljata v javnosti. Tako sta prišla na šov Eltona Johna, ki je obnorel ves svet s pesmijo »Candle in The Wind«, ki jo je posvetil Diani. Toda na šovu ni bilo zaljubljenih pogledov niti poljubov - veže Claudio in Coperfielda ♦ res samo pogodba? Tečna Sneguljčica Whitney na snemanju Sneguljčice, ki naj bi postala filmska uspešnica za najmlajše, prav pogosto zateži. Najraje se spravi na Brandyja, ki mu je šele osemnajst let. Tako tečna je, da včasih celo VVhoopi Goldberg, ki igra kraljico, ne uspe pomiriti razbesnele Whitney. Kdo bo fantom iz Eastwood načrtuj® poroko Hči Clinta Eastwo®d® se je na snemanju ti Midnigh in the gard®n' ofgoodandevil^ v soigrala Johna Cus Tudi John se je takoj v in Clinta prosil za A1^ Toda, očka je rekel-»Ne zdaj - po nekaj mesecih.« . . a Torej po snemanju ti I Če obrekovalec ne more držati jezika, pa si ti lahko zatisneš ušesa. Nemški pregovor Najresnejši kandidat za oscarja Danny De Vito velja za največjega favorita za oscarja v filmu »L. A. Confidential - L. A. zaupno«. Filmska zgodba poteka v štiridesetih. Tema je korupcija v policijskem oddelku milijonske metropole. De Vito igra v filmu reporterja, na premiero filma pa je prišel z ženo Rheo Perlman in šestimi otroki. Umorili Melbo Se še spomnite slovenske medvedke, ki so jo v pirenejske gozdove pripeljali junija lani? Medvedko je ubil neki francoski lovec. Po prvih podatkih naj bi lovec streljal v samoobrambi, policija pa dogodek podrobno proučuje. Melbo, drugo od treh medvedov, ki so jih pripeljali v Pireneje v okviru evropskega programa za obnovo favne, so zadnje čase večkrat opazili v družbi treh mladičev. Zlata školjka Na filmskem festivalu v San Sebastianu J^^lah školjko film francoskega režiserja Cl^^Sdi^a) ne va plus (Nič več ne gre). Chabrol je za^torf. školjko za najboljšo režijo. Srebrno ško£^'0® moško vlogo je prejel argentinski za ^°0 v za vlogo v filmu Martin H. Srebrno za žensko vlogo pa je žirija podelila J uk® 1(j0|pha-filmu Afterglovv (Zarja) režiserja Alana r b n s £ med zvezdami m. OVEN Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, da je bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner te bo presenetil ž na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu. On: Če se boš precenjeval, se ti lahko zgodi, da se boš zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimaš poravnanih ravno vseh računov, zato se raje pazi, BIK Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih svari, pa so ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato »ledeno goro«. In to ti bo marsikatera prijatoljica zavidala, zato nikar ne obešaj na veliki zvon. On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, k si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev. DVOJČKA Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastalo situacijo. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi. RAK Ona: Doživela boš izredno prijeten konec tedna. Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal povsem konkreten predlog. Toda, kaj bo na to rekel tvoj dosedanji partner, je že druga zgodba ... On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spomina, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkreten posel. Raje dobro premisli ih se nikar ne spuščaj v tvegane avanture, saj se ti lahko še zelo maščuje. LEV Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposo®osti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristi na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Paz: se partnerjeve ljubosumnosti. On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi profit. DEVICA Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino kar mu to preprečuje, pa je njegov po-' nos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače. On: Ljudje,'od katerih si na svojo žalost vse bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. TEHTNICA p Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane n priiay a si raje pusti malo več »igralnega« ProS po ven ti bo najprej zavidala, pozneje Pa® uspela sprijazniti z novonastalo sitna। J oStiD hjš r On: Zaradi tvoje nediscipline in pren 9 ajeal1^ M presneto dobro kaznovan - vprašani® toeSe z® jh iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je boJ®^js|jš0 ši čas malo potuhneš in pošteno P preteklih dejanjih. ŠKORPIJON . Ona: Povabilo na izlet boš sprejela etoZa ' slekov, toda kasneje ti bo zato š_e Pr P rila se boš nekomu, ki ti tega pač ne “ ce\o^0^ ti. Toda skušnjava bo pač prevelik® nePričJ* On: Še vedno si ne boš uspel raz10 ^erlje. odločitve, ki ti je dodobra zagrenila |w ir želela dober tek. Starši so me pohvalili. Želim si, da bi bila dobra kuharica, kot je moja mama. SARA MIČEV, 4. b OŠ III M. Sobota Bili.smo v Črenšovcih pri babici in dedku. Babica je pekla pogače. Tudi jaz bi rad spekel svojo prvo pogačo. Hitro sem »uščipnil« nekaj testa in ga gnetel. Naredil sem hlebec in ga razpolovil. Vmes sem dal višnjo in »čaral« naprej. Pogačo sem namazal s kislo smetano in posipal s sladkorjem. Potem sem jo dal v peč in čakal. Ko sem sklepal, da je pogača pečena, sem vzkliknil: »Babica, gotovo je!« Hitro sem vtaknil svoj »izdelek« v usta in se zadrl kot kavka, nes potrebujemo sedemkrat več pesticidov kot pred dvajsetimi leti, če hočemo pridelek za malenkost povečati. Vse to pa počnemo skoraj zaman. Industrijske države sploh ne vedo, kam s pridelkom. Tudi dežele, kjer vlada lakota, nimajo od tega nič, saj ne morejo kupiti hrane. Kakšen je torej smisel vsega tega? Jaz ga ne najdem. Kaj pa vi?! VIKTORIJA CIGAN, 7. raz. OŠ Črenšovci ko jezero. V njem živijo tudi labodi. Okog jezera rase gozd, ob potoku pa stoji mlin. Na sredini jezera je majhen otok. Največkrat sem lovil ribe zgodaj zjutraj, ko so me pikali komarji, in dopoldne, ko me je začelo preveč greti sonce. Nekega dne sem ulovil velikega smuča. Tehtal je 2,5 kilograma. Z veseljem sem ga dal v mrežo in ga odpeljal domov. Očistil sem ga, mama pa gaje pospravila v zamrzovalnik. Drugi dan sem šel šel lovit ribe, a nisem nič ujel. Bil sem zelo žalosten. da so vse posode zašklepetale, kajti zobje so mi skoraj skočili iz ust. Pogača je bila namreč trda skoraj kot kamen, okus pa je bil takšen, kot da bi jedel zamrznjeno testo. Babica se je le zasmejala in rekla, da bi moral dati v testo kvas. Naj še povem, da moje prve pogače ni hotel jesti niti pes. Kar zapodil se je od nje. Zato nikoli več ne bom preizkušal svojih kuharskih sposobnosti brez nasvetov starejših. NEJC HALAS, 5. b OŠ III M. Sobota CIGARETA Hi Hj Moj prvi športni d^ V redo smo imeli športni dan. Vreme je bilo lepo. Imeli smo jesenski kros. Tekli so učenci od prvega do osmega razreda. Mi smo tekli zadnji. Proga je bila dolga 400 me- Še eA/J^Ar VPPAPAM ? KDO se nastavil DAVČNE DL Na konjskem ranču V četrtek smo bili na rancn Božala sem konja. Vozda se™ , kočijo. Učitelj * pokazal, kako se osedla konj gostili so nas s keksi m Najbolj všeč mijebiloto, u-^tfU^ERD^ oddelekPB TEJAZERD1N ci ° Velika Polana i SI IJ I« h itt til •Ul; trov. Med teko®?se(n vijali zame. Naf^oj/ prvi. To je bila ž*' rok^I ^In^, 2. oktober 1997 glasbeni sceni Skupina Faraoni Mi ljudjex smo kot Je prav gotovo leto skupine Faraoni, saj so si prav po •Več efitl nastoPai|ja v zadnjih mesecih za svoje delo prislužili Prav je *ako’ saJ so se vsa ta 'eta obdržali na slovenski u '^eai, in to prav na vrhu popularnosti. V svoji karieri so izdali Ijj aj ustvarili pa še več hitov, ki gredo takoj v uho. Tudi v a ' Kar ie res’ je res je tak, da če ga slišiš zjutraj, si ga fc[„e. n Prepevaš in ti zvečer še vedno zveni v ušesih. Pogovarjali NzWin. morje Ne.Use cev/L. , ^bihvzadm ke ob številnih WeZrnL 'r" csu’ meddr»-‘ na Kaj ^eno nr;"Oia zmasa, ki je tč Poznanje med mnogi- >Wa N’ ali na naj bo še tako ”a8a ulj DP. ne tako zveneča ^vei?^6 za vsakega Nmo d ga Pomena. Če M2^odaJeMMS edini fe-•te ’« vrsto giasbe. je to FlnfaS"76’ ki ga lahk0 Ni naXb'ienkrat za vselej J^setnv L^^vanja- Letos NpNSova,° dvanajst Na so ‘dJ,z vse Slovenije. Nejo gov°rice o tem, da izvaJalci, po- Upravi«ne.« 1reb Č^iscn^ SkuPlni Mati N bom ? ’ a,nPak posta-lN, da ,n bo'j Priznana? kNo nri °gromno Pomeni, NetijNasv zadnjih Pet-Nb ki f° Ze,° maJhnih NN'!°samo vd°loče-'lan sPv ?nesle osvežitev V, 'Zkusnje nekaj po-Tl Sreti"" ^hri glasbeniki ib. stasbo m zanimiva »Enzo in Ferdo sta tista, ki sta do sedaj napisala največ, tudi midva (Nelfi) s Pierom sva napisala nekaj skladb in besedil, doslej se še edino Slavko ni vpisal kot avtor, lahko pa se to zgodi pri enem od naslednjih projektov. Za besedila imamo v glavnem dva dežurna krivca, to sta Drago Mislej - Mef in Miša Čermak, ki se v svoji različnosti odlično dopolnjujeta. Vsekakor pa je ravno avtorska glasba tista, kateri namenjamo največ pozornosti.« Koliko pa je bilo v vaši karieri plošč in kaset ter na katere skladbe ste najbolj ponosni? »V sedemdesetih letih smo izdali eno vinilno ploščo, potem pa je sledilo pet kaset in štiri kompaktne plošče. Mislim, da ima vsak avtor svojo pesem, da pa je skladba Mi ljudje smo kot morje tista, v kateri se vsi najdemo. Brez dogovora smo jo vzeli za našo himno.« Piero Pocecco je nekje izjavil v smislu, da so pri tem poslu velikega pomena dobre žene, ki imajo veliko razumevanja, potrpežljivosti in zdrave pameti. Koliko lahko stojijo glasbenikom ob strani? »Ženske so sveta vladar, in če bi bile naše soproge drugačne, manj potrpežljive, manj uvidev- Tudi Faraoni smo imeli črne dneve, vendar smo jih prebrodili. Kako? Ko je bilo najtežje, smo največ delali ali pa se lotili česa novega.« Nastopali ste tudi z znanimi glasbeniki, kot sta Tereza Kesovija, Oliver Dragojevič in še kdo. »To je bilo obdobje, ko Faraoni nismo bili povsem prepričani, kaj želimo. Sodelovanje z Oliverjem in Terezo je nepozabno, toda vedno smo bili v senci nekoga. Nismo verjeli vase. Posneli smo prvo kaseto in šli igrat v Nemčijo, tako da ni imela pravega odmeva. Povsod so nas hvalili, poklicali pa so nas samo z Oliverjem ali Terezo. Sedaj delujemo samostojno, vendar bi z zadovoljstvom nastopili z Oliverjem, ker je odličen pevec, izreden glasbenik ter zelo duhovit in preprost človek in prijatelj. Glasbene poti so se razšle, venar se bodo spet srečale. Ob morju (Primorska) je nasta- i Jazz Baritonsaksofonistu Hamietu Bluiettu, sicer članu znane saksofonske zasedbe World Saxophone Quartet, je pred kratkim prekipelo. Pravi, da ima dovolj baritonistov, ki neprestano na- stopajo v podrejeni vlogi in le kot spremljevalni inštrumentali-sti. »Vse preveč je v današnjem jazzu visokih tonov,« pravi Ha-miet. To poletje je sestavil skupino kvartetbaritonsaksofonistov z imenom The Hamiet Bluiett Baritone Saxophone Group. Poleg Hamieta sodelujejo v zasedbi še baritonisti Patience Higgins, Alex Harding in James Carter, kot bobnar pa se predstavlja Ronnie Burrage. Zasedba na letošnjem newyorškem jazz festivalu je bila menda prava senzacija. Kmalu bo verjetno sledila tudi kakšna plošča. j* j Off Times je naslov že devete plošče libanonskega virtuoza Rabih Abou-Khalila. Rabih igra ljudski instrument, ki se imenuje oud in je podoben lutnji. Rabih na svojih ploščah izredno uspešno združuje različne zvrsti glasbe, kot osnova pa mu je vzhodnjaški melos. Že nekaj časa snema za založbo Enja. Steve Lacy, človek, ki je po Coltranu najbolj zaslužen za širšo uporabo sopransaksofona v jazzu, ki je že skoraj izumrl, je letos nastopil tudi v Sloveniji. Nedavno je izdal pri založbi ha-tART kar tri albume, ki nosijo naslove Live At Dreher Pariš 1 in 2 ter Two, Five and Six Blinks. P&OUŠIH or I 1 ONCE tujih SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 2 SlTCk , IN ITS SUMMERTIME - Maxi Priest 3' TRcb»eredith Brooks 4 Attavc > Tl JA • Alka Vuica 5 “'CkMnERE ‘ UB4° 6 LLnS°W WHAT1 MEAN - Oas's I MEN im r a ' Concrete Blonde ^EDH.^CK-VVill Smith ^AIKom ?pICE no JATER - Katrina And The Waves "•THe/VOUR LIFE-Špice Girls ^STv SENce of sun - Duncan Sheik ! KO VRANSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH ■ v QBf?E JOKAJO-Vili Resnik MEJA?!H-Rockh’band s ^OG JJ,6 Drinkers : s Me >£a,Tiana Golavšek !nyš-Gaucho No&a-h Lj^LOGI^^ ■ Braco Koren ii^A Ur?m ' EJUBI - Irena Vrčkovnik I ~ Aleksander Mežek Nca Avlaband ' 5 AjnPo ^ZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 7 NiHČE nc,ET ZACVETI - Ans. Petra Finka 4 ;E ' Ans Tonija Verderberja ^AV?^VASI - Mikola B ?^EN| sc ,?686'6 Štajerke MBRAh^E DOKLER Sl MLAD - Jani Pirš k^PRlUnL^ER MODROSTI - Monika in Alenka s prijatelji ^Logi. bSKA BURJA - Modri val - A Zdravljeni - Ambicija k^Mofe.^^Slaka Snie MAMICI - Tornado ah|,®ktaPMne Pošliite do četrtka, 9. oktobra 1997, na naslov: Murski val, V "Ovaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. št-40---------------------------------------------— ^latibo.tuja:____________________________________________ _______________________________----______ abavna:________________________--------------------- । ^'iniek ter naslov: __________________________________— ne, bi marsikdaj lahko prišlo do prepirov, ki pa gotovo ne bi koristili razpoloženju v skupini. Zato našim ženam še enkrat en velik hvala!« So bili kdaj trenutki, da ste mislili, da boste prenehali nastopati? »V vsaki karieri (glasbeni ali ne) so lepi in grdi trenutki. Stvar posameznika pa je, kako se teh, posebno grdih trenutkov loti. Novice od tu Pero Lovšin je posnel še en dober videospot za skladbo Angel iz nekje vmes, ki ga je režiral Igor Šterk. Mladenka je očarala marsikaterega moškega! Ampak Pero pravi: »Prste stran!« Plesalka je namreč njegova šestnajstletna hčerka Nejka. Pravijo, da mu je uspešno potezo svetoval pevec skupine Aerosmith. lo in se uveljavilo kar nekaj dobrih glasbenikov. So z morja morda kakšni posebni vplivi? »Mi ljudje smo kot moje. S tem sem vam povedal se. Včasih mirni, včasih bučni, divji in topli, ne-previdljivi. Gotovo imamo nekaj. Kaj je to? Ne vem in prav je tako. V trenutku, ko to izveš, nisi več različen v dobrem ali slabem.« Kakšni so vaši načrti za naprej in kako boste vložili denarno nagrado, ki ste jo dobili na MMS, ki tudi ni ravno veliko bogastvo? »Če bi bila za tistim milijonom namesto SIT kratica USD ali DEM, bi bilo to smiselno vprašanje oziroma bi bil odgovor daljši, zato bom raje pozdravil vse bralce v upanju, da se bomo kmalu srečali, kajti Faraoni smo naj- boljši v živo.« ANR Prekmurska skupina Psycho Path je sporočila, da ne bo tožila Johna Lydona. pevca skupina Sex PiStols in P. L L., ker je za svoj novi album uporabil ime njihove skupine. Skupina si je premislila, ker gre za določene apostrofske diferenciacije, plošča Lydona se imenuje Psycho’s Path. in tam I VAL s turistično agencijo EJ RELAX . ,2te Postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od nagradno vprašanje. ------------------ « redišče v bližini Bovca. N. ______________________________--0’“’ Sj??'najkasneje do 8. oktobra 1997 na naš Val' za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Uli-, vADa.i Ovaka 13, 9000 Murska Sobota. k ■ konectedenski paket v HOTELU MAES fRAL v at u a Tik preden se je skupina Black Crows hotela lotiti snemanja novega albuma, jo je zapustil kitarist Mark Ford. Mark se namreč nikakor ni mogel strinjati s konceptom novega albuma pa tudi si- cer ni imel z drugimi člani skupi-Z ne prav dobrega odnosa. Crowsi < novega kitarista še testirajo. A . bi W at Čeprav skupina AC^DC v tem trenutku ne sodi ravno med najbolj aktivne, bo prav kmalu dobila box štirih komapaktnih plošč. Na prvi bo koncert izpred dvajsetih let, na enem bo še neobjavljen materijal, kije nastal še s pevcem Bonom Scottom, na preostalih ploščah pa bodo njihovi največji hiti. Danes so v svetu zelo popularne reizdaje znanih in legendarnih jazz glasbenikov, katerih posnetkov v prodajalnah s ploščami skoraj ni mogoče dobiti. Ena takih je tudi plošča pravega velikana med tenorsaksofonisti Bena Websterja, ki je takoj za Colemanom Hawkinsom nekaj najboljšega, kar se je pri tenor-saksofonu kdaj dogajalo. Plošča nosi naslov Cotton Tail in vsebuje vse posnetke, ki jih je Ben Webster posnel v času med 1932. in 1946. letom. V tem času je sodeloval z orkestri Duka Ellingtona, Bennia Motena, Eillia Brvanta, Lionela Hamptona, Rexa Stewarta in Bennya Carterja. Za reizdajo je poskrbela gramofonska družba RCAVictor. Druga od takšnih pa je plošča z naslovom The Great Chicago Concert 1956. Dvojna plošča, s katero se predstavlja legendarni trobentač Louis Armstrong, kije prav nekje v tem času nastopal tudi v Ljubljani. Založba Columbia seje odločila za to izdajo in s tem vsekakor ustregla marsikateremu ljubitelju jazza. Clarence »Gatemouth« Brown je jazz-blues kitarist, ki je v poznih štiridesetih letih zaslovel kot eden pionirjev, ki so igrali kitaro s spremljevalnim bigbandom. Svojo petdesetlenico v poslu pa je pred kratkim proslavil z izdajo novega albuma z naslovom Gate Swings (Verve). IZTOK R Naj poleti njen metulj Novi album Mariah Carey V teh dneh je prišel na glasbene police nov album Mariah Ca-rey z naslovom Butterfly. Glede na to, da zna Mariah v trenutku očarati občinstvo, mnogi tudi sedaj ne dvomijo, da bo plošča z novimi baladami pravi hit. Sama in Tommy Motoll, njen mož in eden vodilnih pri korporaciji So-ny, sta stavila na skladbo Honey in jo že pred časom izdala na sin-gl plošči. Čeprav je zaslovela kot pevka mirnih skladb in balad, se z novo ploščo prilagaja tudi trendom. Tako je za skladbo Honey posnela kar štiri remikse, ki so tudi re-persko obarvani, eden od njih pa je inštrumentalni remiks. Pri tem projektu so z njo sodelovali tudi Mase, The Lox ter Da Brat & The DJ in drugi. Seveda pa je na celo ploščo skrbno pazil njen mož Tommy, ki ima tudi sicer velike zasluge, da je postala tako A A ■■HMUSIC— ftlSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 uspešna. Popeljal jo je v svet glasbe ter ji priskrbel odličnega menedžerja Randyja Hoffmana. Tako je že s svojim debitantskim albumom leta 1990 osvojila vse lestvice in se na njih višje ali nižje obdržala do danes. Še posebno pa je bila uspešna s priredbo skla- dbe Without You. Pravijo, da bo sedemindvaj-, setletna Mariah Carey z novim albumom Butterfly zasenčila celo Whitney Houston, ki se trenutno bolj kot glasbeni vlogi posveča filmu. Torej, naj poleti njen metulj. Bog te obvaruj zlih sosedov in začetnika na violini. ---------------------- Karakalpaški pregovor _ Glasbena uganka Faraoni so že trideset let na slovenski glasbeni sceni, pa še kdo drug, toda oni so najboj bučno praznovali svojo okroglo obletnico. Izžrebali smo dopisnico Elice Gredar, Kocljeva 3, 9252 Gornja Radgona. Čestitamo! Ploščo ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: 5 katerega albuma Peru Lovšina je skladba Angeli z nekje vmes? C Odgovor: ____________________________________ Kupon št. 63 Odgovore pošljite do 10. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! 22 ^Cmetijski nasveti vestnik, 2. oktober 19£ Financiranje kmetijskih projektov iz sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Četrtina sredstev v Pomurje V aprilu letošnjega leta je bil drugi javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Na ta razpis je bil v Pomurju velik odziv, saj so zaprosili za toliko sredstev, kot so jih predvideli za vso Slovenijo. Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je po treh mesecih objavil, da je bilo na razpis poslanih 344 vlog, od tega je bilo 298 popolnih vlog, 91 vlog ni ustrezalo pogojem, 4 vlogam ni ustrezal kraj investicije, 14 vlog je imelo nepopolno dokumentacijo, 13 vlog pa je prispelo prepozno. Zaprosili so za posojila v znesku 1.526.884.766 SIT, kar je za skoraj 4-krat več, kot je bilo na voljo sredstev. Od 344 prosilcev jih je dobilo posojila 161, in to v vrednosti 407.210.000 SIT. Z območja Pomurja je bilo poslanih 63 vlog, od tega je bilo odobrenih 34 posojil v znesku 102.940.000 SIT. Glede na preostala območja smo v Pomurju zaprosili za največ sredstev, in to za 26,9 %, in jih največ tudi dobili (25,3 %). Preostale regije so dobile naslednje deleže sredstev: Podravje 21,2 %,.Goriško 13 %, osrednja Slovenija 9,2 %, Dolenjska 6,5 %, savinjska in spodnjeposavska regija 5,8 %, obalno-kraška 4,8%, Koroška 4,3 %, Gorenjska 2,3 % in kraška regija 1,9 %. Znotraj Pomurja je dobila največ sredstev Upravna enota Murska Sobota (43.000.000 SIT), sledita upravni enoti Gornja Radgona (30. 700.000 SIT) in Ljutomer (23.140.000 SIT). Najmanj sredstev je bilo dodeljenih lendavski upravni enoti (6.100.000 SIT). Po občinah v Pomurju si po višini sredstev sledijo: Ljutomer (23. 140.000 SIT), Puconci (16.200.000 SIT), Sveti Jurij (14.000.000 SIT), Moravske Toplice (13.100.000 SIT), Gornja Radgona (11.700.000 SIT), Hodoš - Šalovci (10.000.000 SIT), Radenci (5.000.000 SIT), Črenšovci (4.000.000 SIT), Cankova-Tišina (3.700.000 SIT), Lendava (2.100.000 SIT). Na osnovi prikazane statistike zaprošenih in odobrenih sredstev za razvoj kmetijstva v regiji ugotavljamo, da je po ugodnih posojilih veliko povpraševanje. Ker pa v skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ni bilo dovolj sredstev, je marsikateri prosilec ostal praznih rok. Zato so marsikateremu kmetu njegovi načrti padli v vodo. Vendar upanje še obstaja, ker imajo možnost kandidiranja za posojilo na naslednjem razpisu. Predvideva se, da bo naslednji razpis v začetku leta 1998. Preglednica 1: Pregled zaprošenih in odobrenih sredstev ZAPROŠENI DELEŽ ODOBRENI OBČINA število znesek število znesek ODOBRENIH Beltinci 1 1.400.000 0 0 0 Cankova - Tišina 2 6.500.000 1 3.700.000 56,9% Hodoš - Šalovci 5 40.000.000 2 10.000.000 25,0% Kuzma 1 10.000.000 0 0 0 Moravske Toplice 5 57.379.571 3 13.100.000 22,8% Puconci 8 1 17.626.000 4 16.200.000 13,8% Rogašovci 1 6.000.000 0 0 0 Upravna enota Murska Sobota 23 238.905.571 10 43.000.000 17,9% Črenšovci 3 8.905.702 2 4.000.000 44,9% Turnišče 1 1.500.000 0 0 0 Lendava 6 16.794.534 2 2.100.000 12,5% Upravna enota Lendava 10 27.200.236 4 6.100.000 11,47% Upravna enota Ljutomer 13 58.010.000 8 23.140.000 39.8% Radenci 2 24.500.000 1 5.000.000 20,4% Gornja Radgona 9 37.239.232 6 11.700.000 31,4% Sveti Jurij 6 24.200.000 5 14.000.000 57,9% Upravna enota Gornja Radgona 17 85.939.232 12 30.700.000 35,7% Pomurje 63. 410.055.039 34 102.940.000 25,1% Milena Serdt, inž. kmet., Damjan Jerič, dipl. ing. kmet. Kmetijskosvetovalna služba za Pomurje Trgatev V sortno mešanih vinogradih je zaželjeno, da opravimo trgatev za vsako sorto v optimalnem roku, to je v fazi polne zrelosti grozdja. Tam kjer je trsov manj, sort pa več in opravljamo le eno trgatev, svetujemo, da trgatev opravimo v času pozno dozorevajoče sorte ali sorte, ki je imamo več. Na primer, če imamo sorto laški rizling in chardonany, trgamo, ko je rok za trgatev sorte laški rizling. Željeno in pozitivno je, če posoda in stiskalnica omogočata, da vsako sorto stiskamo posebej (ali vsaj prvič) in negujemo do prvega pretoka. Potem se pa odločimo, v kakšnem razmerju bomo mešali za vrsto vina in katera sortna vina bomo negovali posebej. Ločeno trgatev svetujemo tudi tam, kjer je toča poškodovala grozdje z ene strani. Z meritvami ugotavljamo, da ima grozdje na tej strani trsa tudi do 15 Oekslejevih stopinj manj sladkorja kot nepoškodovano grozdje. Ob zgodnji prvi slani, ki je za meteorološko postajo M. Sobota v dolgoletnem povprečju 9. oktobra, ko listje izgubi svojo funkcijo, bo iz takega grozdja zelo težko pridelati mošt, ne da bi ga dosladkali. Zdravstveno stanje grozdja je trenutno zelo ugodno in ob dežju se lahko pojavi žlahtna gniloba, ki bo še povečala sladkorne stopnje in omogočila tudi trgatve posebnih kakovosti. Trenutne sladkorne stopnje za pozne sorte so naslednje: - laški rizling 68 Oe stopinj in 6,8 g/l in več kisline, - šipon 66 Oe stopinj in 10 g/l in več kisline, - renski rizling 74 Oe stopinj in 9,0 g/l in več kisline. Tehnologija predelave pa je odvisna od tehnološke opremljenosti kleti in zdravstvenega stanja grozdja. Pecljanje in drozganje je obvezno pri klasičnih štiskal- Setev ozimnih žit Tako prerana kot tudi prepozna setev je tehnološka napaka, ki precej vpliva na pridelek. Kakovost semena zagotavlja deklarirano seme priporočenih sort. Podatke, ki jih potrebujemo za natančen izračun količine potrebnega semena na ha, pa dobimo z atesta (nalepka na vreči) in priložene deklaracije, ki jo dobite pri trgovcu. Količino semena določimo glede na priporočeno gostoto (število kalivih zrn/m2) za posamezno sorto in na podlagi kakovosti semena, ki je določena z absolutno težo, kalivostjo in čistočo. Tako je najmanjša dovoljena kali-vost pšenice, ječmena in tritikale 88 %, rži 82 %, čistoča pa je 97-odstotna. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo nove sorte, zato je še kako pomembno, da vemo, kakšno gostoto zahteva posamezna sorta, saj je pravilna gostota eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na pridelek. Kako izračunamo količino semena, potrebnega na ha? Seme v kg/ha število kalivih zrn/m' x absolutna teža v g x 100 % kalivosti x % čistoče x faktor Izgub Primer: - število kalivih zrn/m2 je 250 - absolutna teža oz. teža 1000 zrn je 38 g - kalivost je 94-odstotna - čistoča je 98-odstotna - zaradi slabih razmer pričakujemo, da bo propadlo 15 % semena, zato je faktor izgub = 1 + 0,15 = 1,15 250 x 38 Seme x 100 v =---------- x 1,15=118,6=119 kg/ba kg/ha 94 x 98 Kako uredimo sejalnico? Ko smo izračunali količino semena na hektar, moramo pred setvijo opraviti še natančno regulacijo sejalnice. To naredimo tako, da sejalnico dvignemo od tal ter jo do ene tretjine napolnimo s semenom. Pod sejalnico nastavimo folijo in najmanj 20-krat zavrtimo pogonsko kolo sejalnice. Težo semena si izračunamo po obrazcu: Teža semena = v kg seme v kg/ha x obseg kolesa v m x širina sejalnice v m x št. obratov 10.000 Primer: - količina semena je 119 kg/ha - obseg pogonskega kolesa sejalnice je 1,9 m - širina sejalnice je 3 m - pogonsko kolo sejalnice zavrtimo npr. 20-krat Teža 119x1,9x3x20 semena = ----------— = 1,35 tj * kg 18.000 Navadno s prvim preskusomw dobimo takoj pravilne količine, zato moramo regulator setvene^ mehanizma uravnavati toliko časa, dokler ne pade iz sejalnice izK"' nana količina, ki je v našem primeru pri 20 zasukih pogonskegako-lesa 1,35 kg. Tehnološka navodilaje potrebno upoštevati, saj je to en način s izboljšanje količine in kakovosti pridelka. Pojavljajo se namreč nove Mite, ki zahtevajo manjše količin1 semena na ha, zato se bujne/ razraščajo in zato je potrebno upoštevati priporočeno število kalivih zrn/ha. In mislim, da VamO prikazanega ne bo težko izračun količine semena/ha. Žita se tu® absolutnih težah razlikujejo m lahko pride do precejšnjih ras^ Metka Barbarič, dipl, ing-Kmetijska svetovalna sluz za Pomune Dan svetovalcev 1997 Kaj bo s kmetijsko-gozdarsko Sto petdeset kmetijskih svetovalcev iz vse Slovenije se je v petek, 26. septembra, zbralo v Zdravilišču Moravske Toplice. Tradicionalnega petletnega srečanja, ki ga je organiziralo Društvo kmetijskih svetovalcev Slovenije, bi se moral udeležiti tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj, toda zaradi dogajanja v parlamentu ga v Moravske Toplice ni bilo. Kmetijske svetovalce iz vse države je pozdravil župan moravske občine Franc Cipot, potem pa je spregovoril novi direktor Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva Boris Jež. Povedal je, da prehaja kmetijsko-sve-tovalna služba iz obdobja, ko je največ pozornosti namenjala pospeševanju kmetijske pridelave, v obdobje, ko bo v ospredju iskanje trga. Napovedi pravijo, da bo le 1 O-odstotkov slovenskih kmetij sposobnih preživeti v novih razmerah, torej v času, ko se kot pridružena članica trudimo za čimprejšnjo vključitev v Evropsko zvezo. Poskrbeti pa bo potrebno tudi za preživetje drugih, saj želimo ohraniti podeželje. Kmetijski svetovalci si želijo dobrega sodelovanja z občinami, zadrugami, društvi, pravzaprav z vsemi, ki lahko kaj storijo za razvoj kmetijstva v Sloveniji. Tudi vodja kmetijsko svetovalne službe za Pomurje Janko Slavič je predstavil nekaj misli o prihodnosti te službe. V razpravi pa je bilo veliko besed namenjenih predvsem predvideni ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice. Marsikaj je še nejasno, sicer pa se še bojijo, da bo državni zbor zaradi političnih igric in nesoglasij razpravo o tej temi ponovno preložil za nekaj mesecev. Kmetijski svetovalci si predvsem želijo, da bi bil njihov status zakonsko bolje urejen. Zdaj so namreč omenjeni le v zakonu o kmetijskih zemljiščih, in še to, kot je omenil eden od njih, le z malo začetnico. Tudi vloga, predvsem pa način financiranja regionalnih kmetijskih zavodov naj bila v prihodnje jasnejša. V imenu dekanov Biotehniške fakultete in Veterinarske fakultete je udeležence pozdravil tudi profesor dr. France Habe. Pou- daril je, da smo tako pri organiziranju svetovalne službe kot nasploh pri organiziranju kmetijstva nekaj posebnega. Naši kmetje so, kar se tiče ekonomske moči, kmetje z malo začetnico, sicer pa jih lahko zapišemo kar z veliko začetnico. Tudi kmetijskim svetovalcem ni lahko svetovati v razmerah, v kakršnih je naše kmetijstvo, ko »traktorji 40- zbornico- odstotkov energij® P°r mo za obračanje«- pruštya Na občnem z°°r S|oveniie kmetijskih svetovac v(1oif so za predsednika P $ ^^etU' volili Mirana So* ® norici-^ skega zavoda v N° ^8^ slednje leto se b° svetovalci zbrali v 9X Odkupujemo živino, cene ugodni Plačilo v najkrajšem času. Mesnice HANŽEKOVIČ, Veržej, tel.: . . /'rpO'' Tudi Občina Odranci pripravlja razvojni projekt Kmetijstvo, domača obrt, turi^'” perspektivnost / Zato nameravajo’ pov aktivirati Pre5hod°-> vojne usmeritve, ' nadali'1' 1 le lastno osnovo Z je v k | voj. Največ rog'^/ stvu in doPd^^hldo^' J različnih podrocj po Futurizem idr.), ^stnt^^ke181 bljeno za infraks ^gnjsk remljenost« kraVduh°5hy' mere, kulturno1 vadi1^' nje, za rekreacij0 .ejaStni^ interes za aktivirat cialov oz. dejavnosti. Pre kar0 I vsem tem seznauarja do^ljf krog 'jud'od hirali nato naj bi venf vso> |, in oblikovali pre naj bi , no dokumentacij0 Pa / do konca junija- J s Kljub pospešenemu razvoju vasi Odranci, ki je tudi samostojna občina, ugotavljajo, da so potrebne dodatne spodbude in predvsem celostnejša razvojna strategija. Zato so se tudi oni odločili za izdelavo projekta Crpov (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) in v ta namen sprejeli sklep, da bodo v občinskem proračunu zagotovili 1,4 milijona tolarjev (v dveh letih), to je polovični delež; imenovali pa so že tudi 5-članski projektni svet in v Ljubljano po- slali vlogo za sofinanciranje. Vas Odranci šteje 1770 prebivalcev. Odkar imajo samostojno občino, so uspeli zgraditi kanalizacijo, posodobiti nekatere cestne odseke, delno obnoviti vaški dom in zgraditi novo mrliško vežo, te dni pa še novo poštno poslopje. V tem času sta bila na njihovem »ozemlju« zgrajena tudi sodoben bencinski servis Petrola ter motel podjetja Mobix iz Črenšovec in še bi lahko našteli nekatere pridobitve. Žal pa je še vedno pereča problematika brezposelnost, ne- Zgodovinarji so mnenja, da je ime Odranci slovanskega izvora (Holub - Zalamegye tortenete II Ado-rianc), in sicer izvira iz imena Hadrijan. Prvi podatek v doslej raziskanih knjigah pa je iz leta 1322. nicah in pri zdravem grozdju. Pri uporabi pnevmatskih stiskalnic pecljanje in drozganje ni potrebno. Obvezno pecljamo in drozgamo tudi rdeče grozdje, ki ga potem nekaj dni pustimo v kadeh in mešamo (maceracija), da se izluži barva. V fazi predelave žveplamo samo enkrat, in to lahko že grozdje, drozgo ali mošt. Grozdje žveplamo, če dalj časa čaka na predelavo in če je zelo nagnito. Uporabimo lahko kalijev metabisulfit (tokobran, vinobran), 4-15 g/hl. 5-6 % žveplasto kislino uporabljamo za drozgo, posebno še tam, kjer se odločimo za maceracijo belih aromatičnih sort (drozgo pustimo v kadi 4-12 ur, da se intenzivira aroma, in zatem stiskamo. Količina 5-6 % žveplaste kisline se giblje za 40-150 ml/hl in je odvisna tudi od toplote drozge ali mošta. Pri hitri in brezhibni predelavi žveplanje grozdja, drozge ali mošta ni potrebno, vendar v primerih, ko mošt lahko ohladimo. Drugače se vrenje lahko začne že isti dan in razsluzenje ni mogoče. Razsluzenje (pretok po 12-24 urah) naj bo letos obvezen ukrep, da že iz mošta odstranimo razne ostanke škropiv in drugih nezaželjenih snovi. Bistrenje lahko pospešimo z dodatkom čistil (želatina in kremenčevo čistilo), ki jih dodamo že moštu izpod stiskalnice, ki ga črpamo v posodo za razsluzenje. Najprimernejša posoda za razsluzenje so jeklene cisterne, ki jih lahko tudi polivamo z vodo, da znižamo temperaturo mošta. Razsluzeni mošt pretočimo v vrelno posodo in ne žveplamo. Svetujemo dodatek selekcioniranih kvasovk. Ogrevanje mošta ali prostorov je za napredne kletarje preteklost in nepotreben strošek, saj nam je cilj, da mošt prevreva pri temperaturi 15-18 stopinj. Imeti moramo tudi možnosti, da mošt hladimo, saj se pri vrenju Oprošča tudi toplota, ki doseže lahko 30 in več stopinj in takrat vrenje lahko zaide v nepravo smer. Pri burnem vrenju izgubimo tudi aromatične snovi in dobimo tudi mannj alkohola v vinu kot pri počasnem vrenju. Dirigirano hla- dno vrenje je poleg kvalitetne surovine ukrep za dosego boljše kakovosti vina. Imamo več možnosti za dosego tega cilja: Z vgrajeno hladilno napravo hladimo prostor ali s posebnimi vložki tudi direktno mošt, in ker je jeklo dober prevodnik toplote, bomo uspeli vzdrževati tudi optimalno temperaturo vrelega mošta. Jekleno cisterno lahko tudi rosimo z vodo. V lesenih sodih pa smo odvisni od temperature mošta, in ta je trenutno 20 in več stopinj, zato bo počasno vrenje v takih primerih le pobožna želja. Kakovost vina bo slabša v primerjavi s »hladnim« vrenjem. Pri količinsko majhnih pridelovalcih je montaža hladilne opreme prevelik strošek, zato si lahko pomagajo tako, da »boljši mošti« vrejo v steklenih balonih volumna 54 I, ki so vloženi v plastiko. Tam odstranimo gornji pokrov, in ko se je vrenje začelo, dnevno tudi večkrat zamenjamo vodo, ki jo natočimo med steklom in plastiko. V mošt, ki vre, svetujemo dodati čistilo bentonit, ki je pod različnimi trgovskimi imeni, s tem dosežemo, da se mlado vino po vrenju hitreje zbistri in ga istočasno stabiliziramo že delno ali v celoti za termolabilne beljakovine. Kontrola alkoholnega vrenja je zelo pomemben ttedensl(^| ukrep. Kontrolo opravljamo 2- do 3-refraktometrom merimo preostanek s vstopimo v klet, odprimo vrata in odp spr°s zadržujmo v kleti, kajti med vrenje^1 Ijikov dikosid, ki onemogoča norma 1 koncu vrenja se lahko pojavi že tudi P vodikov žveplec (vonj po gnilih jajci- Na trgu z vinom je čedalje večja « (< sebno še letos, ko so še zaloge sta' y , bodo bolje prodajala le kakovos dosežemo z optimalnim terminom trgatve, posamezno sorto, čistočo opreme, kleti, posode in umnimi kletarskimi ukrepi. Ernest Novak, dipl. inž. agr., KSS za Pomurje cene pujs Na četrtkovem sejmi1 v nišču so rejci prod^ ^ Pujskov, starih do 1U,: [Iliri in težkih od 15 do[ gramov. Za par žival'* oOo I tevali od 11.000 do 1 žl\ tolarjev, prodali / Pujskov. 1 ob 7. uri. Popravek V prejšnji številki Vestnika smo v prispevku Prikaz dosežkov rejskega in selekcijskega dela, v katerem smo pisali o uspeli govedorejski razstavi na Tišini, zapisali, da so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo domačih dobrot. Pri tem smo pomotoma zapisali, da so domače dobrote pripravile gospodinje iz Rankovec, v resnici pa so za to poskrbele pridne gospodinje iz Sodišinec. Prizadetim in bralcem se za pomoto opravičujemo! L. K. ^niK 2. oktober 1997 /J as ve ti Minerali in vitamini (3) ne. ne, ega isa, ču-ne-ko- efr iza 50f ine eje jno n fr nai di» J« iba I va ije 3' I Celotna količina mangana v or-Sanizmuznaša 12 do 30 mg. Pri-I Močeno dnevno zaužitje za odra-s|egaznaša 2,5 do 9,0 mg. Pri r®ioliki prehrani ne nastopi po-Mkanje mangana. 'Sebnost v hrani Z manganom so bogati čaj, ov-kosmiči, riž, mandeljni, orehi, in listnata zelenjava. Manganove soli naj bi povečale kovanje inzulina. Železo Kot sestavni del hemoglobina 6Pomemben za transport kisika, °tsestavni del mioglobina pa za ®®o kisika v mišicah. V citokro-+ sodeluje pri mitohondrijski Johondriji so sestavni del celi-^lihalni verigi. Poleg tega je še stavni del določenih encimov I JtaMdehidoksidaze, perok-, M Človeško telo vsebuje 3-eleza. poližem železa “''ovalentno železo se absorbi-’^Qtnjem delu tankega čreve-, količino absorbiranega železa l Caaktivni transportni sistem. Umanjkanju železa v organiz-m^Sa absorbira več, pri polnih nizk9a^pa ’e absorbcija železa 1 £ m°9'iiv°st transportnih It Kavi nje omejena, zato po-L s°rbcija v omejenem obse-IčPri pomanjkanju železa v in pri optimalnih po-L ^bsorbcije se ga absorbira jl.^ 5° 0/°. v povprečju pa 10 KPaSmi se veže železo v triva-|J obliki na drugi transportni si-k 1 9a odvaja predvsem v ko-" kjer se porablja za sin- tezo hemoglobina. Ker uporabi organizem za sintezo hemoglobina tudi železo iz razgrajenih eritrocitov, je dovolj 1 -2 mg železa dnevno. Neuporabljeno železo je shranjeno v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Rezerva zadošča tudi pri izrazito pomanjkljivi prehrani za leto do dve. Šele nato nastopijo znaki pomanjkanja železa. Poleg povečane potrebe po železu v določenih življenjskih obdobjih (nosečnice, dojilje, otroci v dobi rasti) nastopi pomanjkanje železa v organizmu: - pri dolgotrajni pomanjkljivi prehrani (shujševalne diete, vegetarijanska in mlečno-vegetarijanska prehrana), - motnjah v absorbciji (pomanjkanje želodčnega soka, operativna odstranitev dela želodca, vnetna obolenja prebavnega trakta), - izgubi krvi (močne menstruacije, krvaveči ulkusi v prebavnih poteh, hemeroidi, pogosto darovanje krvi). Vsebnost v hrani Največ železa je v svinjskih jetrih (20 mg/ 100 g), desetkrat manjše količine pa v svinjskem in govejem mesu. Iz rastlinskih živil se železo ne resorbira tako dobro kot iz živalskih, uporabnih je le 5 % vsebovanega železa. Znaki pomanjkanja železa Bledica, spremembe na sluznicah, povišan pulz, pogoste infekcije, utrujenost, izguba las, razjede v ustnih kotičkih. Nadomestno zdravljenje Za zdravljenje že obstoječega pomanjkanja pri odraslem je pd- trebnih 100 mg železa dnevno. Priporoča se jemanje z askorbinsko kislino (vitamin C) zaradi oksi-dativne zaščite železa. Stranski učinki Pri oralni terapiji nemalokrat draženje želodčne sluznice, redkeje pomanjkanje apetita in slabost. Na začetku nadomestne terapije lahko nastopi driska, po daljši uporabi pa preide v zaprtje. Železovi preparati obarvajo blato temno. Opozorila Hkrati z železovimi preparati ne smemo uživati mleka, ker preprečimo absorbcijo železa; hkratno jemanje tetraciklinov zelo zmanjša absorbcijo obeh; istočasno jemanje antacidov prepreči absorbcijo železa. Zastrupitve Akutne zastrupitve nastopijo predvsem pri otrocih, ki nenamensko zaužijejo večjo količino. Znaki so: nemir, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, šok. Absorbcija je sicer omejena z zmogljivostjo transportnih beljakovin, vendar nenormalno velike količine železa poškodujejo sluznico tako močno, da pride do motenj v regulacijskem transportnem mehanizmu. Kobalt Kobalt je centralni atom cianko-balamina in je udeležen pri razvoju rdečih krvničk. V organizmu odraslega človeka je 10 mg kobalta. Nahaja se predvsem v ledvicah in mišicah. Vitamin B12 se sintetizira v debelem črevesju s pomočjo kobalta. Za nemoteno hematopoezo Bistri grozdni sok (razvoj krvničk) je dovolj le nekaj mikrogramov vitamina B12 (cian-kobalamina), zato je pri vseh, razen pri vegetarijancih in pacientih z absorbtivnimi motnjami, potreba po vitaminu B12 zagotovljena. Kobalt je v obliki vitamina BI 2 v živalski hrani, predvsem jetrih in ledvicah. Zelenjava in sadje ne vsebujejo vitamina B12, lahko pa (nadaljevanje sledi) Edith Jošar, mag. farm., spec. F© Cene sadja in zelenjave sl Skakovci 15, 9261 Cankova, d.O.O. telefon: 40 300 JESENSKA PONUDBA * semenska pšenica, ječmen - umetna gnojila - kmetijska mehanizacija Vse to dobite tudi v trgovini v Pertoči . . - . -.. ZELO UGODNE! Velika izbira gradbenega materiala Fasade vseh vrst Zelenjava Tržnica NI. Sobota G. Radgona Ljutomer Cene sadja in r zelenjave . jabolka 60-80 120 120 hruške 160 250 250 slive 120 220 200 banane 125 150 140 limone 276 300 250 lubenice 100 - 80 grozdje 230 300 260 ananas 550 300 300 pomaranče 232 - 220 nektarine 400 450 400 grenivke 236 250 220 kivi 550 400 430 dinije 260 310 300 paradižnik 300 300 260 paprika 197 150 120 krompir 28 50 50 šolala 160 200 180 korenje 100 200 150 zeleno zelje 28 50 40 rdeče zelje 100 - 100 jajčevec 160 20(1 240 čebula 59 200 180 kumare 160 - 80 stročji fižol 180 - 280 ohrovt 160 600 - česen 330 420 390 bočke 100 150 150 por 315 - 280 cvetača 260 300 220 hren 320 - 400 jajca 20 - 19 fižol v zrnju 321 - 200 orehova jedrca 1560 - 1100 suhe figo 780 600 600 sohe slive 800 700 600 kokosov oreh 330 - 300 kostanj 260 - - Za pripravo tega soka je primerno grozdje samorodnic, ki jih zlasti na podeželju mnogi gojijo okrog domačij - brajde ali v vinogradih. Pomembno je, da ga konzerviramo tako, da preprečimo nastanek vrenja. To dosežemo z visokim segrevanjem na okrog 90-95 °-C. Sok lahko konzerviramo na dva načina. 1. S sokovnikom: Gospodinje, ki sokovnik imajo, naj ravnajo po priloženem navodilu. V tem primeru, grozde očistimo zelenih in mogoče tudi nagnitih jagod ter jih splaknemo pod tekočo vodo. Grozdne jagode osmukamo tako, da odstranimo vse zelene dele pecljev. Potem jih damo v ustrezno luknjičavo posodo, po želji lahko dodamo nekaj sladkorja, da je sočenje temeljitejše, nujno pa ni. 2. Pasterizacija soka, ki smo ga stisnili s stiskalnico: že med nabiranjem grozdja odbiramo lepe, zrele in čiste grozde. Grozde splaknemo pod tekočo vodo (prah, mušice), zmečkamo in damo takoj v stiskalnico. Takoj stisnemo, sok pa precedimo skozi gosto.cedilo v primeren lonec, ki ga s sokom postavimo na vroč štedilnik. Segrevamo tako, da čim prej dosežemo že zgoraj omenjeno temperaturo. Steklenice morajo biti brezhibno umite in že vnaprej pripravljene. Enako zamaški. Starih plutovinastih zamaškov he uporabljamo. Nove prevremo. Enako tudi gumijaste »kapice«. Oprane steklenice leže zložimo v pečico in segrejemo na '100 ° C. Potem pečico izklopimo. Od tam steklenice jemljemo, polnimo in takoj zapremo. Vroče napolnjene in zaprte steklenice polagamo na v več gub zložen kuhinjski prt na mizi (da se ne kotalijo) in počakamo 1 -2 minuti, da se razkuži zrak pod zamaškom. Tedaj steklenice zložimo v kartonaste škatle in jih zadelamo s čistimi prti, kjer naj se počasi ohlajajo. Popolnoma hladne shranimo v suhi, temni in hladni kleti. Oba postopka sta uspešna le ob maksimalnem upoštevanju higienskih norm v ravnanju z'živili in higieno posode. V steklenicah se pri tako pripravljenem sicer bistrem šoku sčasoma nabere na dnu steklenice več ali manj usedline. Tega pri tem zelo preprostem načinu konzerviranja ni mogoče preprečiti.. CILKA SUKIČ P.s.: Pri receptu za pripravo krhkih slivovih rezin v prejšnji številki Vestnika je pri navedbi potrebnih sestavin izostala količina moke. Ta je 30 dag. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 25 avtomobilov, prodali pa so tri. fr ROBERT HOZJAN,s.p. ŽIŽKI 95 a, 9232 črenšovci tel./fax. 069 70 833 u ^ETNA GNOJILA ^ČITNA SREDSTVA ^Uran Forte , ’ 4'047,00 SIT + P- d. Jenski program genska pšenica, » ^n, žito, tritikala felJSKA blANIZACIJA tr ^etven/k/, plugi, lr^rske škropilnice, hk'lnki umetnega in Vs,(e9a gnoja, motorne k 9e - poslovalnica: MELINCI 130 tel. 069 41 828 PLAČATE LAHKO S ČEKI BREZ OBRESTI! A ak&^ke GUME, S^latorji, Orna olja b&ENl MATERIAL BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA PRALNI, POMIVALNI IN SUŠILNI STROJI HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE SKRINJE, ŠTEDILNIKI VSEH VRST MALI GOSPODINJSKI APARATI... OB GOTOVINSKEM NAKUPU 5 % POPUSTA ROGOVA KOLESA OB GOTOVINSKEM NAKUPU 10 % POPUSTA MOPEDI TOMOS VODOVODNI MATERIAL, KOPALNIŠKA OPREMA IN BOJLERJI BARVE, LAKI... »NIMAMO« NE OBSTAJA PRI NAS DOBITE »SKORAJ« VSE. Znamka Letnik prev.km. VVVJetta 1,6 1987 155.000 Kia Clarus SLX 1997 16.000 Ggolf JXD 1986 107.000 Goif JGL 1981 117.000 Renault 5 five 1994 52.000 Renault Clio 1.2 1995 35.000 Zastava 191 1989 71.000 Tavria 1992 55.000 Jugo Koral 55 1991 49.000 Nissan primera 1991 105.000 Zastava 128 1988 122.000 Škoda Favorit 13SL 1990 45.000 Cena 5.000 DEM 25.000 DEM 5.300 DEM 2.200 DEM 8.000 DEM 14.000 DEM 2.300 DEM 250.000 SIT 420.000 SIT 14.500 DEM . 2.300 DEM 4.500 DEM MURSKA SOBOTA d.o.o. Ledavsko nas. 16,9000 MURSKA SOBOTA SLOVENIJA, R P 155 FAX/TEL: ++386 69/31620 FAX/TEL.: + +386 69/31846 TRAKTORJI AKCIJSKE CENE, POSEZONSKE CENE: - TRAČNIH OBRAČALNIKOV - ROTOKOPALNIKOV - NAHRBTNIH ŠKROPILNIC -TROSILNIKOV UMETNIH GNOJIL... UGODNE CENE - rotacijskih frez - brzoparilnikov - kotlov za žganjekuho - stiskalnic za grozdje - polžnih transporterjev Možnost plačila na obroke! 24 televizijski spored od 3. do 9. oktobra vestnik, 2. oktober W PETEK . 3. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 10.30 Tri krone, švedska nadaljevanka 11.20 Pod oljkami, iranski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Koncert elektroakustične glasbe 15.35 Portret Jurija Součka 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Agencija 21.40 Lažji od zraka, ameriška serija 22.35 Odmevi, vreme, šport 23.15 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.40 Noč čarovnic, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.55 Mostovi 12.25 Oddaja o računalništvu 12.55 Simone de Beauvoir, angleška dokumentarna oddaja 13.50 Aliča, evropski kulturni magazin 14.20 Zgodbe iz školjke 14.50 Očka dolgopet, ameriški film 16.55 Frasier, ameriška nanizanka 17.20 Pacific Drive, avstralska nanizanka 17.45 Vžigalice, francoska nadaljevanka, 1/6 18.35 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka, 4/6 19.00 Humanistika 19.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 20.00 Revolucija, ameriški film 22.05 Parada plesa 23.05 Koncert Big banda POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X - umori s trikom -13.00 POP-kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Nikita - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby- 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi - 21.00 Milenium - 22.00 Novi Frankenstein, ameriški film - 23.30 Seks s ... - 0.30 Tabu št. 16, erotični film - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda, serija - 13.15 Santa Barbara -14.00 Risanka - 14.15 Humoristična serija - 14.40 Za otroke in mladino - 16.20 Kenija - človek, ki je rešil živali - 17.10 Dom in svet - 17.40 Poročila - 17.50 Zvezdne steze - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.1 5 Hrvaška Casablanca - 20.50 Po naši lepi - 22.15 Opazovanja - 22.35 Potovanja: Maroko - 23.25 Dokumentarni film - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.35 Koledar - 13.45 Frasier - 14.10 Mesto fantov, ameriški film - 15.45 Hišice v cvetju - 16.30 Karel Veliki, serija - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Žup-anijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Madson, serija - 21.15 Popolna tujca -21.45 Zvezdna past, britanski film - 23.35 Detektivi - 0.05 Levji udarec, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.10 Dallas - 12.00 Zvon - 12.05 Pop in lahka glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 1'4.50 Otroški program -16.00 Heidi in Emi \ 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Deklamacija -17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.05 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dallas -20.50 Nemogoče? - 21.45 Ekskluzivno -22.10 Smrt modela, ameriški film - 23.45 Horace Silver septet - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.35 Nepričakovano potovanje - 15.25 Kje, kaj? - 15.50 Vreme - 15.55 Orsonlin Olivia - 16.20 Civilna korajža - 16.55 Film - 18.40 Strasti, nanizanka - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Prepovedano mesto, ameriški film - 20.50 Klip mix - 21.05 Tele-šport - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik -22.35 Vreme - 22.40 Balada prodajalke kruha, madžarski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Srednja šola v Kaliforniji - 9.40 Obalna straža - 10.20 Nadaljujte, filmska komedija - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi -12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry -14.20 Pink Panter - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider -16.25 Obalna straža - 17.15 Na jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Nevarna igra, srhljivka - 21.50 Tek za življenje, akcijski film - 23.20 Namen za ubijanje, kriminalka - 0.50 Ciociara, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Pozna ljubezen, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.15 Prizorišče sodna dvorana -22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox: Best of Eurotrash 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Borza - 10.15 Deželni magazin - 11.00 Jesenski glasbeni dnevi - 12.45 Med kimonom in kendom -13.45 Plesni fragmenti - 14.10 Naslednje leto v Marienbadu? - 14.55 Od Altmarka do Harza - 15.55 Amerika, film - 17.25 Hiša v Nemčiji - 19.00 Danes - 19.15 Most Glie-nicke - 20.00 Poročila - 20.15 Ura nič -22.45 Peter Huchel - 23.20 Tabula rasa -0.00 Deset pred deseto - 0.35 Jazzbaltica 1997: MishaAlpern Ouintett SOBOTA 4. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 7.40 Radovedni Taček: Lok 8.00 Male sive celice, kviz 8.45 Zgodbe iz školjke 9.15 Srečanje tamburaških skupin 9.40 Vžigalice, francoska nadaljevanka 1/6 10.30 Hugo | 11.00 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Taborniki in skavti 15.15 Sprehodi v naravo 15.30 Pastirci, slovenski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška serija 18.00 Na vrtu 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Pravi biznis 21.15 10let3x3 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Wicliffe, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 12.00 Revolucija, ameriški film 14.05 Pomp 15.05 Pacific Drive, avstralska nanizanka 15.30 Evrogol 16.30 Teniški magazin 16.55 SP v malem maratonu 17.55 Pokal evropskih prvakov v rokometu, Celje Pivovarna Laško - Redbergsli-ds 19.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 20.00 Film 21.35 National Geographic, ameriška serija 22.25 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beat-niki 23.25 V vrtincu 23.55 Sobotna noč POP TV 8.00 Zverinice - 8.30 Reboot - 9.00 Mož pajek - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Proti vetru - 12.00 Hrestač, ameriški mladinski film - 13.30 Cosby - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Obraz tedna - 16.30 Grand Prix magazin -1 7.00 Highlander - 1 7.45 Robocop -18.30 Herkul - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Howardov kot, angleški film -22.30 Odpadnik - 23.30 Mož iz Avstralije, ameriški film - 1.30 Playboy special -2.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 9.55 Poročila - 10.00 Posvetitev nadškofa Josipa Bozaniča - 12.00 Dnevnik -12.25 2,4 otroka - 12.55 In to naj bi bilo življenje - 13.40 Darovalci možganov ameriški film - 15.00 Risanka - 15.10 Živeti za druge - 15.50 Potopisna serija -16.20 Živa resnica - 16.50 Poročila -16.55 Masada - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.20 Rop v Beverly Hillsu, ameriški film - 21.55 Opazovanja - 22.15 Svet zabave - 22.45 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 10.25 Koledar - 10.35 Majhen veliki svet -1105 Kronika - 11.30 Indija - bogovi in ljudje - 12.25 Obalna straža - 15.25 Acapulco z dušo in telesom -17.15 Glasbena oddaja — 17.45 Madson — 18.30 Potovanje po Slovaški - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.15 Hrvaška kulturna dediščina -21.45 Hišice v cvetju - 22.30 Dokumentarni film - 22.55 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ponovitve -12.25 Koboldi v noči, poljudnoznanstveni film - 13.00 Dnevnik - 13.10 Avtomagazin - 13.35 Ameba - 13.55 Zelena žaba -14.05 Telešport - 15.10 Belo, rumeno in črno, italijanski film - 17.00 Tranzit - 17.30 Deklamacija - 17.35 Horizont - 18.15 Spominska znamenja 1848/49 - 19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sezona in fazona, kabaret - 21.20 Povračilo, ameriški film - 23.25 Lažni podatki, nemški film TV MADŽARSKA 2 8.10 Nepričakovano potovanje - 9.00 Računalništvo - 9.30 Narodnostne oddaje -12.00 Zvon - 12.05 Zamejski Madžari -12.35 Pari in zakonci na umetninah -13.00 V imenu ljubezni, nanizanka - 14.50 Omama hitrosti - 15.20 Jezikoslovni program - 15.50 Odgovarjamo na telefone -16.00 Srečanje z Magdo Szabo - 17.00 Telešport - 18.40 Po sledeh Laszla Kuna -19.30 Familija - 20.05 Vesti iz EZ - 20.10 Telešport - 21.40 Reforma državnih izdatkov - 21.45 60-letnica izraelskega filharmoničnega orkestra TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vroča sled -11.10 Disneyev festival - 12.10 Harry in Hendersonovi - 12.40 Vse v redu, Corky -14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice -15.40 Beverly Hills, 90210 - 16.25 Melro-se Plače - 17.10 Urgenca - 18.00 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 El Chicko, film - 21.45 Črni dež, akcijski film - 23.45 Ščititi in služiti, srhljivka - 1.10 Maščevanje iz zapora, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 In ne vodi nas v skušnjavo, film - 11.10 Veliki volk kliče, pustolovski film - 13.00 Poročila - 13.10 Maska v modrem, film - 14.35 Naš zdravnik je najboljši, film - 16.00 Tekmovanje štajerskih harmonik -16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Dolina Kloster ’97 - 21.45 Poročila - 21.55 Deset let pogledov s strani - 22.50 Ivana Trump, film - 0.20 Poročila - 0.30 Smrtonosno raziskovanje, srhljivka 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pisma iz Velike Britanije, deseti del - 7.30 Francija:,Auvergne - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Posebne tendence - 9.35 Hiti Rolanda Kaiserja - 9.45 Slovenski magazin - 10.15 Inter City - 10.45 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti -12.15 V živo iz Klavnice - 13.15 Vrtiljak šla-gerjev - 14.00 Novo ... - 14.30 Stranske poti v srednji Aziji, tretji del - 15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva -16.05 Zlati tjulenj, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Kako pridejo nemški avtomobili na Poljsko? - 18.30 Tujina -19.00 Danes - 19.20 Foyer - 20.00 Poročila - 20.15 Jeremias Gotthelf: Idila in realnost - 21.30 Jeremias Gotthelf: Črni pajek - 22.30 Arhitekt Max Dudler - 23.15 Maria Jeritza - 0.30 Pogledi s strani - 0.55 Projekt X NEDELJA k 5. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 8.25 Čebelica Maja 8.50 Živžav 9.40 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka, zadnji del 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Divja Avstralija, avstralska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Agencija 15.05 Kristina, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Na kamnu nov gozd, dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Zoom 21.15 Večerni gost 22.00 Poročila, vreme 22.10 Premiera, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.15 V vrtincu 11.45 Lahkih nog naokrog 12.30 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beat-niki 13.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 13.55 La Cenerentola, opera 16.25 Motociklizem za VN Avstralije 17.55 PPZ v rokometu, Robit Olimpija -Baekkelagets 19.30 Pacifi Drive, avstralska nanizanka 20.00 Odprimo vrata upanju, dobrodelni koncert 21.30 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 22.20 Slovenski magazin 22.50 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška serija 23.15 Šport v nedeljo 0.00 Slovenski magazin POP TV 7.30 Kje je Wally - 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze -9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Peter Pan -10.00 Mladi superman - 10.30 Power Rangers - 11.00 Herkul - 12.00 Argument -12.30 Z Jonasom brez ... - 13.30 Grand Prix magazin - 14.00 Fantovščina, ameriška komedija - 16.00 Radijska postaja -16.30 Otroški zdravnik - 17.30 Pasje življenje, ameriška komedija - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Športna scena -23.15 Argument - 23.45 Kavarna ob meji, kanadski film -1.45 24 ur TV HRVAŠKA 1 9.00 Poročila - 9.05 Sezamova ulica -10.05 Otroški festival - 11.05 Risanka -11.30 Poljudnoznanstvena serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota -14.20 Opera Box - 14.50 Med nami -15.25 Oprah Show - 16.10 Pot za Avonle - 17.00 Risanka - 17.25 Poročila - 17.35 Enkrat v življenju, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.30 Izbor lepotice Hrvaške, finale -23.05 Opazovanja - 23.25 Zlati fantje, dokumentarni film - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Cerkveno prazno vanje pri Mafiji Bistrici - 12.20 Dosjeji X -13.05 Polnočna premiera, ponovitev -17.05 Varaždinski baročni večeri - 18.05 National Geographic - 19.00 Popaj -19.30 Dnevnik - 20.15 Zaposleno dekle, ameriški film - 21.50 Zakonski pristan -22.20 Popoln moški, britanski film TV MADŽARSKA 1 6.45 Za kmetovalce - 7.15 Otroški program - 8.25 Biblija - 8.30 Tv-magister -10.00 Fant iz Komama, film - 11.20 Domoznanstvo - 11.30 Pesem doni - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo -12.40 Pobalin, ameriški film - 14.30 Iščemo pogrešane odrasle - 15.00 Donator -15.35 Reformatorski verski program -16.00 Disneyjevi filmi - 17.15 Odločate vi! - 18.10 Turistični magazin - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Hiša Szbrad, 4. del - 21.45 Odnosi, nanizanka - 22.30 Tonik, 25 minut za osvežitev - 22.55 William Christie, filmski portret TV MADŽARSKA 2 8.15 Nepričakovano potovanje - 9.05 Družina Onedin - 11.00 Telešport - 13.00 Angleško podeželje - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Novi reflektor - 14.30 Na evropskih vodah - 15.05 Obalna straža - 15.50 Anno ... - 16.20 Spomin na aradske marti-rje - 16.50 Vreme - 17.00 Pesnik se vrača, rock opera - 19.00 Show »21« -19.30 Ljubezen je iluzija - 20.00 Bog in narod - 20.30 Šport in odkritje - 21.45 Telešport - 22.55 Antartida, španski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.40 Vroča sled -11.05 Disneyev festival - 12.00 Šport -12.40 Zadnji prehod, film - 14.05 Duh kapitana Blackbearda, film - 15.50 James Bond - Ognjena krogla, akcijski film -18.t)0 Srček - 18.30 šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Samo ti, filmska komedija -22.00 Kolumbo - 23.25 Kraj zločina -0.55 Wyatt Earp, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Glasbena parada, filmska komedija - 10.30 Teden kulture -11.00 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 1 2.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Radetzkyjeva koračnica, film - 16.05 Kontroverzna Viktoria, film - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zgodba o Royu Blacku, film - 22.00 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.15 Teden kulture - 0.45 Halo Avstrija, halo Dunaj - 1.10 Pogledi s strani - 1.50 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Branje frankfurtske, poezije - 8.10 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 David Oistrach in Paul Badu-ra-Skoda igrata Mozartova dela - 10.15 Robert Schumann - 10.35 Jeremias Gotthelf in njegov ementalec - 11.20 Kako je Jacobli prišel do ženske, prvi del - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Kako je Jacobli prišel do ženske, drugi del - 15.25 Vtisi iz doline Emmen -15.45 Vožnje skozi Švico, sedmi del -16.00 Alergije - talci civilizacije? - 16.30 Blues iz Kaisermiihlena, tretji del - 17.15 Živalski portret - 17.30 Televizijski nasveti hišnega zdravnika - 18.00 Dnevnik -18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo - 20.00 Poročila - 20.15 Mi Nemci, enajsti del - 21.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva - 21.15 Vrni se noter, vrni se ven - 22.25 Priti in oditi - 23.1 5 Komisar - 0.15 Zadnja obala, film PONEDELJEK 6. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 9.50 Zmenki, ameriška nanizanka 10.15 Premiera, ameriški film 12.30 Utrip 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.40 Zoom 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gost 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Košara 17.30 Pouka je konec, nizozemska nadaljevanka 17.45 Mejniki, nemška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Pro et contra 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 23.05 Kika, španski film TV SLOVENIJA 2 12.50 Na potep po spominu 13.50 Humanistika 14.20 Šport v nedeljo 15.05 Srečanje tamburaških skupin 15.30 Lažji od zraka, ameriška serija 16.20 Obzorja duha 16.50 Sedem smrtnih grehov, avstalska nanizanka 17.40 Karina in Ari, francoska nanizanka 18.05 Lovejoy, ameriška nanizanka 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Banan ni, angleška nadaljevanka, 4/10 20.55 Kri na snegu - vojna v Rusiji, ameriška serija 21.50 Pomp 22.50 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP- kviz - 13.30 Športni krog - 13-45 Športna scena - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara-17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby- 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 V postelji s sovražnikom, ameriški film - 21.45 Detektivka Lea Sommer-22.30 F/X - umori s trikom - 23.30 Teksaški mož postave - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 „ 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 18-00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program' 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.« Santa Barbara - 13.10 Dokumentarna “fr daja - 14.00 Risanka - 14.15 Porocila-14.20 Za otroke - 16.05 Poročila - 1°J’ Krivda, serija - 17.00 Hrvaška danes* 17.55 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrv* - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nausikaja Iv* - 22.05 Hrvaška Casablanca - 22.40 P? zovanja - 23.15 Pobesneli Max, amen* film - 0.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.15 Koledar - 14.25 Meste“L film' 15.15 Policist za odstrel, ame duj0 16.45 Za otroke - 17-30 Acap _ ^25 in telesom - 1 7.55 Pazi, s e „nOrama' Hugo - 19.00 Županijska gprfja-19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz' 4 22 o0 . telji - 21.00 Poljska 1989-1 C|ive > New York News, serija - 22. mes, dokumentarna serija TV MADZARSKA1 g05 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzho® Družina Faller - 9.35 Ponovitve -Disneyjevi filmi - 12.00 Zvon - ’ ^.gO sbeni program - 13.00 Dnevni Narodnostne oddaje - 14.50 'L gg H* program - 15.20 Za otroke - ^.00 in Erni - 16.30 V imenu Ijub^jpeji®' Otroška psihiatrija Szeged - 1 A peforms nalni magazini in dnevniki - 18'Ss|b državnih izdatkov - 18.05 18.10 Za otroke - 18.30 MG * pnevrdk' pričakovano potovanje - šport - 20.00 Med petimi Spominska znamenja 1848/ Spomin na aradske martirje -22.20 Cvetni listi, cvetovi, vene film - 0.00 Dnevnik IV MADŽARSKA 2 14.00 Skupščinski dnevnik-zasedanja parlamenta - 17.40 Tango triglasno, nanlnroč^-re-Vreme - 18.30 Znanstveni P ° 19.00 Po sledeh Ladislava lešport, vaterpolo - 21.00’2‘" Judit Szucs - 21.30 Telo^ž^ Aktualno - 22.25 Dnevnik' , Dortre’ 22.40 Elizabeth SchvvarzkoP1’ TV AVSTRIJA 1 ^nid 6.05 Otroški program - 9.0 y -1 jf Kaliforniji - 9.20 Obalna5 - j Duh kapitana Blackbearda, inli mh, Konfeti -12.15 Deklica s q - 12.40 Tom in Jerry - Jg0Zd-> 13.45 Ko so živali zapustil® * Dr. Ouinn - Zdravnica iz sba gg Kaj ght Rider - 16.25 Tenis - - 2°'V velemestu - 19.30 čas v 5 jjja* nar drugih ljudi, filmska ojega TV-klub - 22.05 Ne brež.^^o/ resnična zgodba - 23.35 sp dež, akcijski film E TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 najboljši, filmska komedija - ^5 V' ■ lepi - 11.15 Konflikti'^or|^ lepi - ii.io -c c>ri,i' ,ncr v 12.00 Poročila - 1 2 °53 q0 ?0'Ji 12.35 Podobe Avstrije - 1 j Goi5^ N 13.10 Ljuba družina-I3'® 5.15 V e nik - 14.45 Lipova cesta - dan -lepi - 16.00 Schiejok^DeZ®8^ Dobrodošli v Avstriji - 1 pogl^ 5 - 19.30 Čas v sliki- 20.02 ? - 19.30 Čas v sliki - dbe ' 30 - 20.15 Belomodre Reportaža - 22.00 P°r. s stra daja o kulturi - 1.30 Pog|eO 3SAT teievC«? 6.50 Sedem dni drugac” v sli^ Alpska panorama - 9-0 . - Foyer - 9.35 Kino nasv®^ kako smo? - 13-33^^ _ 11■ d A možgane - 10.45 Obzor _ 13. denburgu - 16.45 17.15 Cas za serviranj® s|jKe iZ r valni magazin - 19.00 Danes - 1 1 = gtin.OFM 20.00 Poročila - 2°'!5oo M' ben smrtni primer - 2 ' .^gG ' k, 2i' 17 nldl ln Erni - 16.30 V ime- 69innk7° Pomagač - 17.15 Kviz «Snika°i n dnevniki - 18.00 Kato-i ^ann J F’23 Za otroke - 18.40 ' tW0-0o i? - 19-30 Dnevnik, ' Ptt ^inaiilLi n'ne oči, nanizanka -i ilčh?2'O5 |'Cni magazin - 21.30 Me-, % J? 23.3 p°dn° strelišče, madžarski •i h/. °-15 rv,° Andrea Szenes in njeni ' i Unevnik 1,'M K^Va- iTJ30!3 Parlamenta - 16.30 ! rrick Jdran - 17.05 Balaton - J Jemalka - 18.30 Doku-VV7edin 10 Za otroke - 19.30 'Ničnih 20-00 UsPeh “ 20 55 ^■0o°čevaie 'zdatkov - 21.00 Znan-2w ^ktuam ' 21-30 Vse ali nič, kviz L~ 22.25 Dnevnik - -4° Univesitas, Philia V 1 SiSV ~ 9-10 Srednja šola v otroka Rider - 10.20 Ne 11 50 Konfeti-n močmi - 12.40 V V hrasti ' 14.50 Dr. Ouinn -»'19^ Knight Rider-k^SpJ^^uška- 19.30 Čas Waik°Vedana zahteva, srhlji-, '0?n^'teksaški 'anger • k 4%alna'kriminalka - 0.10 .Av ra' Pustolovski film 10.4o'n 5 zgodba o Royu 'l2AA°9ati in lepi- H-2« 00 Poročila - 12.05 Ši- ling - 12.35 Dežala in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi - 0.20 Mozartiana 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - .9.45 Čas za serviranje -10.15 Raziskovalni magazin - 10.45 Slike iz Avstrije - 11.30 Evropski magazin -11.55 K stvari - 13.10 Reportaža - 14.00 Na lepi modri Donavi - 15.00 Človek bi jih moral imeti še enkrat dvajset, film - 16.25 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Užitek na dober nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Tiha dežela - 21.50 Pomočniki, film - 22.00 Poročila - 22.25 Potovanje v Italijo, film -23.45 Sončni žarek - 0.45 Deset pred deseto SREDA 8. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 11.45 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Pravi biznis 15.05 Svet odkritij, ameriška serija 15.55 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Čisto perilo, danska drama, 2.del 21.05 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.10 Zbogom, Columbus, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.25 Svet poroča 11.55 Volja najde pot 12.25 Dekliško sramežljiv, ameriški film (čb) 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National Geographic, ameriška serija A 15.20 Studio city 16.05 Kir Royal, nemška nanizanka 17.05 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Evropska liga v košarki (ž), Ježica -Bourges 21.40 Koncert simfonikov RTV POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X - umori s trikom -13.00 POP-kviz - 13.0 Obraz tedna -14.00 Sedma nebesa - 15.00 Skrivni svet Alexa Mačka, ameriška nanizanka - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Mali mož Tate, ameriška drama - 21.45 Prijatelji - 22.15 Taksi - 22.45 F/X - umori s trikom - 23.30 Teksaški mož postave - 0.3p 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara - 13.10 Dokumentarna oddaja - 13.55 Risanka - 14.15 Poročila -14.20 Z očmi učenca, dokumentarna serija - 14.50 Izobraževalni program - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, serija - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Ekran brez okvira - 22.26 Opazovanja - 22.55 Mojstrovine svetovnih muzejev - 23.10 Pobesneli Max III, ameriški film - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar - 15.10 Hobsonov izbor, ameriški film - 16.45 Z očmi učenca, serija - 17.15 Risanka - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Banan ni, angleška nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 Francoska zveza, ameriški film - 23.15 Zakladnica, glasbena oddaja TV MADZARSKA1 5.40 Vaška - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.10 Malo flirta, nanizanka - 12.00 Zvon -12.05 Glasbena zgodovina - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke -16.00 Heidi in Erni - 16.30 V imenu ljubezni - 1 7.00 Nujna pomoč - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Hare Krišna -18.25 Za otroke - 18.30 MC - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kviz ob 40-letnici madžarske TV - 21.15 Panorama, svetovna politika -21.50 Požiralec žebljev, francoski film -23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.20 Zamejski Madžari - 16.50 Pratika -16.55 Princ Bob, filmska opereta - 18.25 Vreme - 18.30 Mreža - 19.15 Za otroke -19.30 Družina Onedin - 20.00 Ljubezen v noči, ameriški film - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.40 Beg v zapor, tv-igra TV AVSTRIJA! 6.05 Otroški program - 9.05 Alf - 9.25 Srednja šola v Kaliforniji - 9.50 Obalna straža - 10.40 [(olumbo - 11.50 Konfeti -12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry - 13.10 Smrke! - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider -16.25 Tenis - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport: Liga prvakov - 20.15 Klovn, srhljivka - 21.50 Pogledi s strani - 22.05 Kraj zločina - 23.40 Šport - 0.10 Uspavanka za truplo, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Radetzkyjeva koračnica, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 1 7.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani 7 20.15 Help TV - 22.00 Poročila - 22.30 Žarišče - 23.20 Dolgoročna smrt, prvi del filma - 0.50 Pogledi s strani 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje do potovanja -10.15 Užitek na dober pemški način -10.45 Slike iz Nemčije - 11.30 Nočni azil na zlati obali - 12.00 Zvezdna ura filozofije -13.00 Dnevnik - 13.15 Mona Liza - 13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Hit parada -14.45 Disko - 15.35 Pur - 16.00 Faust iz Moskve na Vzhodnem jezeru - 16.30 Ambo-seli - Savana slonov - 17.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva - 17.15 Avti in mobili -17.45 Okusi z zgodovino - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Ernesto Che Guevara - 21.00 Che živi - 21.15 Imajo živali dušo? - 22.00 Poročila - 22.25 Požarna noč - 0.05 Dieter B. ČETRTEK 9. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 10.25 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 10.50 Zbogom, Columus, ameriški film 12.30 Divja Avstralija, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Čisto perilo, danska drama, 2. del 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje TV SLOVENIJA 2 14.15 Filmski triki 14.40 Koncert simfonikov RTV 16.10 Grace na udaru, ameriška nanizanka 16.35 SP v kolesarstvu 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka, 7/ 13 18.30 Očividec, angleška serija 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Evropska liga v košarki (m), Olimpija -Alba 21.45 Podoba podobe 22.15 Salman Rushdie, angleška dokumentarna oddaja 23.05 Koncert B. B. Kinga POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X - umori s trikom -13.00 POP-kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Dangerfield - 15.00 Skrivni svet Alexa Mačka - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Z Jonasom brez ... - 21.00 Nikita - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 F/X - umori s trikom - 0.00 24 ur TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara - 13.10 Živa resnica -13.40 Poslovni klub - 14.15 Poročila -14.20 Za otroke - 14.50 Izobraževalni program - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, serija - 1 7.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet -20.50 Mafija, dokumentarna serija - 21.45 Sinovi neviht - 22.50 Opazovanja - 23.25 Kraljevske skrivnosti, dokumentarna serija -23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.55 Koledar - 15.05 Hišni obiski, ameriški film - 16.45 Za otroke - 17.25 Acapulco z dušo in telesom - 17.50 Planet živali -18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.35 Dosjeji X - 21.25 Poročila - 21.40 Frasier - 22.10 Matilda, belgijski film - 23.45 Kinoteka: Izginula miniatura, nemški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon -12.05 Vedno zelene melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Gimnazija strtih src - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke -16.00 Heidi in Erni - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Begavčki -17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Program madžarskih Židov - 18.20 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30. Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 273. del - 20.35 Friderikusov šov -22.40 Tolpa svobodnih, švedski film - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.45 Nepričakovano potovanje - 16.30 Zadeva še ni končana - 17.00 Čakajoč na vlado 1 7.30 Šport in odkritje - 18.20 Narodopisna zakladnica - 18.25 Vreme -18.30 Top 40 - 19.00 Risati je lepo -19.15 Za otroke - 19.30 Družina Onedin -20.00 Prosta ura, o poeziji - 20.50 Mojstrovine - 21.00 Pari in zakonci na umetninah - 21.20 Klip mix - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik -22.40 Telešport TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.20 Srednja šola v Kaliforniji - 9.45 James Bond - Ognjena krogla, akcijski film - 11.50 Šport - 12.40 Tom in Jerry - 13.10 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider -16.25 Tenis - 19.00 Up in slava - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Nash Bridges - 21.50 Srček - 22.35 Hitri pobeg, akcijski film - 23.35 Šport - 0.25 Smrtonosno prijateljstvo, srhljivka - 1.50 Klovn, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Bele sanje, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja,-12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 1.9.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Hansi Hinterseer najbolj prisrčno - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 0.00 Nomadi vetra, drugi del - 0.45 Veliki moguli, drugi del 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Avti in mobili - 10.15 Okusi z zgodovino - 10.45 Slike iz Švice -11.30 Orientacija - 12.00 Nočna kavarna - 13.30 Čas za živali - 14.00 Na lepi modri Donavi - 14.45 Vico Torriani šov - 16.30 Čudoviti planet - 17.15 Novo ... - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Sprehajalka na Sans - Sou-ciju, film - 22.00 Poročila - 22.25 Vzhodno od Maconda - 23.30 Od revolucije do filma - 0.35 Deset pred deseto mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan.Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35'Obve-stila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof- 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 datira vestnik, 2. oktober Kujski val, prebujenje Balkana Velik dogodek, ki se je te dni zgodil v križišču vseh križišč, so že kar nekaj časa napovedovali razni drobni dogodki: a) Luks, orjaški in krvoločni nemški ovčar, je vse življenje sovražil mačke in je ob vsaki čisto ponorel. Kar nekaj jih je končalo svoja trdoživa življenja med njegovimi čekani, ker so se mu lahkomiselno približale. Oni dan so domači ostrmeli. Luks je ležal na trebuhu, mahal z repom in prijazno lizal majhnega črnega rnucija. b) Slobo in Franjo sta se na Trgu Bana Jelačiča stisnila in vroče poljubila. Srbi in Hrvati so metali šajkače in klobuke v zrak, se objemali in vriskali. Okrog spomenika kralju Tomislavu so zaplesali kozaračko kolo. V Beogradu so bile Terazije polne navdušenih ljudi, ki so tja pripotovali iz vseh krajev nekdanje Jugoslavije. Rakijo so pili kar iz jogurtovih kozarcev, prešerno streljali v zrak in brenkali na tamburice. Čemerni in zlovoljni so stali ob strani predstavniki ameriške vojske in mednarodnih sil, kajti njihov veliki posel je šel po zlu. c) Paprika in paradižnik, sicer smrtna sovražnika, sta poleti 1997 najlepše uspevala, če sta rasla skupaj. V črevesju lokalnih političnih veljakov je vsa leta od zadnje vojne da-dala huda napetost, ki je povzročila, da sta se Prlekija in Prekmurje popolnoma ločila. Razdor je bil tolikšen, da sta nekdanja kandidata za župana dveh največjih vzhodnoslovenskih občin pred volitvami nabirala glasovez obljubami, kako bosta porušila vse mostove čez Muro, če ju i®*1 Dobro, da politiki nikoli ne držijo obljub, zato mostovi še stojijo. Križevci so bili zadnjo soboto in nedeljo v septembru leta 1997 pm zorišče velikega dogodka. Prleki so postavili spomenik človeku, kije Prekmurje pripojil Sloveniji. Ob tej novici je ves svet obstal. Sprava ob 120. obletnici rojstva Matije Slaviča je zasenčila vse potrese, požare in vojne, delnice n borzi so vrtoglavo poskočile. Pred kratkim še nacionalni in P° IC sovražniki so si izpovedovali toliko ljubezni, kolikor do nedavno sov štva. Sožitje je bilo tako popolno, da smo bili vsi navzoči edini. Od trenutka bo ta svet drugačen. Iz Križevec se od tega dne mir in F zen širita po vsem planetu kakor nekoč kuga in črne koze. Kujski val poziva vse zavedne Prleke na preventivno cepljenje Vsi, ki v soboto ali nedeljo niste bili v Križevcih, se lahko per strpnost in razumevanje v najbližjem zdravstvenem domu. brizgalke in dežurno medicinsko sestro vam poklanja Insti u nestrpnost pri PAZU (Prleška akademija znanosti in umetno kuval@siol.net Lendavski pereči Pozdravljeni! Vsem, ki ste morda pogrešali Pereče, sporočam, da rubrika ni ukinjena, le meni, piscu, so pošle moči. Jesen je pač letni čas, ko je na kmetih (in polkmetih) dela na pretek, zato ni časa za modrovanje. Tudi vreme je bilo v septembru ves čas lepo, -s ui oil greh, ko ga ne bi koristno izrabili - za delo seveda. Blagor tistemu, ki živi od svojih rok! Vsi ljudje hitijo! Tako poje neka zabavna pesmica. Pa še res je! Navsezgodaj me prebudijo ženske, ki gredo na avtobus, da bi se zapeljale na delo v Muro. Kmalu potem zaslišim brnenje osebnih avtov, s katerimi se možje in fantje peljejo na delo v tovarne (kolikor jih je pač še ostalo). Nekje v istem času začno “pufkati” traktorji, ki prevažajo kozurno silažo v domače silose in “cukrovico” z njiv na odkupna mesta. Prejšnjo soboto in nedeljo so ljudje hiteli v vinograde. “Slika" se bo ponovila to soboto in nedeljo, ko bodo trgali grozdje tisti, ki so dopustili grozdnim jagodam, da naberejo še nekaj sladkorja. Nekateri so tudi že začeli sejati pšenico. Polno zaposleni pa so tudi gradbeniki, ki hitijo dokončati pred pričakovanim slabim vremenom to in ono stavbo. Logično pač sklepajo, da po lepem vremenu pride slabo. Najbrž so na jesen na tesnem s časom tudi delavci v tovarnah in birokrati v pisarnah, ko pa se tako neusmiljeno bliža konec leta. O tem, torej hitenju, razdajanju ... sem razmišljal v nekaj zadnjih dneh. Navdal meje občutek, da tako pridnih, delavnih ... ljudi kot s(m)o v Prekmurju, Prlekiji, na Apaškem polju pa v Slovenskih goricah ... najbrž ni nikjer nasvetu. Morda ne bo odveč, da zdaj nanizam nekaj rekov, ki bodo potrdili, da smo na pravi poti: Delati je moliti; Delo je slanica za telo; Če si se sam lotil dela, bodi kladivo; če so te prisilili, bodi nakovalo; Blagor tistemu, ki živi od svojih rok; Ni sladu brez potu; Z delom se vse doseže; Kdor je delu zvest, ga lažna ljubezen ne bo prevarala; Po brazdi se vidi, kako plug reže; Delo rok - praznik za dušo; Če ne znaš delati, te bo revščina naučila; Veliko dela, malo prepirov! Ugotovili ste, da je vsebina današnjih Perecev resna in ni posebej obarvana po lendavsko. Še malo mi namreč ni do tega, da bi se “zajebaval”, ko je čas za delo. Najbrž pa se boste strinjali z mano, da pa so tudi ljudje, ki dobro živijo, četudi se fizično ne pretegnejo . ravno preveč. Pregovor pravi: Kdor prede (dela), ima eno srajco; kdor ne prede (dela), ima dve. No, mi pa ostanimo zvesti svoji vesti: Brez dela ni jela! In ker delamo pridno kot mravlje, nam nihče ne sme očitati, ko si tu in tam nazdravimo. Pravzaprav si bomo morali velikokrat, če bomo hoteli “pospraviti” ves mošt (po martinovem pa vino), ki smo ga že in še bomo iztiskali iz grozdja. Pač rezultat dobre Riše in piše DRUŽINA KMETIC z BRMML NACI vinske letine in našega pridnega dela. iti UK. »Nisem lačen! A torta me mika. Nič ne pomaga,« je preprosto obračal dlani, nato pa zasadil žlico v mehki, obilni trikotnik. »Preoblečem se. Bolje se počutim,« se je opravičila Andreja in se podala v spalnico. Postelji sta bili brezhibno postlani in pogrnjeni s svetlo modrim svilenim pregrinjalom; kot običajno. Vse kot vedno, vsak dan! Samo ko je stopila do ogledala, ji je korak zastal. Pogled na posteljno omarico jo je presunil in zagozdil vsako misel: ob poročni sliki se je bohotil šopek vrtnic, rožnatih, kot so bile njene... Težko sklonjeni cvetovi v kristalni vazi so bili razporejeni tako, da je bil ves Ančin obraz viden. In smehljal se ji je... Najprej se je oprijela stranice in nato sedla na rob postelje. Soočili sta se v tem čudnem nenavadnem položaju. Andreja je vztrajala kot Anica, vztrajala, dokler se zenice niso zastrle s tanko kopreno in je po licih začutila vročo vlago. Nato jo je kdove odkod navdal neki spodbuden in svež občutek in misli so se ji strnile v neizrečen stavek: »Sprijazni se, Andreja! Anči je bila pred teboj m, in če ne boš dovolj strpna, bo ostala še dolgo za teboj, za vedno.« Nežno, da solze ne bi pustile sledov, sije obrisala lica, pogoltnila slino, ki seje nabrala zradi zadrgnjenega grla, se odkašljala, odložila zgornji del oblačila in se z narejeno mirnimi koraki in s krinko sreče na obrazu vrnila mednje, med svoje. Torta je bila iznakažena in z belega napisa se je rogal samo še stavek: došli. Tisti prvi, dobri del besede so si razdelili in pogoltnili... Prvo noč pod tujo streho je še najsrečneje prebrodil Samo. Nobeni pomisleki, ker so sobo zasilno opremili, ga niso vznemirjali. Prižgal, si je v kotu stoječo svetilko, zasenčeno z velikim, rumenim senčnikom, zmetal obleko na sto! in si v domišljiji namestil na steno svoje junake. Obrnil se je, segel po stikalu in se podal v drug svet, kjer v sanjah oživljajo ljudje in se dogajajo čudeži. Sklenjeno je bilo, da bosta Andreja in sin nekaj dni še prebivala doma, se pravi v bloku. Zima ni najugodnejši čas za preseljevanje. V enem tednu bosta pripravila samo nujne osebne predmete, ki morajo z njima v novi dom. Pohištvo in vsa ostala oprema bo ostala tu in čakala. »Mami, sem se bomo vračali na vikend,« se je hahljal. ZRA BOŠ TU BASA ' STARA GOČALA. KA JE CE-CE iz SANIA BARBARE KORVEJŠ. W STARI JE VEJKŠI KumJz. /ZAKADI mame in so-i sede ne morem končati Notesa proznega DELA, ko je spravljal svoje reči v potovalko. »Gotovo, saj je v redu. Le na vikend hodijo ljudje, da se sprostijo in si kaj spečejo. Midva tega ne smeva,« gaje poučila. »Prava reč, vse to lahko počneva zdaj tam, zgoraj,« ji je brž odvrnil. »Tam zgoraj se reče pri Pintaričevih, tako se namreč jaz zdaj pišem in morda se boš tudi ti kdaj odločil,« mu je namignila. »O ne, mami, zakaj bi se morali vsi enako pisati in ta priimek mi sploh ne ugaja,« seje otresel ponudbe. »Veš, najbolje bo, da se premakneva šele v semestral-nih počitnicah,« si je premislila mama. »Rekli ste, da med novoletnimim prazniki. Tam s hriba se lahko imenitno smučam. In če sva že njihova, bodiva čimprej,« je preudarno pogruntal deček. Silvestrovo so nameravali praznovati skupaj. In tu se je zataknilo. Alenka si je načrtovala svojo družbo domov, sem v hišo, ker sta sošolka in sošolec živela v bloku. Prvič letos je menila, da se bo oče umaknil. A oče ni kazal nobene volje, da bi si iskal zabave kje zunaj domače hiše, tokrat še celo ne. Alenka gaje postavila pred dejstvo: »Obljubila sem sošolcem in ne morem jih razočarati. Prosim, razumi me in pojdi na primer tja, k Andreji! Saj je stanovanje udobno in za tri dovolj prostorno.« Oče se je skušal brzdati, vendar ga je izdal glas, ki je kar drhtel: »Doma bomo, vsi! Andreja vam bo spekla in pripravila narezek. Zabavate se lahko v tvoji sobi, ko se naveličate. ti odpeljem družbo domov.« »Hvala za tako pomoč! Saj se še glasno smejati ne bodo upali. Kadar je hišna veselica, starši navadno odidejo od hiše. Tako je pri drugih!« mu je zabrusila. »Pri nas bo pa drugače, dekle! » »Dobro, da se danes dogovarjava. Lahko prijateljem še povem, da bomo pripravili drugod.« »Bodo! Brez tebe, Alenka. Ne dovolim, da se boš klatila za tak praznik po tujih hišah, še nikdar se nisi. In takrat sva bila še sama.« »Prav zato, ker sva bila sama,« mu je zagrenjeno vrnila. »Lepo počasi! V šoli je čajanka, namenjena za vse. m JE KURVEJS, TIJ Rokouš mA! .KATE PA BRIGA Z HAJKE DEKSON JE DECO^VZčORATA Sl! f FIL-ALI KAK SEŽE PRAVI. /MENI SE NAJEDLE PRI POP KVIZI SE M) JE JA ' VIJDI JONAS Ž. VAJ DA JE DOBER. FČASIVI JETU Tak bilou. & san as ŽENSKE-TIH ! IDEN GE K BENKIČOM9ME JANIJE, m jf run. RA roo/ -AU je Pa Tt Tam se razveseli s svojimi vrstniki,« jo je zbrano nagovarjal. Nič več ga ni slišala. Treščila je vrata, njegova ušesa so dojela, kako je zaškrtal ključ, in nato je navila gramofon, da je odmevalo po vsej hiši in še do sosedovih. Živci, ki so jih predvidene ali nenadne težave postavljale pred trdo preizkušnjo, so se vseeno začeli rahljati. Stiskal je pesti in si dopovedoval: »Boris, zdrži, obvladaj se!« Visoki, cvileči toni, mednje seje vrinil tudi kak blazen krohot, so prodirali skozi tanke stene in občutil jih je, kot bi mu nabijali na možgane. Nobena uporabna misel se zato ni mogla izvrtati iz njih. Razdvojen se je skušal osredotočiti na eno izmed možnosti, ponujali sta se mu dve: ostro zahtevati, da mu odpre vrata, ali zapustiti hišo in se potešiti na svežem zraku. Izbral je drugo. Oblekel sije vetrovko, se pokril s klobukom in odšel v noč. Nežne snežne zvezdice so se brezšumno spuščale na zemljo. Začutil jih je na obrazu, drobne in tako prijetno hladne. Poplesavale so v soju dvoriščne svetilke, ki je razsvetljevala pot vse do prvega ovinka. Glasba pa, divja kot je bila, je prihajala za njim. B'la je na ušesa in rezala čustva. Kakšen grozljiv kontrast, kako uničujoč v tej gluhi noči, ki razsipava in zasipava svet z belimi kosmi. Razdrobljenih misli, ki so rile po možganih, ni mogel strniti v odrešujočo verigo. Blodile so, se trgale in podžigale noge, da so se premikale hitreje, vedno hitreje; po hribu navzdol. Vse do zadnjega odcepa, pred glavno cesto. Tu so se mu koraki vkovali v mokra tla. Možgani so sklenili krog: na usodnem mestu so zakoličili njuno usodo, njegovo in Alenkino. Njuno življenje je zajelo kolesje, ki se je od takrat vrtelo na mestu, včasih je zdrvelo po klancu navzdol in vselej jima gaje uspelo nekako zavreti. Kaj bo zdaj? Bodo brezglavo zdrknili v prepad? Ali je Alenkin izbruh samo izraz običajnega mladostniškega izsiljevanja? Kopica vprašanj brez odgovora. Tuje stal, tako čisto sam, zgubljen na robu ceste. Sem ni prodiral tisti grozljivi glas, ne, do sem mu ni mogel slediti. Noge so se spontano premaknile, nekam tja na cestišče, in potem bi ga bilo zaneslo kdove kam, če bi ga ne bili tam izza klanca obsijali žarometi. Zaslepili so ga in oklevajoč je meril cesto z desne, na levo. Voznik je na vso moč zahupal in nato ustavil. Besen je spustil šipo in ga nahrulil, njega, kije stal zopet skoraj negiben na istem mestu kot prej, na Ančinem: »Kaj hudiča kolovratite po cesti. Če ste pijani, pojdite spat, če pa iščete smrt, si ne izberite mojega avta!« Vozilo je zdrvelo po klancu proti mestu in Boris se je zbistril in sklenil v sebi: »Ne, saj nisem nameraval, in sploh, nočem umreti. Kaj bi počela moja Alenka sama? Sama! Kako sama? Saj imava Andrejo in Sama, ki sta najina in še nista.« In ravno zaradi njiju blodi tu sam in 'VSE KOKOLI Tl a mi še iimM Helena umetne ■ osamljen po pusti cesti. Samo z zvezdica^• belimi in brezbrižnimi do ljudi, do vsega Z< še spoprijatelji. Vračal seje, miselno razdejan, moker1 d ko seje bližal hiši, hitrejši je bil korak- j| je vlekla tja gor. od koder ni donela več kn j rezala več v tišino noči, le svetloba se je N । pasfj sem in ga vabila. Koračil je zapeljivi sve ^je1’ kajti za njo. za tistimi debelimi vhodnim’ v j ona. In kako zelo sta pripadala drug ^ui« in hudem, je bilo s preprostimi in zaplesč nedopovedljivo, zanje ni izraznih o občutki. Tako tesno povezana sta sam ra?e, > sabo! Bojazen, da med njima ni mravlja ne bi prodrla skoznjo, mu je na.jjel), Z8? jil* njegov korak je bil prenagljen, neprem' g ji se pokazali; še preden sta Andreja, prag,e žena, in njen sin utegnila dobro pres^opla” Previdno je odklenil vrata in vstopil- op8 .^jf hiše gaje objela s tišino. Odlagal je vetr° pgi^si se mu je pod čevlji že nabrala luža, j^jcova11 otresti, nanje se je prilepil sneg. N«Prsve’1^' odprla vrata Alenkine sobe. Šop rdečk obl^ razsipal po veži. Stala je na pragu, V8A ^(a!8^' rumeno pižamo, in ogrnjena s haljo,in. trga!a.’W »Kam si odšel, oči?« je mukoma . ftdeče veke bi jo bile izdale, četudi ne piti Vendar so solze še kipele, tako nezadr ^jji zala jih ni več. , odvk1”1’ »Ohladil sem se,« ji je pomirjaj00 spat, ker vsa trepetaš. Zebe te.« . zahlip8'aWv »Ne, oči, tako sem se bala zate,« J6 & a PL »Že prav! Veš, včasih je dobro, da s 0 jpiig y malo bojimo; še bolje pa je, da smo d icazaNlZ obzirni in razumevajoči,« jo je P0001 je Z j zdrknilo mimo njenih ušes. Obrnila in zaprla vrata za seboj. in$''V eje i” Družina je zakopala bojno sekiro ^eI)j(a LefjSanirali«, je bilo nekaj časa vse čisto, zdaj pa se je očitno spet 1 Fotografija: JAŽ Je na parkirišču pri križu v Murskih Črncih tale »fiček 1^’oa^ja U na kolesih, nato ga je nekdo prevrnil na streho, zato je iz J"žica Bra'ztakel bencin, iz motorja olje, povrh pa je okrog njega še . ]»., '“vl Mviivm, iz, invivija vijv, |iv>iu p** J’" ««««» • Sočje vjZtl'k steklenic in razna navlaka. Vse to seveda ne sodi na to ^kih č’ odgovoren za uradno odstranitev, se sprašujejo vaščani Lr"ee. Saj res: kdo? - F. G. --- GORNJA RADGO- NA - Na Ljudski univerzi bo v četrtek, 2. oktobra, ob 19. uri predstavitev prvih zvočnih publikacij z naslovom Pogovor z dr. Antonom Trstenjakom. Predstavil jih bo novinar in publicist Andro Skaleras. F. KI. --- GORNJA RADGO- NA - V tem šolskem letuje na območju občin Gornja Radgona. Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici v sedmih osnovnih šolah in v eni s prilagojenim programom 2.133 otrok, kar je za 110 manj kot prejšnje šolsko leto. Največje zmanjšanje otrok je v gomjerad-gonski osnovni šoli, kjer jih. je letos 761, lani pa jih je bilo 56 več. Le v apaški šoli jih je letos več kot lani, in sicer 276 (lani 271). Medtem ko je pri Negovi njihovo število enako lanskemu, je v vseh drugih šolah manj otrok. F. KI. CVEN.Od novem----- bra letos do julija prihodnje leto naj bi zgradili nov vrtec in obnovili šolsko zgradbo. V ta namen bo Občina Ljutomer zagotovila 75 milijonov tolarjev. G. G. JUGO 45, letnik 1985, registriran do septembra 1998, prodam. Tel. 41 489. ml5376 MOTORNO KOLO JAVVA 350, letnik 1986, ugodno prodani. Andrejci 44, tel.: 48 905. m 15390 WARTBURG, vozen, neregistriran, prodam za 300 DEM. Tel.: 60 610. m 15402 NISSAN SANY 1,4, 16 V, letnik 1991, prodam. Tel.: 21 040. ml5421 RENAULT 9. D. karamboliran, vozen, prodam. Tel.: 27 822. m 15422 KOLO Z MOTORJEM TOMOS av-tomatik prodam za 25.000 SIT. Zel-ko, Kolesarska 83 Tropovci. ml5443 GOLF, letnik 1982, registiran do avgusta 1998, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 79 235, po 16. uri. ml545O APN 6 in Jugo 45, letnik 1987, v celoti ali po delih prodam. Tel.: 46 540. ml5455 OPEL VEKTRO, 1,8 i, letnik 1990, oprema GLS, prodam. Tel.: 46 433. m 15463 RENAULT 18, TLJ, letnik 1985, in Jugo Koral 45, letnik 1989, prodam. Tel.: 46 670. ml5482 PEUGEOT 306 XR z dodatno opremo. letnik 1993, prodam. Tel.: 32 373. ml5496 PURE IN PURANE za trgatev, marti-novo, božič, novo leto. Dostava, na dom je zastonj. 100-odstotna garancija za preživetje od začetka do konca vaše reje. Plačilo na 6 obrokov in več. Vaše želje, predloge in informacije sprejemamo po tel.: 84 238. ml5460 ŠKOTSKE OVČARJE (lesije), mladiče z rodovnikom, prodam. Tel.: 68 519.ml5478 posesti Dl L.L d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA živali PURANE, SAMCE, težke 12 kg, bomo prodajali 8. 10. 1997 na sejmišču na Ptuju. Cena 4.000 SIT/kos. Naročila sprejemamo po tel.: 067 88 058 ali 067 88 114. ml5313 PRAŠIČE od 90 do 120 kg kupim. Tel.: 064 725 254. DVA MLADA PSIČKA, majhne rasti, mešančka, podarim dobrim gospodarjem. Tel.: 49 263. m 15439 DVE BREJI KRAVI zaradi bolezni lastnika nujno prodam. Tel.: 55 148. ml5454 NESNICE lahko dobite v Babincih 49 pri Ljutomeru. Tel.: 82 401, vsak dan.m 15459 SPIN nepremičnine p. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.: (069) 24 389, mobitel: 0609 618 704 ■ POSREDUJEMO PRI NAJEMU, ODDAJI, PRODAJI IN NAKUPU VSEH VRST NEPREMIČNIN. NA VOLJO SOVAM KOMPLETNE STORITVE! Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 dol 6.00 TRISOBNO STANOVANJE v Tomšičevi 3 v Lendavi (prvo nadstropje) prodam. Tel.: 75 906, po 19. uri. ml5062 VIKEND Z VINOGRADOM v Mo-ščancih prodam. Tel.: 31 736. mtu ENONADSTROPNO HIŠO v središču Murske Sobote prodam, tel.: 064 712 430. ml5250 HIŠO v Krogu, Brodarska 38, 17-ar-ska parcela, sadovnjak in njiva. 40-arska, prodam. Tel.: 27 045. m 15370 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Dobrovniku, njivo, manjši gozd in vinograd s kletjo ugodno prodam. Dobrovnik 27a. m 15371 . STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in veliko stavbno parcelo v Predanovcih prodam. Po želji tudi 3 ha prvovrstne zemlje okrog hiše. Tel.: 24 996, zvečer. ml5385 PROSTORE, primerne za pisarne v mestu Murska Sobota, damo v najem. Tel.: 32 345. ml5394 VELIKE POSLOVNE PROSTORE s skladišči blizu Murske Sobote damo v najem. Tel.: 45 533. m 15399 POSLOVNI PROSTOR v Ljutomeru, v velikosti 38 m2, centralno ogrevan, s telefonom, dam v najem. Tel.: 81 404. m!5401 STANOVANJE v Gornji Radgoni damo v najem. Tel.: 61 762, 69 415. ml54I0 PODKLETENO ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO z dvema zidanima garažama v centru Radencev, parcela 11,5 ara, prodam. Tel.: 47 175. ml5413 STANOVANJSKO HIŠO z 10-arsko parcelo v Črenšovcih ugodno prodam. Tel.: 70 159. m 15420 POSLOVNI LOKAL, več namembnosti, 40 m2, menjalnico in frizerski salon v Murski Soboti prodamo. Plačilo in cena po dogovoru. SPIN nepremičnine, tel.: 0609 618 704. m 15427 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Lendave prodamo. Tel.: 78 036. m 15446 HIŠO, stara gradnja, 140 m2, pri Ljutomeru prodam. Tel.: 81 705. m 1545 7 NADSTROPNO HIŠO, na 900 m2 veliki parceli v Moravskih Toplicah, Dolga ul. 53, prodam. Tel.: 0043 732 306475.m 15464 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 62 m2, centralno ogrevano, v pritličju, prodam. Tel.: 31 052. ml5470 LOKAL s skladiščnim prostorom (skupaj 90 m2) v središču M. Sobote dajemo v najem. Dejavnosti po dogovoru. Informacije po tel.: 27 399 ali 32 774. m 15481 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Ljubljani prodam. Informacije po 18. uri, tel.: 061 487 769. m 15485 li t k Živag0 • V^ivah^6 povedala Alenka in namignila še Samu. ^stit^0 p°bbskaval s svojimi črnimi očmi in pohi-®or‘s, včasih ti bo prav prišla steklenica.« prepričan!» VS°bo st'skajoč škatlico v roki, odpravila v B^^alaiT1 S0 sej' Prst‘ zaP'et'i v vrvico, in ko seje oij a\so nJene oči obvisele na verižici z ličnim ’n modrim kamenčkom v sredini. V0 ^luz v r^eč‘ Pu'over >n 8a zamenjala z modro V^ivila0 Ver'žica je gladko, še nekoliko zagorelo kidala Sj'n brezhibno grajeni vrat še bolj poudarila. ^IjvaJe lase in se taka, v lepše spremenjena, ‘n P°nosen hkrati, je nameraval zinili S Plavut nega' ee ne bi pravkar Samo prištorkljal v mi na nogah in podvodno masko na obra- H ka^eHden, Samo! Hočeš raziskovati vodo v 2Vesem Plosknila Alenka z rokami in se še S^ici' L • »L’Seje 0Je smel tudi Samo srkniti požirek sam-P°nubi' Alenki: ^kin Sent te odpeljati voščit prijateljem.« n' mogel skriti začudenja: »Zdaj, oči, MV^a' če Utn° n'ri ne vem’ kJe so << l8 bi ti 'tat Se bodi P° polnoči. Moški mora biti Pogie^SJ0Pila za menoj,« seje začel šaliti. je i a program do konca, če bom vzdržala, Adi!, ejala in zopet vključila aparat. % Pa j.e brž pridružil Samo.; L ' rajajmo vsi!« je dopolnila pogovor An- Sih°' M t106 je minilo, ko je na vratih pozvonilo. Ste 0(iprl vhel°S nas n*so pozabili,« se je domislil ?WV'h, tud'klna vrata- Skoznje se je vsulo vseh pet 'de n • ’ca letos ni dremuckala doma. Kot A Orj|. rvi voščil sosed in v imenu vseh veselo ^Nsedn . S,, 11 VeijL Orn J« prijetno, ko vas vidimo tako lepo i'L1?11!» ° Sreče mladi gospodinji in Samu v no-X| % da b' V"0 besede naletele na plodno zeitiljo!« AlAolnii. a in trčila s sosedi, ker je Boris me- pil l^apjL oma prihrumeli, so tudi odšli. Boris je kuhi' Vrata' Andreja pa je podrsala s ko- % a' njl ‘n še moža zvabila za seboj. Tu mu Hi’, 'isti Po|. %L ^iTienii^ ^'adega Mavriča in naše Alenke, se ^Piserp kot običajno voščilo.« i ml Pozoren, opazil sem pa že, da ji je naklonjen. Sklepam, daje Alenka poznala ozadje današnjega večera in je zato prijatelje kar pozabila in se uklonila želji, da z nami praznuje.« »Dečko je prikupen. Po zunanjosti sodeč, bi bil lahko še študent,« je sklepala Andreja. »Visok in krepak je že, mislim, daje šele v tretjem letniku gradbene šole,« ji je pojasnil in predlagal, da se vendar napotita spat. Po novem letuje notranjost Pintaričeve hiše spremenila podo.bo. Samovo sobico so opremili še s pisalno mizo in z okroglim vrtljivim stolom, ki mu je, nemir-nežu, še posebej ugajal. Steno si je urejal sam in na častnem mestu, na vrhu police, se je razstavljena bohotila potapljaška oprema. Iz spalnice je zopet zavelo, tako po žensko, v omarah se je nakopičilo Andrejino perilo, skrbno zloženo, in kup ženskih torbic, spravljenih v ožjem predalu. Za njene obleke je Boris že zdavnaj pripravil prostor, saj je Anči-ne odpeljal domov. V jedilnem kotičku so se lesketale šipe temnih omar in skoznje so bili vidni kristalni kozarci za bela in rdeča vina ter žgane pijače. Tako je hišo Andreja obogatila z mnogimi majhnimi stvarmi, ki pa so prostorom vdihnili veliko domačnosti in uporabnosti. Gospodinjstvo seje prevalilo na Andrejina ramena, vendar ne v celoti. Alenka je še vedno prijela za likalnik, nalagala v pralni stroj in kakšne nakupe je še prinašala spotoma iz šole. Tako utečeno gospodinjstvo ji je precej olajšalo življenje. Nenadoma se ji je zdelo, da sme dlje postati pred šolo, poklepetati s sošolci in si sede privoščiti sladoled ali kos torte. Počutila seje izenačena z vsemi drugimi, ki so se že ves čas smeli bolj ali manj ubadati s svojimi skrbmi. Teh skrbi ni kazalo zanemarjati, kar dovolj se jih je nakopičilo: šolskih in zasebnih. Niti Alenki niti Samu ni ostalo skrito, da skušata biti starša na moč pravična. Tudi žepnino sta prejemala ves čas enako in istočasno. Večer sta ohranila zakonca zase. Nikomur nista dovolila, da bi jima kratil čas v tem edinem intimnem prostoru. Tudi onadva sta spoštovala otroke tako, da nista po nepotrebnem vdirala v njune sobe. Le popoldan je Andreja pokukala, ali so ležišča urejena, kajti tudi za Samom seje priselila ta dobra navada. Dnevi so minevali v vsakdanjih radostih in skrbeh. Pri večerji ali pred njo so se včasih tudi pomenili o njih. Andreja je slutila, da se otroka iskreno ne izpovedujeta. Kadar se je oče zamudil, sta ji zaupala več, se pravi Samo ji je potožil o ocenah, ki ob koncu leta ne bodo obetavne, če že ne bo vmes nezadostna iz slovenskega jezika. »In ti, Alenka? Je kemija v redu?« seje obrnila k njej in prinašala večerjo na mizo. »Popravila sem. Za več kot trojko ni možnosti. Prav dober uspeh bo ostal,« je skomignila z rameni. »V osmem razredu se ga lahko vsak veseli,« ji je laskavo priznala Andreja. Že skoraj polletni staž kombinirane družine je jamčil še za nadaljnje soglašanje. Vsi so se prenašali in vsi so se toliko poznali, da jih druži ugodje in varen pristan in ne ljubezen. Če vsak izmed njih malo brzda svoj jeziček, se podredi osnovnim zahtevam, ki so za sožitje nujne, se stanje unese. Tedensko enkrat se je vsaj eden izmed domačih napotil v blok, prezračil stanovanje in ga zopet skrbno zaprl. Kadar sta utegnila, najčešče ob sobotah popoldne, .sta se zapeljala tja Andreja in Boris. Ob lepih sobotnih popoldnevih je blokovsko dvorišče mrgolelo od otrok vseh starosti. Vpili so, se igrali, tepli in peli, vse, kar počno pač otroci, kadar se jih na tako majhnem prostoru zbere veliko. Da si je mnogo družin poiskalo tišino ali razvedrilo nekje na dežji, se je doma komaj poznalo. Tu za zaklenjenimi vrati je Andreja z Borisom uživala tudi v ljubezni, v neokrnjeni obliki sta si dala duška. Domača spalnica, še vedno med dvema otroškima sobama, je terjala skrajno opreznost in tudi s.trah, da se bodo vrata odškrnila in bodo skozi špranjo kukale radovedne oči. To bi si privoščil Samo prej kot Alenka, o tem sta bila oba prepričana. Ker je to zatočišče ponujalo še vedno košček doma, se bife nikdar ni čisto izpraznil. Kavica, vroča, kadeča se, je naravnost vabila Borisa iz kopalnice. V kadi ali pri prhi je Andreja vsaj doma odstopila od prednosti in jo ponudila Borisu. Mirno sta kramljala in načrtovala, kako bi čimprej usposobila tudi zgornje sobe. Otroka rasteta in počasi Si bodo najedali živce na tesnem, kot so. Prvi zapletljaji se začno zjutraj v kopalnici: »Samo se nenehno pritožuje, da Alenka predolgo stoji pred ogledalom. Jaz jo razumem. Vsako dekle v tej dobi počne to, čltudi ali prav zato, ker ni zadovoljno s svojim obrazom. Natanko ve za vsako pegico, mozoljček in je prepričana, daje sogovornik s pogledom uprt naravnost tja,« je Andreja skušala razložiti Borisu. »Gotovo ti dekleta presojaš po lastnih izkušnjah in prepričan sem, da so še danes taka in bodo vse življenje ostala. Vendar se Samo tako izmika poštenemu umivanju. Vem, da se ti več ne bo pustil kopati, kljub temu ga nagovori, naj skoči v kopalke, in ga pošteno zdrgni,« ji je svetoval on, ker se je sam spomnil sebe iz tistih norih let. , »Umivanje zanj sploh ni bila ovira, nasprotno, vse do lanskega leta je bilo to zanj normalno. Pozneje, se pravi, ko se je začel razvijati, in razvil se je, menim, celo prez godaj, saj vidiš, kako nabite so njegove mišice, me je poslal iz kopalnice in se celo začel zaklepati.« »Ah, menil sem, da seje vase zabubil pri nas, zaradi Alenke. Fantje toliko zrel, da si lahko mirno privošči kopel tudi tu. Morda mu bo to celo ugajalo.« »Še nekaj. Alenka je dekle. V drogeriji so tako zapeljive reči in deklice mikajo razne dišave. Veš, kam cikam: zvišati žepnino.« »Ni težko, primaknil ji bom, tako, na samem.« »Ne, tega nikar! Samo naj ve, daje starejša in da ji pripada kaj več kot fantu. Ko bo odrasel, se pravi vsaj še malo, bo tudi nanj odpadlo toliko. Za zdaj še ne zna ravnati z denarjem in ta bi ga samo pokvaril,« mu je pojasnjevala in se trudila, da bi njene besede tudi resno jemal. »Ker se ves čas ukvarjaš z ljudmi, jih verjetno bolje poznaš in zato ti prepuščam delikatne stvari, kot je vzgoja otrok. Zdi se mi. da tudi jaz kljub pomanjkljivemu znanju nisem bil slab vzgojitelj« »Nasprotno, celo dober.« ga je pohvalila. Nekaj dni pred iztekom šolskega leta je dežurni učenec poklical Sama iz razreda. Ta je prebledel in vprašal presenečen: »Kdo me kliče?« »Socialna, k njej pojdi!« je odvrnil deček in sedel zopet za mizo, od koder se je dobro videlo na vse strani hodnika. Samova vest ni bila otežena z raznimi drobnimi tatvinami, tudi z adidaskami, ki so največkrat »dobile druge noge«, ne. Potepal se je že tu in tam in včeraj je na igrišču obrcal Branka. Iz drugega nadstropja do pritličja je imel ravno dovolj časa, da je obnovil svoje grehe in prišel do vrat. Doslej je brezbrižno hodil mimo njih in socialna delavka ga nikdar ni zanimala. Tokrat pa je potrkal s kazalcem in občutil tesnobo po vsem telesu. Glas mu je odrekel pokorščino, koraki pa so ga nesli, samohotno so ga porinili do praga. Čutil je bližino in ujel glas, kot bi prihajal od nekod iz daljave: »Samo! Samo, kako si zrasel!« Nobenih vzdihov, ničesar osladnega. Le krepak stisk desnice in potem poljub, tako na lice. »Tata, kako ti tu!« je prijetno presenečen spravil iz sebe. »Obiskat sem te prišel,« je preprosto pojasnil visoki moški. Otrok gaje neverno pogledal, tako daje pogled zahteval izčrpnejše pojasnilo, zato se je popravil: »Službeno potujem v Nemčijo in sem se tu ustavil, pri tebi. Že dolgo se nisva srečala.« »Včasih ti ne utegneš, včasih mamica ne. Sam pa tako daleč še ne bi mogel potovati,« je izpovedal deček resnico. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 2. oktober W LOKAL V BELTINCIH, 67 m2, damo v najem. Tel.: 42 811. m 15488 POSLOVNI PROSTOR, 25 m2, opremljen, na Tišini, dajo v najem za mirno obrt. Tišina 5. ml5393 GOZD, 1 ha, v Otovcih, prodam. Tišina 5. ml5493 TRISOBNO DELNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru Murske Sobote dam v najem. Telefon v upravi lista, m 15495 STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, z vrtom, v Prežihovi ul. 1 M. Sobota, prodam. Tel.: 00385 40 315 592. ml4104 HIŠO S KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM v Kobilju prodam. Tel.: 062 836 427 ali 062 412 947. ml5500 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI LMT 539, 577 DV Izvozni model v zalogi Mogoče je dobiti tudi vse druge modele S 069 35 888 S 069 35 880 TRAKTOR, trosilnik za gnoj in cisterno za gnojnico kupim. Tel.: 064 725 254. m!5426 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Stanko Prapotnik , Hum 32 p. Ormož, tel.: 062 701 593. ml5183 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL prodam po delih ali v celoti. Tel.: 23 405. m!5396 LIČKALNIK ZA KORUZO, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 41 881. m 15406 FREZO IMT 9 KS s priključki, hidravlično prešo, 180 1, ter leseno kad, 450 1, ugodno prodam. Tel.: 22 322. ml5416 SAMOHODNO štiritaktno vrtno kosilnico prodam za 15.000 SIT, moto-kultivator 8 PS s pogonom in čelno koso prodam za 1.000 DEM. Zelko, Tropovci, Kolesarska ul. 83. ml5442 ODKUPUJEMO DELNICE PO NAJVIŠJIH CENAH. (069) 33 013 ENOREDNI KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO prodam. Vegi, Rad-možanci 86 , tel.: 79 058. m 15480 kmetijski pridelki GROZDJE ali mošt, šipon in rizling, prodam. Tel.: 75 357. ml5408 GROZDJE chardonay in rizling ter 1.000 litrov vina z analizo prodam. Velika Polana 199. m 15411 GROZDJE z brajd, mešano, prodam. Maučec, Tešanovci 29. ml5415 GROZDJE, belo, ugodno prodam. Tel.: 54 218. ml5419 GROZDJE, šmarnico in jurko, iz vinograda prodam. Tel.: 40 130. ml5423 GROZDJE z brajd, mešano, prodam. Borejci 30, p. Tišina, tel.: 46 234. m!5429 GROZDJE, laški rizling, v Lend. Goricah prodam. Tel.: 77 154. ml5448 POBRANI LAŠKI RIZLING (800 kg) prodam. Tel.: 78 336, po 19. uri. m 15451 GROZDJE (rizling, šipon) z brajd v Lendavskih Goricah prodam. Tel.: 79 621.ml5452 VEČJO ali manjšo količino grozdja (rizling, šipon) prodam. Bot, Kapca 145. ml5453 MOŠT izpod stiskalnice ali grozdje laški rizling prodam v Ljutomerskih goricah. Tel.: 43 391. ml5466 . GROZDJE, šmarnico, in vino prodam. Lopert, Kobilje 63, tel.: 79 334. mI5483 VINO, laški rizling, 150 1, ugodno prodam. Sebeborci 57a, tel.: 48 893. m 15486 MEŠANO CEPLJENO GROZDJE, laški in renski rizling ter šipon, ugodno prodam. Tel.: 48 183 ali Mlajtinci 27. ml5494 GROZDJE, žlahtne sorte, prodajamo. Po dogovoru dostava na dom. M. Sobota, Šercerjevo nas. 17, tel.: 23 014. ml5244 GROZDJE prodam in kupim 200 1 sod. Tel.: 78 043. m 15358 GROZDJE, žlahtno, rizling, muškat silvanec, 1.000 kg, prodam. Andrejci 12, tel.: 48 616. ml5359 GROZDJE, klinton, prodam. Ženav-Ije 35, tel.: 56 262. m 15363 GROZDJE, šmarnico z brajd, in sortna jabolka za ozimnico prodam po 40 SIT/kg. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel. 70 173. ml5378 VINO, cepljeno, večje količine, in GROZDJE z brajd prodam. Tel.: 44 299. ml5379 GROZDJE, šmarnico, prodam. Stanjevci 38a, tel.: 56 080. m 15389 BETONARNA PETELIN GOR. RADGONA Cel.: 069/61755 PO UOOONIH CENAH VAM NUDIMO - BETON Z PREVOZOM IN ČRPANJEM - BETONSKE IZDELKE OB TAKOJŠNJEM PLAČILU NAO 1 00.000 SIT VAM PRIZNAMO POPUST. GROZDJE, šmarnico, prodam. Tel.: 24 834, Etelka Hari, Kančevci 34. ml5387 GROZDJE z brajd, jurko, klinton, prodam. Informacije: Mele, tel.: 62 394. ml5391 SVEŽE BUČNO OLJE, domače, po 1.600 SIT/1, prodam. Tel.: 31 998, od 8. do 14. ure. ml5392 razno NOVO PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO kurjavo s tremi radiatorja prodam. Tel.: 31 736. mtu INTERESENTA, ki želi oplemenititi svoj denar pod ugodnimi obrestmi, iščem. Tel.: 27 174. m 14832 ODKUPUJEMO HLODOVINO, bukev, bor in jelšo. Tel.: 063 754 343. ml5112 NOVO HIDRAVLIČNO STISKALNI- CO za grozdje prodam. Tel.: 31 736. mtu KROMPIR, jedilni in semenski, zamenjam za drva. Tel.: 72 583. ml 1818 KLETKE ZA KOKOŠI IN ZAJCE iz pocinkane žice ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Maučec, Bra-tonci 10, tel.: 42 096. m 15212 REFRAKTOMETRI - vinomeri samo 19.980 SIT. Vinotoč Sever, tel.: 22 812, 48 850. ml5320 AKACIJEVA DRVA, suha, ugodno prodam. Kuhar, Nemčavci 25, tel.: 24 543. m!5360 Preklicujem veljavnost spričevala 1. in 2. letnika tekstilne šole, izdanega na SCTPU v M. Soboti. Silva Kovačec, Lešniški vrh 1 a, Ormož. m!5373 HRASTOVE SODE, 300, 80, 60 litrov, manjše količine grozdja, šmarnico, in koruzo z njive prodam. Tel.: 47 187. m!5382 Odkupujemo živino, cene ugodne! Plačilo v najkrajšem času. Mesnice HANŽEKOVIČ, Veržej, tel.: 87 842 ' Nemško podjetje s sedežem v Mariboru takoj ponuja pogodbeno zaposlitev zastopnikom za ^prodajo vrhunskega ekskluzivnega vina.y Pisne ponudbe pošljite na naslov: WEST WIND. d. o. o. Vrbanska cesta 103a 2351 KAMNICA PRI MARIBORU Informacije po tel.: 062 622 210. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica f CZ) LADA CENTER JAGODIČ I 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 , samara T niva karavan l od 11 -290 DEM l od 15.910 DEM od 12.330 DEM J ....*■" ■■■ - . ■ HIDRAVLIČNO STISKALNICO, staro 5 let, 150 I, prodam. Tel.: 48 294. ml5383 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Električne šole v M. Soboti, letnik 1996/97, Rastimir Veršič, Loga-rovci 5. ml5386 ŽELEZNA GARAŽNA VRATA, ve likosti 2,80 m x 2,00 m, prodam. Tel.: 22 971.ml5393 SOHE ZA VINOGRAD, 70 kosov, in 20 kosov betonskih cevi, premera 12 cm, ugodno prodam. Tešanovci 53, tel.: 48 246. ml5398 KLOPI IN MIZE (smrekove) ter drobni gostinski inventar prodamo. Tel.: 45 533. KOLESELJ, starinski, star 100 let, in oves prodam. Tel.: 45 533. m 15400 LEPE SADIKE MAČEH po ugodni ceni prodam. Markišavci 36b. m 15404 KUHINJSKO MIZO s šestimi stoli in lesena garažna vrata, vse rabljeno, ugodno prodani. Tel.: 88 231. m 15407 DVOmInUALNE ORGLE TIGER ter dva klarineta Amati, skoraj novo, prodam. Tel.: 22 322. m 15417 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Tekstilne šole v M. Sobota, letnik 1995, Tatjana Halas, Otroška 3, Črenšovci. m 15425 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN palčkov, vodometov, cvetličnih korit in okrasnih kipov, do 30 %. Tel.: 062 731 259. ml5428 MLADINSKO SOBO (mahagoni), omarico za čevlje, obešalnik, kavč, preproge, el. štedilnik, hladilnik, štedilnik na trda goriva, klavirsko harmoniko (Weltmeister), 120-basno, vse lepo ohranjeno, zaradi selitve ugodno prodam. Tel.: 22 268. m 15440 Preklicujem veljavnost HK št. 17240-3, HKS Panonka, na ime Jožef Fenos, Cankova 73. ml5441 SENO IN SLAMO, bale,, prodam.' Tel.: 41 006. m 15445 STARO POHIŠTVO, razno starino in verske slike prodam. Tel.: 81 705. ml5458 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 350 1, prodam. Tel.: 87 156, po 16. uri. m 15461 BELO POHIŠTVO ZA KUHINJO Harita 2 x 2 m (s hladilnikom, štedilnikom 2 + 2, koritom, pipo) in regal za dnevno sobo, sedežno garnituro ter litoželezno kaminsko peč prodam. Tel.: 23 166. m 15487 delo REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, ki jo veseli delo v bistroju. Za hrano in stanovanje poskrbljeno. Tel.: 063 893 131.ml5202 NATAKARICO za delo v gostilni iščem. Tel.: 57 058. m 15409 NATAKARICO ali priučeno dekle zaposlimo za dela v piceriji Country Lipa, p. Beltinci. Tel.: 22 336. m 15435 KUHARJA ALI KUHARICO zaposlimo. Lahko je tudi pripravnik. Dela se tri dni v tednu. Tel.: 63 676. ml5444 PONUJAM DELO in dober zaslužek. Prodam rabljen pisalni stroj. Tel.: 45 359. ml5447 DEKLE ZA STREŽBO, lahko pripravnico, zaposlimo. Tel.: 43 109. ml5462 3.000 DEM in več z delom v mrežnem marketingu. Tel.: 24 775. ml5465 ZIDARJE in ključavničarja s C-kate-gorijo na območju Gornje Radgone zaposlimo. Tel.: 062 106 145. Odšel si tiho, brez $1°^^ kot zvečer ugasne zarja sv a v naših srcih še živl'.. čeprav že pet let v grobu s" V SPOMIN oRtober-Tih in boleč je spomin na • ko nas je zapustil naš drag brat in vnuk ml5467 MEDNARODNA DRUŽBA išče zastopnike za delo na terenu. Gostil-stvo-trgovina. Tel.: 061 161 31 K " do 16. ure. m 15489 ZAPOSLIMO ZIDARJE, TESARJi IN KERAMIČARJA. Možnost biW v Mariboru, tel.: 041 684 6JI m 15490 storitve Po ugodnih cenah in ob ugod” plačilnih možnostih naredimo cijske in plastične fasade, OP1 j mo vsa notranja slikopleskarska “ la, obnavljamo stare fasade, in sojamo gradbeni oder. Garancij 20 let delovnih izkušenj. . Alojz Toplak tel.: 0609 6*11 I ROLETE, aluminijaste, žaluzije, lamelne zavese, U marnike, platnene roloje izdelaJ montiramo in servisiramo-656. m 15070 DELNICE Telekoma, Save, trola, Gorenja, Kolorja, Union3' ■. kega. Moravskih Toplic in mo. Pridemo tudi na dom. 639 664. m 15361 KVALITETNO IN PO CENAH montiram ter P1^^ centralno in talno gretje ter Gretje in vodomontaža, Ivan^^J P-. Petišovci, Lendava, tel- I m'5364 INSTALACIJE CENTR^pe RJAVE od načrta do izve7eW(’ pravila in adaptacije, opratL, terstvo« Beltinci, tel.: 42°'' smo na voljo 24 ur. ml^"2 DELNICE Pomurskih renja in drugih podjetij Tel.: 062 631 164, 9,-16> ' KURILNO OLJE 283, 0609 635 548. ml^5' ODKUPUJEMO DEl^t^' skih skladov in podili/' 0609 619 258. m 15449 NEMŠČINO uspešno prevajam. Tel.: 27 183. 038, popoldan, m 15456 VEDEŽEVANJE - TAROT 090 43!. O S Imin 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 42 62 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 Imin 156 sit NON - STOP ŽIVAHNE. ZGODBE 00.232.8091^ ZGODBE 00-232.8O9OZ 3 j f a | POGOVOR V DVOJE£ 00.232.80904 DE FACTO - Zapiranje terjatev (nižnost premostitvenega posojilal • Odkup terjatev in odkup čekov - Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij • Posredovanje posolil pravnim osebam in s. p. • Posredovanje posolil posojilodajalcev ■ Posojila ob zastavi vrednostnih papirjev - Finančno svetovanje ■ Računovodstvo za d. o. o. in s. p. - Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 Okrepčevalnica Špilak Bodonci vabi v soboto, 4., in nedeljo, 5. oktobra, na domače koline z bujto repo. B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 Računalniški hEXCELZA FINANČNIKE TEČAJ Pr in. B2 d.o.o., Slovenska 42, tel/fax: (069) 37-160 20 10,-^4. (O ob 16 0^-19.15 Tečaj za začetnike PRIPOROČA SE SVEČARSTVO TIBOR NOVAK PREDANOVCI 1 2, tel. št.:(O69) 43 300 Obiščite nas na AVTOBUSNI POSTAJI (KIOSK) v Murski Soboti, oz. najdete nas v Predanovcih 12. UGODEN NAKUP: VSEH VRST NAGROBNIH, OKRASNIH IN GOSPODINJSKIH SVEČ. Rozalija Rac od Grada Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi g. župniku Kuharju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Zahvala velja tudi g. dr. Čurčiču za zdravniško pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Robi Banfi s Suhega Vrha Hvala vsem, ki se ga spominjate ali obiskujete njeg°v p grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveč®-’ Tvoji najdražji V SPOMIN Boleč je spomin na 24. oktober, ko si nas pred sedmimi leti za vedno zapustil, naš dragi oče Martin Mertik iz Odranec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA zabela pUSi V 64. letu nas je za ved naš dragi mož, oče 1 Franc ,.a lOS od Svetega Jurij Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem s^jteži**1 sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v vjju trenutkih stali ob strani in ga v tako velik®111 pospremili k večnemu počitku- jZrečeIia Hvala za darovane svete maše, cvetje, sveče ih sožalja. Mp®1) Prisrčna hval^g. župniku Vorošu, pevcem Z žalostinke, govorniku Slavku Ficku in pogreb11' Posebna hvala sodelavcem v tovarni Mura in m Avstrije. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala- Žalujoči vsi, ki ga imamo radi ^stnik, 2. oktober 1997 29 Minilo pet žalostnih je let, A ti odšel si v svoj tihi svet. Resnica kruta je, Tihota nas mori, In s tabo radi bi še bili. Ne bo te več nazaj, Umrl si, odšel v svoj tihi raj. V SPOMIN ZAHVALA Utrujena od bolezni nas je nekaj dni pred Tl. rojstnim dnevom zapustila naša draga mama, tašča in stara mama Angela Erhatič iz Borec 19 pri Križevcih pri Ljutomeru Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Tiho, mirno si trpela, a bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga sestra, teta in botra Skrita bolečina spremlja spomin na 2. oktober, ko smo te pred petimi leti za vedno izgubili, naš dragi sin, brat in vnuk Sandi Andrejek iz Dolnjih Slaveč 1110 in nemo se sprašujemo ob tvojem^grobu, zakaj ti je bilo y usojeno tako zgodaj umreti. Se|n, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje - iskrena hvala! Za vedno tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Ana Mertik iz Odranec bb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim °Sedom, sorodnikom in botrini, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, vence, cvetje in sveče ter jo t, pospremili na njeni zadnji poti. dvala tudi g. duhovniku, pevcem, govornici za poslovilne besede in pogrebništvu Ferenčak. Potujoči: hčerke Marija, Julija in Ana ter sin Štefan z družinami, vnuki in pravnuki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljicam in vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Ljubici Gašparac za zdravniško pomoč in patronažnim sestram, župniku za slovesen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica Cecilija Hanc iz Črenšovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji prinesli cvetje, sveče, darovali za svete maše in se poslovili od nje. Hvala tudi gospodu kaplanu za ganljiv pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Vsi njeni najdražji Veronika Šoštarec s Krajne Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala g. kaplanu in g. župniku Ratniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici PTT-ja g. Gombočevi za poslovilne besede, pogrebništvu Banfi, kolektivu PTT-ja in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi. Nekje v tebi je bila bol, a zamahnila si z roko, čez zmogla bom, močnejša sem. Vendar ni bilo tako, onemela so tvoja usta, zastala je tvoj korak, ustavilo se je tvoje plemenito srce, v našem praznem domu ostale so sledi tvojih pridnih in marljivih rok. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica Irena Hari Skromno, tiho si živela, kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja nežna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica Morala si ti umreti, da zaradi bolezni nehala si trpeti. , Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Dom ostal je prazen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica iz Sebeborec 77 Ob boleči in prerani izgubi se iskfeno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku Evgenu Balažiču, sodelavcem TMO II in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji Marija Cvetko iz Partizanske 53 0^ h v Murski Soboti sosed °'eč' izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim Onk sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Pevc na hvala g- duhovniku Novaku za pogrebni obred, ertl za odpete žalostinke, govorniku g. Merklinu za Zah Posi°vilne besede in pogrebništvu Banfi. POs ?a'a velja tudi osebju doma ostarelih iz Rakičana.^ aa zahvala gospe Eriki Ščap za nesebično pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ■j ! hčerka Marija z družino iz Gradca, sin Geza iz Velenja in drugo sorodstvo Vse do zadnjega si upal, se boril, da bolezen s trdno voljo boš ugnal, pa pošle so ti moči, tvoj pogled je ugasnil. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat Martin Forjan iz Lipovec iSinj ’z8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, °s®dom, znancem, bolniškemu osebju in vsem, ki ste ezJdh trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, Ve^e 'n za svete maše ter nam izrekli sožalje. h^^inv3'1' 8’ duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ki St ’ Dorniku za besede slovesa, pogrebništvu Jurič in 8a v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 21 žalostjo v srcu tvoji najdražji Kristina Slavic iz Vučje Gomile Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali cvetje, vence in sveče ter prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala družinam Gomboc, Granfol in Ferencek. Posebna hvala g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Frančiška Radič iz Lipovec Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Martinu Marošu iz Veržeja za duhovno podporo, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter nekdanjim sodelavkam infekcijskega oddelka, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala dr. Marjeti Maroša-Meolic za požrtvovalno lajšanje bolečin ter družini Andreja Maroša iz Melinec. Hvala tudi domačemu g. župniku Jožetu Hozjanu, g. župniku Štefanu Grabarju iz Vidma za pogrebni obred, pevskim zborom iz Lipovec in Beltinec, petrovskemu društvu iz Lipovec, g. Ivanu Šebjanu za lep poslovilni govor ter pogrebništvu Jurič iz Beltinec. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA 20. 9. 1997 nas je v 66. letu starosti nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat in tast Geza Nemec upokojeni šofer in avtomehanik iz Tešanovec 42 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebej hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma in godbi na pihala. Hvala tudi ZŠAM M. Sobota, Društvu upokojencev Moravske Toplice, g. dr. Alojzu Horvatu z internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in kolektivom Mure M. Sobota -skladišče ženskih plaščev, Radenske Sistemi, Radenska, d. d., Zdravilišču Moravske Toplice, d. d., in ZZV M. Sobota. Žalujoči vsi njegovi, ki ga pogrešajo Dediju! Kam odšel si, dragi dedi, se sprašujeva tvoja vnuka Tomaž in Klemen. 30 vestnik, 2. oktober 199/ KURILNO OLJE po ugodnih cenah in plačilnih pogojih Že prodajati ta avto je užitek! Bi poskusili tudi vi? " PREROKOVAnjE Zaupen pogovor z vedeževalko. KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 POKLIČITE 090 4215 vabi na otvoritev METRO, d O s STEKLES SERVIS TER ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Stevo Kaljevič s.p. Obrtna ul., 9000 M. Sobota, tel/fax: 069/27-380 klasične zasteklitve na domu ali v delavnici, nove prodajalne v Bakovski 1 v MURSKI SOBOTI v torek, 7. oktobra 1 997, ob 10. uri. Mohor, trgovec z vozili mazda, išče izkušenega, motiviranega, po možnosti mladega, prodajalca/ko, za delo v odličnih pogojih. Pisne prijave pošljite do 15. oktobra na mazoa naslov: MOHOR, Ljube Šercerja 17, 9252 Radenci, mazda naj bo □ z izdelava in montaža izolacijskega stekla, izdelava ogledal raznih oblik in velikosti, zasteklitev balkonov, izdelava in montaža vrat in vetrolovov, razna klujčavničarska dela, OBIŠČITE NAS vsak delavnik Ponudba prodajalne: moška in ženska konfekcija moško in žensko perilo moške in ženske nogavice moške in ženske srajce moške in ženske pletenine moške in ženske bunde posteljno perilo, odeje zavese, karnise in še in še tekstilnega blaga na 250 m2. SKUPAJ PROTI j KRI I Ml (NALUj & ZA VAS iZDELUJEMgi ' • izdelava in montaža • okvirjev za steklo • kopilit, - izdelava in montaža - oken in okvirjev iz • profilov ZP od 6.00 do 16.00in ob sobotah od 7.00 do 13.00 . V OBRTNI ULICI V MURSKI SOB SLOVENIJALES. Z REPROMATERIALI IA • LESNI IN GRADBENI MATERI^1 STAVBNO POHIŠTVO VSE ZA DOM PULTI, LETVE VSEH VRST ©080-1200 MASIVNE PLOŠČE V PROSTORIH BIVŠE LGM LESNINA OBLOGE, PARKETI Tel. 069/21-396, 069/32-402 OKOVJE, LEPILA, VIJAKI Fax: 069/32-403 BRITANSK) EKONOMIST OBLIKA Vljudno vabljeni! KROGO-V1ČJA GLAVNO MESTO PERUJA IVAN HOČEVAR 4^ IGLAVCA "sestavina ZEMELJSKE- POMURSKA GA PLINA BANKA OPRAVLJA LETALEC DELO PRIPOVEDO- VANJE IME VEČ REK V ANGLIJI NARAŠČA- POD TURKI NJE VRSTA VRBE MOJZESOV OSEBNI ANTON ZAIMEK NEZU KOROTANA (SAMO) AMERIŠKA ATLETSKI KLUB 1. nagrada 40.000 tolarjev 2. nagrada 30.000 tolarjev Geso: 3. nagrada 20.000 tolarjev BRAT ČEHOV VESOLJSKA AGENCIJA KONČNO STAVČNO LOČILO RIMSKA ŠTIRICA FLAM.SKLAD. (HENRICUS) OČKA. ATEK OLAJŠUJE. BOSANSKI REŽISER KUSTURICA BREZPRAVNO LJUDSTVO ZDRAVILIŠČE ZA PLJUČNE BOLNIKE Akcijske cene, ugodne možnosti plačila ob otvoritvi presenečenja Torej, 7. oktobra 1 997 ob 10. uri se dobimo v METROJU v Bakovski 1. POMURSKA BANKA SULTAN ZGORNJI SKORJE DRŽAVA.KI JI VLADA DEL TRDE ZEMELJSKE DERIV VOD PEROKSIDA LASTNIK USNJARNE AVTOR ŠTEFAN TEŽKO HAJDINJAK LOVEC NA RAKE SLOVENSKI IGRALEC ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI FRANCOSKI PLES IZ AMERICIJ ŽIVALSKO LEPILO ATOMSKO JEDRO SKUPINA ANGLEŠKA GLASBENA NINO CERRUTI SLUZNICI RAZJEDA NA KOŽI ALI FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) DELO GARANJE MOGOMETAŠ PREBADANJE VDOLBINA V ZEMLJI OROŽJE ZA NAČIN KONJ. TEKA KOSMATE MUHE ZBIRANJE. KOPIČENJE TOLPA BALKANSKA DRŽAVA (TIRANA) KESANJE D PRITOK HRVAŠKI OTOK V KJTAJSKA VISLE (POLJSKA) TOVARNA V ŠEMPETRU •« • •2S ■ ■Š • (LAT) STOLP MOŠEJE POSTAVA. RAST ETN. SKUP GL. MESTO MORAVSKE FRANKO- VSKA KRALJ BARVA PRI VLADARSKA Z. GOTOV KARTAH RODOVINA MOČNEJŠA KOLES SEDMI PLANET NAJV. VRH TURČUE POLOTOK NA PELOPO- (ARGOLIDA) ODRSKO GLASB. DELO PIJAČA ST SLOVANOV KRATICA POPR LES OPTIČNA PRIPRAVA OLIVER Nagradni razpis: Med reševalce (delavci banke in njihovi svojci nimajo pravice sodelovanja), ki nam bodo poslali kupon s pravilno rešenim geslom , bomo razdelili 3 nagrade: Rešitev - kupon z nagradnim geslom pošljite najpozneje do 18. oktobra 1997 na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Javno žrebanje pravilnih rešitev bo v torek, 28. oktobra 1997, dopoldan na Murskem valu. Izid žrebanja bo objavljen v Vestniku 30. oktobra. STIK DVEH PLOSKEV REKA MIRU (KANADA) HOL MORJE- PLOVEC (ABEL) MRAČINA KVARNERJU VESALA OTIS THORPE NAJVIŠJI VRH KANINSKEGA POGORJA LUKA NA OTOKU POMENO- SLOVJE HOKAIOU, JAPONSKA ZAJEDAVEC KLOP ERBU MINERAL. OKRASNI KAMEN MOŠKO IME MESTO V INDIJI POSNEMO- VALEČ TUR SULTAN (1319-1386) OBIČAJ. PRAVO (GR.) NADLEŽNA ŽUŽELKA DIHANJE. DIH berilu MESToV NOTRANJI DALMACIJI film61" KUSO^S- PREIZKUS ZNANJA DOBA. OBDOBJE HENRY FONDA POLTRDI SIR Z REDKIMI LUKNJAMI FELBER SANKE RENE NEKDANJI HRVAŠKI POLITIK MARKOVIČ Naslov pošiljatelja: vestnik, 2. oktober 1997 KINO Kino Park Murska Sobota Ameriški znanstvenofantastični film Možje v črnem bo-do vretli v četrtek, 2. okto-ka, ob 18. uri, v petek, 3.. oktobra, ob 20. uri ter v so- I boto, 4., in nedeljo, 5. oktobra, ob 18. in 20. uri. Ameriško grozljivko Relikvija si lahko ogledate v četrtek, 7 oktobra, ob 20. uri ter v P6'ek, 3. oktobra, ob 1 8. uri. V sredo, 8. oktobra, si lahko ogledate ameriško komedijo Prijateljici. KOMORNA GLASBA RADENCI: Od četrtka, 2. oktobra, do nedelje, 5. oktobra, bo v Radencih jubilejni 35. festival komorne glasbe XX. stoletja. Program: V četrtek, 18. oktobra, bodo v Galeriji muzeja Radenske odprli dokumentarno razstavo ob 35. letnici festivala komorne glasbe XX. stoleta. Ob 20. uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin nastopil ansambel New Art iz Avstrije. V petek, 3. oktobra, bo ob 20. uri v Kongresni dvorani koncert godalnega kvarteta Brodsky iz Velike Britanije. V soboto, 4. oktobra, pa se bo v Kongresni dvorani začel kolokvij, na katerem bodo sodelovali ansambel Slavko Osterc, referent dr. Matjaž Barbo in moderator Danilo Pokorn. Ob 17. uri bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda koncert tria Barocco torte. Ob 20. uri pa bo v Kongresni dvorani koncert pianista Eugena Murskyja iz Rusije. V nedeljo, 5. oktobra, bo ob 11. uri sklepna prireditev festivala s koncertom tolka-lista Amyja Barbera, saksofonista Matjaža Drevenška in pianista Zoltana Petra. LITERARNI VEČER MURSKA SOBOTA: V četrtek, 2. oktobra, bo ob 20. uri v postorih Mikka večerno srečanje z mladim pisateljem Alešem Čarjem. PRIREDITVE I Kino Gornja Radgona I ™eriški pustolovski spek-I «kel Izgubljeni svet bodo vr-| petek, 3. oktobra, ob | uri in 21.15, v soboto, I oktobra, ob 20. uri ter v ' | ^edeljo, 5., in, ponedeljek, I " Oktobra, ob 18. uri. | ^riška akcijska srhljivka | Kojsko moštvo pa bo na | ^redu v petek, 3. oktobra, 1 ?“19-15, v soboto, 4. okto-| ”a' 0b 18. uri ter v nedeljo, I in ponedejek, 6. okto-I “ra'°b20. uri. Ljutomer I jonski film Sanjsko moštvo I °9|edate v Petek’ 3' Iu ra'ln v nedeljo, 5. ok-I > ob 20. uri. ■Igriški film Batman in Ro-|i? bo na sporedu v so-W™i4. oktobra, ob 20. uri ■Kodeljo, 5, oktobra, ob |p uri. ^ale oglase j ZA VESTNIK IJN MURSKI VAL ' 4’KO NAROČITE po i/ ^ONUTEL. 31 998 | ^sAK DELAVNIK vstopnice za kino Willa Smitha poznamo po nadaljevanki Princ iz Bel Aira. pravilno je napial Daniel Donša, Stara ulica 1,9000 Murska Sobota. Čestitamo! Poslali mu bomo dve vstopnici za kino! Naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo sta prijateljici v ameriški komediji Prijateljici? Odgovor: Odgovore pošljite do im - I 30. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 29 Javno podjetje KOMUNALA, d. o. o., Murska Sobota Murska Sobota, Kopališka 2 obvešča vse zainteresirane za prodajo na TREZINEM SEJMU, ki bo v sredo, 15. 10. 1997, v Murski Soboti, da lahko pošljete prijave oz. vloge za prodajo na sejmu s priloženim potrdilom o opravljanju dejavnosti na naslov: KOMUNALA, d. o. o., Murska Sobota, Murska Sobota, Kopališka 2. Za prodajo na sejmu si je potrebno pridobiti soglasje pri pristojnem organu Mestne občine oz. za prodajo živil in gostinsko dejavnost dovoljenje Upravne enote M. Sobota. Vplačila bomo začeli sprejemati od 6.10.1997 do 10. 10. 1997 vsak dan od 8. do 10. ure in od 11. do 13. ure v sejni sobi podjetja Komunala, Kopališka 2, Murska Sobota. S plačilom si prodajalci pravočasno zagotovijo sejemski prostor. - GORNJA RADGONA: V četrtek, 2. oktobra, ob 19. uri bo v prostorih Ljudske univerze Gornja Radgona predstavi- tev kaset pogovorov z dr. Antonom Trstenjakom. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Muzej bo zaradi zborovanja slovenskih muzejskih društev 8. in 9. oktobra zaprt. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska sobota si lahko ogledate razstavo umetniške fotografije Zmaga Jeraja Krivoustneži 1966-1996. Na ogled bo do 5. oktobra. LENDAVA: V tamkajšnji galeriji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. GORNJA RADGONA: V avli kulturnega doma si lahko ogledate razstavo Meja na reki v ogledalu medijev ter fotografsko razstavo avtorja Tončija Hozjana. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled rastava stalne zbirke sodobnikov, ki jo posreduje Mednarodna galerija iz Dunajske Srede na Slovaškem. । LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo in predstavitev zbranega gradiva VII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice si lahko ogledate razstavo likovnih del Marjana Horvata. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. LJUTOMER: v Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate športno razstavo 100 let olimpizma. Odprta bo do 11. oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih terapije (hodnik) je na ogled razstava del študentov likovne akademije, ki so nastala na likovni koloniji v Filovcih. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava slik Alojza Makoterja. PARIZ: Akademski slikar Sandi Červek razstavlja svoja dela v Parizu. INGOLSTADT: V prostorih Exerzierhaus im Kienzepar je na ogled 13. razstava mednarodnega bienala male plastike, ki poteka v Murski Soboti. Do 14. URE Najugodnejša bančna posojila v Sloveniji! daljši odplačilni roki • >’ potrošniška posojila do 5, stanovanjska do 15 let '.ojnižje obrestne mere "^odT + 6,8 odstotkov ^Aoiteta pri potrošniških J^ojiiih znaša lahko celo D Pri stanovanjskih do 40%, vaše redne p,ače a,i topline. K. ^ogo rešimo takoj! j informacije pokličite na nsk° številko 062 / 229-2830 I Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoii za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA NEKVALIFICIRANA DELA; določen čas 2 mes.; do 07.10.97; HOZJAN S. P. NASIP, ODRANCI, JUGOVSKA UL. 16, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 3 POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; do 11.10.97; MILOSAVLJEVIČ DOBRIVO-JE, CAFFE BAR AS, PARTIZANSKA ULICA 15, LENDAVA-LENDVA POMOŽNA SLAŠČIČARSKA DELA; določen čas 12 mes.; do 03.10.97; KA-DRIJtČERIM S. P. SLAŠČIČARNA NIKI, TRG ZMAGE 5, MURSKA SOBOTA ČISTILKA; določen čas 1 mes.; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 03.10.97; TEHNOPORT D. O. O. PRODAJALNA TEKSTIL, ČREŠNJEVCI 98, GORNJA RADGONA POMOŽNA RTV OPRAVILA; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; do 07.10.97; ZEMLJIČ MARJAN S. P. RTV SERVIS, UŽIŠKA 14, LJUTOMER POMOŽNA MIZARSKA DELA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 30 DNI; do 07.10.97: FILIPIČ MIRAN S. P. MIZARSTVO FILIPIČ, BABINCI 46, LJUTOMER ZIDAR ZA ZIDANJE Nnva KBM d.d. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje______________________Izobrazba_______________ l-ll llt-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 9 13 6 1 BENIK D. N. O., MLADINSKA 7, GORNJA RADGONA MIZAR - SERVISANT; določen čas 3 mes.; do 07.10.97; Ml LESNINA D. D. PRODAJALNA POHIŠTVO MURSKA SOBOTA, BAKOVSKA ULICA 1, M. SOBOTA MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV MEHANIKI IN MONTERJI KMETIJSKIH STROJEV; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; do 07.10.97; AGRO-RADGONAD. O. O„ ČREŠNJEV-CI215, GORNJA RADGONA ŠIVILJA ŠIVILJA - KROJAČ; določen čas 3 mes.; do 03.10.97; PAPISS D. O. O., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZIDAR GRADBENA DELA - ZIDAR ŽA POTREBE GRADBIŠČ V MARIBORU; nedoločen čas; do 14.10.97; PETELIN IGOR S. P: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA IN OMETAVANJE POMOŽNI ZIDAR; določen čas 2 mes.; do 07.10.97; HOZJAN S. P. NASIP, ODRANCI, JUGOVSKA UL. 16, ČRENŠO- VCI CVETLIČAR CVETLIČAR - PRODAJALEC; določen čas 3 mes.; do 03.10.97; DRESLER JA- SNA S. P. CVETLIČARNA, APAČE 115, APAČE MIZAR MONTER; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 03.10.97; MGE - ZAVRŠNIK &DRUŽ- VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK AVTOCISTERNE; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: TEČAJ ADR; do 03.10.97; KEREC FRANC S. P. AVTOPREVOZNIŠTVO, VANČA VAS 47, TIŠINA VOZNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 07.10.97; PT HOZJAN D. O. 0., TRNJE 48D, ČRENŠOVCI PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV PRODAJALEC ŽIVIL; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: 38 UR NA TEDEN, POSKUSNO ULLU d rVlLdL^n vv. . — . , NA MERKUR LJUBLJANA MARKET, G. RADGONA, TRG SVOBODE 003, G. RA- DGONA PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; do 03.10.97; JORDAKI SUZANA S. P. MINI MARKET -TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, PINCE 15A, LENDAVA - LENDVA KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 03.10.97; VEBERIČ SABINA S. P. OKREPČEVALNICA PIZZE-RIA KAMIN, DOLGA ULICA 61, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR NATAKARICA; določen čas 16 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; do 03.10.97; MARIČ MARJAN S. P. OKREPČEVALNICA - BISTRO M, SEBEBORCI 46A, MARTJANCI NATAKARICA; določen čas 15 mes.; ostali pogoji: LAHKO DRUGI POKLIC; do 03.10.97; KRIM D. O. O., MALA NE- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Murska Sobota OKLIC JAVNE DRAŽBE Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) razpisuje Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota javno dražbo vozil, ki so bila zarubljena v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti. JAVNA DRAŽBA BO V PETEK, 3. 10. 1997, ob 10, uri v prostorih BTC-ja, Nemčavci 1d. Na javni dražbi bodo naslednja vozila: 1. Osebni avto znamke AUDI, tip 100, 2,5 TDI, letno izdelave 1994............... 3.093.291,00 SIT 2. Osebni avto VW, TIP PASSAT CL TDI, leto izdelave 1996 ................... 3. Kom. vozilo znamke CIMOS, TIP 25 D, leto izdelave 1992 ..................... 1.093.379,00 SIT 4. Osebni avto znamke RENAULT, tip Clio 1,4 RT, leto izdelave 1992 ............:.......... 665.316,00 SIT Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. 5-odstotni prometni davek se obračuna od dosežene cene in ga plača kupec ob prevzemu vozila. Kupec mora položiti znesek kupnine in prevzeti vozilo takoj po končani dražbi. Vozila bodo na ogled 2. 10. 1997 med 9. in 10. uro na draž-benem prostoru in uro pred dražbo. Če zarubljena vozila ne bodo prodana na prvi dražbi, bo druga dražba v petek, 10. 10. 1997, ob isti uri na istem mestu. Na drugi dražbi se zarubljena vozila lahko prodajo ne glede na cenilno vrednost. 2.742.255,00 SIT DELJA 15, MALA NEDELJA EKONOMSKI TEHNIK CARINIK; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno, madžarski jezik - govorno; ostali pogoji: SREDNJA IZOBRAZBA DRUŽBOSLOVNE ALI TEHNIČNE USMERITVE, DRŽAVLJAN R. SLOVENIJE, LAHKO PRIPRAVNIK; do 07.10.97; MINISTRSTVO ZA FINANCE, CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE CARINARNICA, PANONSKA ULICA 1, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3 GIMNAZIJSKI MATURANT CARINIK; nedoločen čas; jeziki: madžarski jezik - govorno, nemški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; ostali pogoji: SREDNJA IZOBRAZBA DRUŽBOSLOVNE ALI TEHNIČNE USMERITVE, DRŽAVLJAN R. SLOVENIJE, LAHKO PRIPRAVNIK; do 07.10.97; MINISTRSTVO ZA FINANCE, CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE CARINARNICA, PANONSKA ULICA 1, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3 EKONOMIST KOMERCIALIST - TRGOVSKI POTNIK; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DELO NA TERENU; do 03.10.97; DANVIT D. O. O., PLESE 1, MURSKA SOBOTA PRAVNIK REFERENT I ZA KADRE IN VARSTVO BORCEV; določen čas 6 mes.; 31. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, UPORABA PC; do 03.10.97; UPRAVNA ENOTA, PARTIZANSKA CESTA 13, G. RADGONA DIPL.INŽ. KMETIJSTVA ZA RASTLINS. PROIZ. DIREKTOR; nedoločen čas; 51. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: ALI ING. KMETIJSTVA; do 07.10.97; PA-NONKA-SEMENARSTVO D. O. O., HODOŠ 1A, HODOŠ-HODOŠ D. INŽ. GRADBEN. ZA ORGANIZ.-TEHNOLOG.DELA VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I ZA POSEGE V PROSTOR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; do 03.10.97; UPRAVNA ENOTA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA PROFESOR TELESNE VZGOJE PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE; določen čas 11 mes.; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 03.10.97; OSNOVNA ŠOLA RADENCI, RADGONSKA CESTA 10, RA-___ DENCI; C) ^adnja stran Želeli smo jim izreči lepo in toplo besedo in pokazati, da nanje nismo pozabili. In ti ljudje, ki smo jih obiskali, so bili veseli našega obiska. Vsi Ize v očeh Poletje se je prevesilo v jesen, zato rože na prostem ne cvetijo več tako bujno. Imamo pa še nekaj fotografij z »rajskimi« cvetovi, posnetih pred nekaj tedni, zato rubrike še ne ukinjamo. Med tistimi domačijami, ki so (bile) »vse v rožah«, je tudi dvoriščna stran hiše Jolanke Škerlak iz Šalovec 135. Obljubila je, da bo imela rože tudi pozimi, seveda v notranjosti hiše. Brez cvetja pač ne more. - Š. S. Pri Lorbekovih v Frolehu pri Sveti Ani v Slovenskih goricah skrbi za rože predvsem gospodinja Jožica, ki zanje dnevno porabi dve uri časa. Tudi drugim članom skrb za rože ni tuja. Bogastvo cvetov ni le na okenskih policah in balkonu, ampak tudi okrog hiše, zato smemo trditi, da imajo pravi mali botanični vrt. Tam imajo tudi dva bananovca, limone in fige. -Foto: F. Bratkovič, Ko se peljete po glavni vaški ulici v Gomilici oziroma cesti, ki povezuje to vas z Veliko Polano, opazite rože ne le na oknih domačij, ampak tudi na cestni strani dvoriščnih ograj. Zanje skrbijo: Marija Tkalec, Marija Bedernjak, Ivanka Lebar, Katarina Sobočan, Marija Hozjan, Ana Ternar in Marija Raščan. Lepo bi bilo, ko bi jih (spomladi seveda) posnemali, saj bi tako bili naši kraji še lepši. - Foto: J. Žerdin Obiskali smo člane društva upokojencev v Noršincih, ki težko hodijo, so na berglah in na vozičku. Z mano sta bila tudi predsednik Društva upokojencev Moravske Toplice Štefan Makoter in član odbora Karel Mekicar. so nas pričakali s solzami v očeh in povedali, da si želijo še več takih srečanj in obiskov. Obljubili smo jim, da se bomo znova srečali in jim zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva med nami! Poverjenik DU Zakoč Rože meseca: ] RumenOglavka ZVEZDA - DIANA Pa jih je dobil, moč in pooblastila namreč. Kdo drug kot visok lokalni državni uradnik ministrstva za okolje Jože Novak-Vodarski. Po izjavi novega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca je namreč reševanje ho-tiske meje samo In le v njegovi pristojnosti, saj gre za vodnogospodarski problem. Jožko se je takoj odzval in že naročil nekaj španskih jezdecev za zaščito murskih brežin na Hotizi. Ob otvoritvi nove lokalne ceste v radgonski občini, ki so jo »sfinacirali« svetniki in od odpisanih vstala Komunala, je župan Miha 'J°' denik-Biirgermeister sodeloval le toliko, da je podpisal naročilnico za izve-ščka, ki je v slovesni opravi zapeljal gospode svetnike Po novi trasi asfaltirane ceste. Je ena najlepših sobnih lončnic. Njena domovina je tropska Brazilija. Zraste 30-50 cm visoko in ima navzkrižno razporejene pare velikih bleščečih zelenih listov. Njen največji čar so bele žile po listih. Poleti in jeseni pa se pojavi na vsakem rastnem vršičku koničasto socvetje. Najprej se sicer pojavijo rumeno obarvani ovršni listi, nato pa cvetovi,- ki so belo rumene barve. Ovršni listi ostanejo precej časa na rastlini. Razmnožujemo jo z zelenimi potaknjenci v marcu. Rumenoglavki najbolj ustreza topel prostor, kjer ni prepiha in ne premočnega sonca. Zahteva dobro zračno vlago; čim bolj je stanovanje toplo, predvsem v centralno ogrevanih prostorih, tem bolj jo moramo rositi. Pozimi temperatura ne sme pasti pod 16 stopinj Celzija. Zemlja naj bo porozna iz hranljivega komposta, gozdne prsti in mivke. Če ima rastlina ugodne razmere, raste precej hitro. Če je vlage dovolj, prenese tudi temperaturo do 24 stopinj Celzija, psi tem pa jo moramo pogosto zalivati in seveda rositi. Pogosto se listi povesijo, še posebno, če je v stanovanju prevroče in zemlja presuha. Takrat aphelandra squarrosa Vsak trenutek v soncu ali dežju, vsak dan ob vsakem času HALLO PIZZA DIANA tel. (069) 32 530 mobitel 0609 63 24 91 Naročite lahko tudi sveže pecivo, malice, kosila ali večerje. rastlino postavimo na bolj zračen prostor in jo rosimo. Rastlina pa lahko tudi segnije, če jo preveč zalivamo. Rjavi listi se pojavijo, če je rastlina preveč izpostavljena soncu. Ko ovršni listi niso več Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i /O Pomurska banka d.d dekorativni, jih odrežemo tik nad najvišjim parom listov. Najpomembnejše je, da se prst nikoli ne posuši. Rumenoglavka je primerna lončnica za okno v kombinaciji z modro vijolico. Kot primerno darilo bo tistim ljubiteljem cvetja, ki imajo radi notranja okna estetsko okrašena. OLGA VARGA Na vaš klic odgovarja hotel Diana Murska Sobota PUNTO bo morda prav na vašem gruntu?! Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 30. 9. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. 9. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.330,5757 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.788,3098 2.750,20 2.813,70 Nemčija 100 9.363,6570 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,5687 9,38 9,69 Švica 100 11.333,7704 1f!230,90 11.490,10 ZDA 1 165,0625 166,90 169,90 ■ AVTpSERVLSMk in L AJTEn NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE A—— NAROČILNICA NAROČAM Ime in priimek: Prodajamo sete tolarskih kovancev Set, letnik 1994 in 1995, visoki sijaj po 850 tolarjev Set, letnik 1994 in 1995, navadno kovanje po 450 tolarjev Seti so na ogled v likvidaturi PE Murska Sobota, Trg zmage 7. Informacije o setih dajejo vse enote LB Pomurske banke, kjer jih je mogoče tudi naročiti. Ulica: Kraj: _ Pošta: Podpis: 1 nalno žrebanje! *** Jože Hozjan-PeJ0^ ni je ponovno s? ^pro-ved pred novinarji । n|. sil za odvezo, k®r jtj iz kakor ne more sp ^s0 rdečih številk. P^adiča rd®" te predvsem P°s ^jtne1" če barve na za® ■ znaku znaku znamke enega o do lastnikov - P®tr°', jim je že pred13®^'0 \ svojem rdeče barve up®r® z^1" | Potem bo tudi N hala. *** GradaLu" Župan Kuzme' eSni i® dvik Kočar-Eksp kerm bil nekoliko žal®5' iegoV® prišlo do delitve Jobčini občine. Da b' %pros,°r’ Kuzma pomaga . ravlj® ' skih zagat, je b1 Eovalc®^ s strokovnim s nače Čarlijem Siftarltu Kuzl11 novemu županj soi’3" I odstopiti kar graškega gradU *** Tišinski župan ^0^i gar-lnvestitor^ že išče elitne n0vaoJ^ jih vselil v nova pan1 jj elitni četrti obcin ^ zoleja.Stem.%^ problem Promne’ cijah hitre hran®^ v omenjenem brez WC-jeV Geza ^^u^ratestPa^ve' vložil oster p ,0 je J stru Gantarju, %odJ del. da se je ° dnini za upora^ sej^« ti ponovno znaš® H ta moravske ^ je njanje, Ker m jpo' na za gradnjo ja ne p a veintegad6"^ dobili krajan e roP naselja ce, ki sotako tac« da ne niti samophsp Šalovski zuP^ KO t9, Mladecje P ‘irlter^ svetniki m n .0|1 do ki bi bil P"Pra ose^ vati občinsko P se5 Pisal, da > desetletni naje nimi P°9°pogodb^^ na hektar. mu bo veljala govegama d