KATOLJSK CERKVEN LIST.
> Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta Ž kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kion. za »', leta S kione. za V« leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LIV.	V Ljubljani, 10. majnika 1901.	Ust 19.
Marijina božja pot na Zaplazu.
Spet prišel sem po mnogo letih, Po raznih bojih pretrpetih Obiskat te, Marijin kraj! Saj hladni grob me skor zakrije; Ne vem, če bodem čast Marije Prepeval tukaj še kedaj!
Saj svčt mi žal ni zapnstiti, Če bi zamogel k Tebi priti, Nebeška Mati, gor v nebč! A strah navdaja dušo mojo, Če mislim na preteklost svojo, Ko živel sem za svet samti.
Na Tč, ki vir si vseh sladkosti In tolažnica v vseh bridkosti, Pozabil svetnosti sem vdan. A za dobrote, ki si bila Jih Ti mi nekdaj podelila, Še zdaj sem hvalo Ti dolžan!
Danes pa spet se k Tebi vračam, Zaupno k Tebi se obračam: -Usmili se, usmili se! — Odpusti mlačnost mi dozd&njo, Ter spet, kot dobo nekedanjo, Oziraj name v sili se!
Ti brani mene svetni zmoti Ter po jedino pravej poti, Ki sveta vera jo nči — Skoz bor življenja, gor v presrečno Nebeško domovino večno Pripelji me, Marija Ti!
Fr. R. po Vekoslaru Zaplaškem.
Sveta velika noč.
MIHAEL,
po božji milosti in božjem usmiljenju knezškof Lavantinski, velikokrižnik avstrijskega Franc-Jožefovega reda, doktor bogoslovja,
mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Očeta in Sina v edinosti svetega Duha!
Vos autem videtis me, quia ego vivo. et vos vi-vetis.
Vi pa me vidite, ker jaz živim, in živeli bodete tudi vi.
(.Jan 14, 19).
V Gospodu ljubljeni škofljani!
V svojem postnem pastirskem listu z dne 14. januarija 1900 sem vam razlagal, kako Jezus Krist v svoji cerkvi in po njej živi, vlada in gospoduje. S pogledom na okrožnico svetega očeta o Kristu odrešeniku, od dne 1. novembra 1900, katera naroča škofom, da „naj vcepljajo človeškim srcem pravo spoznanje, da, podobo Jezusa Krista, in naj, kjerkoli se ponuja prilika, razjasnjujejo njegovo ljubezen, njegove dobrote in uredbe": z ozirom na to krasno okrožnico, pravim, in zvesto izpolnjevaje to očetovsko naročilo, sem vam obljubil v svoji kratki poslanici z dne 20. januarija tekočega leta pastirski list, ki bode govoril o največjem in najvišjem zmagoslavju Jezusa Krista na zemlji. — Ta le poučni list opisuje omenjeno slavno zmago Kralja veličastva.
rVeseli se angelov truma nebeška, raduj se zbor i zveličanih duhov in zavoljo zmage tolikega Kralja naj doni izveličalna trobenti! Raduje naj se tudi zemlja, bliš-
čeča se v tolikem žaru, in razsvetljena od bliš-čobe večnega Kralja naj čuti, da je izginila tema iz vseira sveta! Veseli naj se tudi mati cerkev, okrašena z žarki tolike luči, in po tej sveti dvorani naj se razlegajo ljudstev mogočni glasovi. Zato prosim vas, predragi bratje, ob prečudežni svetlobi te svete luči oznanjujte tudi vi z menoj vred usmiljenje vsemogočnega Bogau.
Tako poje dijakon, oznanjevalec velike noči. pri blagoRlovljenju velikonočne sveče v glav (»spevu „Exsulteta. ki je spev kipečega veselja nad zmagoslavjem Kristovim in nad odrešenjem, ki je došlo padlemu človeškemu rodu po Sinu božjem. Gotovo ima cerkev na izobilje krasnih spevov, v katerih se strinjajo sveto navdušenje, kipeče veselje, visok vzlet duha, krepost in vznos jezika, globoke misli, veličje izraza in moč melodije, toda ne v toliki meri, kakor v velikonočnem slavospevu, katerega prva beseda „Kxsultef ali „Veseli se" podaje glavno misel, ki se v vedno novih oblikah in premenih vije od začetka do konca skozi to napoved začenjajoče se velikonočne slavnosti. O starodav-nosti tega veličastnega slavospeva priča že to, da ga učenjaki pripisujejo svetemu Ilieronimu ali pa svetemu Avguštinu1).
S slavospevom „Exsultetu se druži Ale-luja ali Hvalite Gospoda! Veselo se zopet glasi ta starodavni, pred mesij anski sla-voklic, kateremu je katoliška cerkev dala nov pomen, ker izraža ž njim svoje veselje nad častitljivim vstajenjem Odrešenika sveta. Aleluja! Prišla je zopet velika noč, prišel je veseli, blaženi, izveličalni praznik. Gospod je resnično vstal, aleluja! Tako odmeva od vseh altar-jev katoliškega krščanstva in od ustnic vseh, ki živo verujejo, da je Jezus Krist pravi Bog. Veselo veliko noč! To je srčna želja, 8 katero pozdravljajo dobri otroci svoje ljube sta-riše. pozdravljajo prijatelji svoje drage prijatelje. Veselo veliko noč! Tako kličem tudi jaz vsem svojim preljubim škotijanom!
Aleluja. hvalite Gospoda! Ta svečani in radostni slavospev oznanjujejo glasovi mogočno doneči!) orgel in pevskih zborov po prostornih stolnicah, ta slavospev doni pa tudi po prostih in ubornih selskih cerkvicah. In sveti velikonočni zvonovi sprejemajo velikonočni pozdrav in ga
') Morin O. S. B., Kevue benedict. 1891. VIII. 2<>-28; IX. 392 - 397. — Josef Braun S. I, Osterpraconium und Osterkerzen-weihe iStimmen aus Maria Laach, 1899, 3. zvezek, str. 273 nslj. — Benedict. XIV. de festis, p. I. c. 31*9.
nesejo dalje od mesta do mesta, od dežele do dežele, kakor daleč sega sveta katoliška vera, krog in naokrog po vsej zemlji. V vseli jezikih odmeva sveto velikonočno veselje, saj je velika noč praznik odrešenja vseh ljudstev, in odseva z obličja vernih kristijanov vseh delov sveta. In tako se glasi vzajemno po vesoljnem širnem krogu zemlje: Surrexit Dominus vere. Alleluja! Gospod je resnično vstal. Aleluj a!
Salve, dies, dierum gloria, Dies. felix Christi victoria. Dies, digna iugi laetitia. Dies prima!
Češčen bodi, praznik najslavnejši, Dan presrečni Kristove zmage si. Dan, ki vreden vedne si radosti, Dan najprvi!
i
Prekrasno se zlaga s svetim velikonočnim praznikom življenje v prirodi, v kateri je tudi napočil dan vstajenja. Vsak praznik ima 8 v o j o barvo. Tam beli božič, tukaj zelena velika noč, tukaj sveti dan. V naravi je premagana oblast zime, in nastopila je ljubomila pomlad z vsemi svojimi lepotami, radostmi in prijetnostmi. Prosta ledenih kril se vije Drava s svojimi sestricami v sinjkasto bli-ščečih valovih skozi novo ozelenele livade, nežna setev začne zopet kliti in poganjati, in plaho se je razvil na nizkem grmu že marsikateri listič, drevje pa brsti in komaj pričakuje, da si golo svoje vejevje ogrne z gostim listjem in okrasi z lepim cvetjem. Tudi marsikatera cvetica je vzdignila že svojo glavico in napolnjuje z vonjavami čisti pomladanski zrak. Veselo plava ribica po bistrem valu, po gozdu in livadi pa se razlegajo i vabljivi glasovi krilatih pevcev. Da, kakor po čarodelni moči se je hipoma izpremenilo vse; j vsepovsodi življenje, povsodi klitje, povsodi rajska radost. Tudi premrli zemlji je častito vstal« Izveličar podelil življenje; tudi njo je vzbudil, okrasil in poveličal.
Tako nam torej vse oznanja, da so minuli dnevi trpljenja in žalosti, dnevi bridkosti in otožnosti. Raztrgal je Gospod iz lastne moči in oblasti silne vezi smrti. Dovršil in dopolnil je svoje slavno delo odrešenja in sprave grešnega človeškega rodu Na velikonočni praznik je dal najkrep-kejšo podporo naši veri, da je pravi Bog. In mi, ljubljeni škofljani, mi moramo ob visokem in častitljivem velikonočnem prazniku očitno in glasno priznavati: Jezus Krist, ti si
resnično Sin živega Boga, si Bog in človek skupaj, si nepremagljivi junak, ki slavno zmaguješ nad grehom, nad smrtjo in peklom! To tvoje častitljivo vstajenje je povzročilo čudežen preobrat in popolno izpre-membo v svetovnih razmerah, v življenju ljudstev, v zgodovini človeškega j rodu!
I
S pogledom na to, kar sem uprav povedal in omenil, vas vprašam, ljubljeni verniki, kateri predmet bi bil primernejši za pobožno premišljevanje in preudarjanje ob presvetih velikonočnih praznikih, kakor je čudovito vstajenje Krista Gospoda po njegovi resničnosti in zatem po njegovi visoki pomenljivosti za nas odrešene človeške otroke, kakor je to božji Iz-veličar sam celo jasno izrekel z besedami, ki jih je govoril svojim apostolom in katere sem navel v začetku, namreč z besedami: Vi pa me vidite, ker jaz živim, in živeli b o -dete tudi vi! (Jan. 14, 19).
Preden pa se lotim izvršitve svojega namena, bočem še kratko besedo spregovoriti o kraljici nedelj, o veliki noči. V starih krščanskih časih so velikonočni praznik posebno radi imenovali pre.znik praznikov, festivitatem festivitatum. V molitvi kanona ali tihe maše, ki se začenja z besedo „Communicantes", se imenuje velikonočni praznik dies sacratissimus, to je, najsvetejši dan. Ta praznik je prvi in najvišji, je najodličnejši in najstarejši praznik cerkvenega leta. Svetim cerkvenim očetom ie praznik veselja, je edin veliki dan: Iste dies solus magnus dicendus est;1) on jim je svetek svetkov, solemnitas so-lemnitatum, ter njim je dan velikega odpusteka, dies indulgentiae magnae. Da, to je dan, katerega je naredil Bog: veselimo se in radujmo se v njem! (Ps. 117, 24).
Praznik vstajenja Gospodovega imenujemo veliko noč. Zares velika noč, v kateri je božji Odrešenik častitljivo od mrtvih vstal in je dovršil veličastno delo našega odrešenja. Velikost in znamenitost te svete noči čuti in umeva vsako i verno krščansko srce. Sveta cerkev opeva velikost te noči v zgoraj omenjenem prekrasnem velikonočnem slavospevu takole: „To je tista noč, v kateri si najprej naše očete, iz-izraelske otroke, peljal iz Egipta in si jim dal iti kakor po suhem skozi Rudeče mor je. To je torej tista noč, katera je pregnala tmine greha z bliščečim oblakom. To ie tista
noč, katera danes po vsem svetu vse, ki verujejo v Krista, odvrača od posvetnih napak in od temote grehov, pa jih vrača milosti in pridružuje svetosti. To je tista noč, v kateri je Krist raztrgal vezi smrti in je zmagovalno vstal iz groba. Zakaj, nič bi nam ne pomagalo rojenim biti, ako bi ne bili odrešeni ... O zares, srečna noč, ki je edina smela vedeti čas in uro, ob kateri je imel Krist vstati od mrtvih. To je noč, o kateri je pisano: In noč bo razsvetljena kakor dan, in uoč je moja luč v mojem veselju. Posvečevanje te noči torej razganja pregrehe, omiva dolgove, vrača grešniku nedolžnost in žalostnim veselje; ugaša sovraštvo, poraja edinost in uklanja kraljestva".
V cerkvenem jeziku se imenuje velikonočni praznik tudi „passahu, toliko kakor prehod: to ime je iz stare zaveze. Judje so namreč na ta dan obhajali spomin, da so šli skozi Rudeče morje v obljubljeno deželo in da so bili rešeni Faraonove sužnosti; spominjali so se tudi, da je angel, ki je pomoril prvorojence po egipški deželi, šel mimo vrat Izraelcev in jim ni škodoval, ker so bili podboji njihovih vrat na božje povelje politi s krvjo jagnjeta. Pa tudi za nas se je vršil prehod, katerega podoba je bil prehod starega zakona. Krist, naš Gospod in Izve-ličar, nas je namreč s prelivanjem svoje svete krvi rešil greha in nas je, rekel bi, sredi skozi morje greha peljal iz sužnosti satanove. In ako smo se v velikonočni dobi po milosti svetih zakramentov posvetili in spravili z Bogom, zazna-menovane so tudi nase duše na neviden, ker duhoven način s krvjo božjega Jagnjeta tako, da poglavar pekla nima več deleža nad nami. To je zadosten vzrok, da se cerkev poslužuje onega starozakonskega imena.
Od nekedaj so si verniki prizadevali na vso moč, proslavljati ta preča.stitljivi praznik. Nabirali so cvetice po polju in so jih trosili ob vhodih v cerkev, nastavlja i so po lopah in hodnikih cvetoče rastlinje in zeleneče vejevje, in razobešali so zmagovalne zastave. Nad altarje so zasajali banderice, da bi se vedno spominjali v cerkvi zmage Kristove, po kateri upamo tudi mi premagati sovražnika.1) Odtod nedvomno prihaja ganljiva cerkvena pesem:
Vexilla regis prodeunt: Fulget crucis mysterium, Ouia vita mortem pertulit, Et mor te vitam p-otulit.
') Durand . Lib. 1. Rational. cap. .'i. num. -13.
Kraljevo znamnje se blišči: Skrivnost se križa nam žari. Na njem življenje smrt stori, Življenje s smrtjo pridobi.
Nekedanji kristijani so se ob vstopu v cerkev poljubljali in pozdravljali z besedami: Gospod je vstal iz groba! Na ta pozdrav so odzdravi jali: Vstal je resnično! Blago-slovljale so se jedi, zlasti velikonočna jajca, ki so bila pradedom podoba 8tvarjenja in vstajenja, kar je pomenjalo jajce tudi judom in paganom. Kristijani so si dajali darove in so se prijateljski obiskovali. Nad vse slovesna je bila procesija, ki je sla od groba, iz katerega so vzeli najsvetejši Zakrament ter ga nesli nazaj k velikemu altarju.
Iz povedanega more vsakdo sam izprevideti, da je cerkev velikonočni praznik imela vsekdar za najveličastnejši praznik. Skofle so velikonočni dan mernikom slovesno naznanjali po tako imenovanih velikonočnih listih. Z nepopisnim veseljem je napolnjeval ta praznik srca vernikov. Po pravici piše duhoviti Chateaubriand: „Zna-menito je, da zemeljski mogočneži, da najveljal-nejši možje ne premorejo ene reči, namreč pripraviti ljudem praznik, ob katerem bi se srce vselej razveselilo". Cerkev edina ima to oblast nad srci. Velika noč pa je takšen praznik. Razveseljuje duše in ogreva srca.
Spominjaje se besede sv. Pavla, 8 katero je opominjal svojega učenca Timoteja: Pomni, da je Gospod Jezu s Krist vstal od mrtvih (II. T im. 2, 8). — spominjaje se te apostolske besede, hočemo se zdaj, ljubljeni verniki, vglo-biti v skrivnost praznika, hočemo premišljevati velevažni dogodek vstajenja Jezusa Krista, njemu v čast in slavo, pa tudi pomenljivost tega vstajenja za nas vse, in to v izveličanje in na korist svojim neumrljivim, po dragoceni krvi Kri-stovi odrešenim dušam.
Pred vsirn pa prosim tebe, božji Učenik, tvoje milosti in tvoje pomoči; ker le sam ti imaš ključ, s katerim se odpirajo srca bralcev ali poslušalcev! Daj, da bodo vsi voljno sprejeli in zvesto izpolnjevali tvojo sveto besedo! Veseli se. nebeška Kraljica! Aleluja!
Euntes in mundum universum prae-dicate e v angeli um omni creaturae! Pojdite po vsem svetu in oznanjujte veselo vest vsem stvarem! (Mark. 16, 15).
(Dalj*- priholnjič.)
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(D*lje.)
XVIII. Tržič.
Podružnice. 2. Sv. Josip nad trgom.
S strmega levega brega Bisti ice zre na Tržič cerkev sv. Josipa, Kokovnici ob zapadni strani naslonjena. Odkar je pobožni cesar Leopold I. (1657—1705) sv. Josipu v varstvo izročil vse avstrijske pokrajine, širilo se je vedno bolj češčenje tega svetnika, posebno pa se je povzdignilo od 1870 dalje, ko ga je razglasil papež Pij IX. kot patrona vesoljni cerkvi. (Več o sv. Josipu glej Huje, župnija Kranj). V kranjskem dekanatu imamo samo dvoje svetišč, posvečenih sv. Josipu, namreč: podružnica župnije Kranj na Hujah in podružnica tržiške župnije, o kateri sedaj govorimo.
Sezidali so jo ob času župnikovanja Antona Kristijan (Christian) in kapelana Mateja Zorman 1. 1704 v podobi rotunde. Njeno okroglasto obliko so že večkrat ogledovali in tudi občudovali strokovnjaki. Posebno dobro izvršeni obok je navidezno masivna zgradba, v resnici pa je lesen ter les zakrit z ometom. V velikem kamenitem oltarju sv. Josip, ob stranski steni oltar angelja varuha, v kapelici evangeljske strani sv. Joahim s svojo hčerko Marijo v naročju, v kapelici listne strani sv. Rok. (K temu svetniku, pomočniku zoper nalezljive bolezni, so se že mnogokrat zatekali Tržičanje, kajti v tako obljudenih krajih je nevarnost raztrošenja okuženega zraka mnogo večja kakor po deželi. Veliko je pomrlo ljudi, ko je tako hudo gospodarila L 1836 in 1855 kolera po Kranjskem*), j-----
*) Tudi 1. 1831 je morilka trkala na vrata kranjske dežele. Vlada je storila vse mogoče, da se grozna bolezen ne razširi po deželi, zato so se v trgih in mesUh sešle zdravstvene komisije. V Tržiču so bili voljeni v to komisijo: Okrajni adjunkt Ivan Pogačnik kot predsednik, odborniki pa: župnik Ivan Zalokar, zdravnik Ivan Einwalter in nadsodnik Josip Peharec. Da bi se ljudstvo pomirilo, izdana je bila pri Eger-ju v Ljubljani knjižica z naslovom »Kolera«, v kateri čitamo n. pr.: »Vfe govori od kolere, gofpod in kmet, vifoki in niski, mladi in ftari. Pa kdo bi tudi ne govoril, zhe fiifhimo, de je she toliko tavshent ljudi umrlo od nje, in de bolesen zhe dalje blisheje perhaja. Kakor se je bila po Ogerfkim rasfhirila, fo nafh ljubi Zefar hitro sa> zheli fkrbeti, tudi Krajnze in Korofhze te nefrezhe obvarovati; sato je na Hrovafhki granizi veliko foldatov, ki nobeniga zhlo-veka ne pufte fkozi, kteri, kakor per kugi, ni dvajfet dni na kontumazii perdershan, sato de Te sa gotovo ve, da ne bo v nafho deshelo bolesni sanefil. Tode, ljubi moji, to vfak kriftjan
— Cerkev ima celo orgije, katere jej je daroval Peter Napret 1. 1798. Delane so priprosto, a nas vendar zanimajo zaradi tega, ker se pri njih lahko študira mehanika 18. stoletja.
Ko je silni vihar dne 25. avgusta 1890 ob ya7 zvečer vrgel streho raz zvonik, napravili so novo iz pocinkanega pleha za svoto 1200 gld. Trije zvonovi so vglašeni v dur trizvoku f—a—c = 1, 3. 5. Premera imajo 112 : 93 : 77 cm.
Veliki zvon tehta 12 stotov in 35 funtov. Križ. sv. Trojica venča Marijo, sv. Josip,	DURCH
WOHLTHATER ZUR EHRE GOTTES UND DES HL. JOSEPH VERGROSSERT W1EDER HERGESTELLT AVORDEN IM JAHRE 1841. Zvonar Anton Samassa.
Srednji s težo 8 stotov in 12 funtov. Križ, Marija s krono na glavi in z Jezusom v naročju, sv. Alojzij. Zvon so dobili iz Anton Samassove livarne 1. 1859
Mali je istega zvonarja in istega leta (1859) kakor srednji. Križ, sv. Josip, sv. Barbara. Teža 4 stote in 52 funtov.
Župnik Josip Lavtižnr.
(Dalje pride.)
Združena molitev — ob Križevem.
Prosite in bodete prejeli.
(Luk. 11. 9).
Če se dva izmed vas zjedinita na zemlji, zgodilo se jima bo, za katero reč koli prosita, od mojega Očeta, ki je v nebesih (Mat. 18. 19). S tem je Gospod razločno povedal, kolika moč je v združeni molitvi, in povedal je tudi, zakaj ima združena molitev toliko moč, ko je pristavil: „Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz v sredi med njimi" (Mat. 18. 20). Opirajoč se na te besede večne Resnice, vabi sv. serkev, skrbna mati, neprestano svoje otroke v hrame božje, da tu združeni v molitvi prosijo za vse, česar potrebujejo. Zlasti pa vabi sv. cerkev vse svoje otroke one tri dni pred Vnebohodom v slovesnih obhodih od zgoraj proseč pomoči v vseh potrebah. V svojih molitvah se pozivi jej o verniki k svetnikom in v litanijah kličejo te prijatelje božje, da bi po njihovi prošnji od Boga titto zadobili, česar naše moči ne premorejo. Tako se z njimi družimo v jedno telo v Kristu (I Kor. 12. 27) po čegar navodila pošiljamo k Bogu skupno molitev.
Bode-li pač naša molitev na ta način uslišana?
Gotovo!
Če molitev ponižnega človeka oblake prodere (Sir 35, 21) in če osebna molitev gane Najvišjega, kaj še le, ako se združimo v svojih težnjah in v vsej ponižnosti Boga prosimo pomoči!
ve, de je savoljo tega vender le vfe per Bogu. per njegovi fveti volji in per njegovi neisrezheni milofti, de fmo nelrezhe obvarovani. Le v' Boga saupajte! Kolikor blisheji je nadloga, toliko bolj saupajte v' Boga! Vfe kar Te sgodi, je njegova volja, in zhloveku v frezho. Saupanje v' tvojiga Boga. ti bo ferzhnost dajalo, ljubi moj perjatel, kadar nadloga zhes-te pride, in te bo refhilo.....«
Poglejmo, koliko moč je imela molitev edinega Mozesa: V svetem srdu je Bog malikovalstvu udano ljudstvo sklenil pokončati: „Pusti meM, tako mu je govoril, „da se vname moja jeza zoper nje in da jih pokončam" II. Moz. 32. 10). Toda z vso gorečnostjo svoje duše Ga Mozes prosi: „Uleže naj se tvoja jeza in daj se potolažiti nad hudobijo svojega ljudstva. Spomni se obljub svojih, danih Abrahamu, Izaku". In : Gospod se je dal potolažiti in ni poslal hudega, katero je govoril zoper svoje ljudstvo (II. Moz. 32. 14). Moč boaja je bila zmagana na prošnje svojega hlapca, ; zakaj tisti, ki je rekel: „Pusti me!" s tem kaže, da z molitvijo se da preprečiti sklep njegovega žuganja j (Hijeronim).
Glejmo na Elijo: „Iz srca je molil, da bi ne bilo dežja na zemljo in ni ga bilo tri leta in šest meseoev. In zopet je molil in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad*' (Jak. 5, 17). Ozrimo se po kralju Manaseju, ki je v težkih okovah prosil Boga rešitve in „Bog je uslišal njegovo molitev in ga je zopet pripeljal v Jeruzalem v njegovo kraljestvo" (II. Parlj. 33, 13). In sv. evangelij nam podaja neštetih izgledov, ki nam jasno kažejo moč posamične molitve
Če premore posamična molitev toliko
—	koliko večjo moč ima pa brez dvoma skupna molitev !
Sv. pismo, lerkvena zgodovina je polna izgledov, I ki pričajo, da v združeni molitvi se vse doseže od Boga. V stiskah so se zbrali ljudje, spokornega duha zdihovali k Bogu in molili in — nevarnosti, ki so žugale, so izginile, bolezni so jenjale, sovražniki so zbežali in v srce se je vrnil mir in veselje.
Holofern je oblegal Betulijo in boječ se pogina, je »popadlo vse ljudstvo na obraz molilo Gospoda, izdihovalo, jokalo in pošiljalo je prošnje k Gospodu (Jud. 6. 14). In duh Gospodov je obudil Judito, oborožil jo z orožjem svetega poguma in rešila je domačo stiskano mesto. — Ko je bil čolnič na Geneza-reškem jezeru v nevarnosti, da bi se potopil, pristopili so učenci k Jezusu in z jednim glasom klicali za pomoč. Gospod pa je vstal, zapovedal vetrovom in viharjem in postala je velika tihota. — In takih izgledov je polna tudi svetna povestnica. Zato nas z vso pravico sv. cerkev opominjakzdruženi molitvi in v taki molitvi upa od Boga vse doseči. Če je pa molitev tako izdatna, ako se opravlja skupno
—	kedaj naj se tedaj bolj družimo v skupno molitev kot v sedanjem času. — Sedaj povzdigujmo zbranih src svoje roke k Bogu za usmiljenje, da zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, upore, vojske, draginjo, bolezni in žalostne sedanje čase odvrne od
I nas: da nam dodeli edinost v veri brez razpora, da preobrne naša srca k pravi pokori in poboljšan ju na-življenja. Vse to nas sili, da se združenega Duha zbiramo v svoji bedi pred prestolom Najvišjega. Zanesljivo smemo potem po besedah sv. Jakoba upati, da i vse dosežemo od njega, ki daje obilo in ne oponaša (Jak. 1. 5,). Molitev naša gotovo gane njegovo srce, obrisal bo solze iz naših očij in ne bo več bolečin, ker novo stori On vse (Raz. 21. 4),
Vnebohod Gospodov.
(16. majnika t.
Za vas je dobro, da J „
grem. ^Iv. 16. 7.)
Slavnosten je moral biti dan za nebo in za nebeščane, ko so nebesa obhajala zmagoslavje svojemu nebeškemu Kralju, kateri je dopolnil svoj nalog in slavno zmagal po hudem boju. Kakor častit junak je slavil svoj uhod v nebeški Jeruzalem, da tam večno vživa krono veselja, ki si jo je pridobil v vročem boju na zemlji. S kakim veseljem so ga spremljali rešeni jetniki, rešeni iz stoletne teme, pravični stare zaveze. Naproti so mu prihitele vse neštete množice nebeških duhov, ki so pevale zmagoslavno pesem svojemu kralju.
In zemlja! Zgubila je svojega kralja! Žalostno so zrli za Njim njegovi učenci; žalostne so ostale poliožne množice. Kes neizmerna izguba. — A Gospod je vedel, da bo britko občutilo njihovo srce njegovo ločitev in govoril jim je v slovo tolažljive besede: „Za vas je dobro, da jaz grem.'1 (Iv. 16. 7).
In besede, ki jih je govoril — so resnične, resnične za nas vse; saj jih je govorila večna Resnica. Na zemlji ni njegova domovina, ampak njegovo mesto je desnica Boga vsemogočnega. Le mimogrede se je ozrl na našo bedo in milostno nas rešil iz rok trinoštva hudobnega duha. Prišel pa je čas, ko se je vrnil v svoje do-movje : in ta njegova ločitev kake cene je za nas. Sel je v nebo, da nam tam pripravi mesto. (Iv. 14. 2). Res! dobro je za nas, da je šel v nebo: saj pridemo kmalu za Njim. Znana nam je pot, ki vodi k njemu, sv. vera je. In to pot so nam kazali oni, katerim v slovo je govoril: „Za vas je dobro, da jaz grem, ker ako tje ne grem, ne pride tolažnik sv. Duh44 (Iv. 16. 7). In tolažnik sv. Duh je prišel, vlil v srce sv. moč ognja sv. ljubezni, vlil v nje gorečega navdušenja. Ponesli so veseli glas nebeškega 1'čenika vsem narodom: vsem narodom oznanjali mir, oni mir, ki je jel ob rojstvu Izveličarja rositi na zemljo in katerega so prvi poslanci v svetli noči naznanjali pevajoč: „Mir ljudem na zemiji! (Luk. 2. i4). A za nebeškimi seli so prišli drugi, ki so tudi v tmine paganske širili svoj glas, veselo vest, da je I zve ličar vstal in šel v nebo, da tam pripravi mesto onim, ki žele dobre volje miru. Tam nam hoče dati miru, tam obrisati solze iz naših očij. tam, kjer ne bo kot na tej borni zemlji več smrti, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine iRazod. 21. 4). Da, besode nam je
govorila v slovo večna resnica, govorila večna dobrota. Sebe je dal v smrt za nas, da nas reši iz groznega brezdna, kamor smo bili pahnjeni po grehu. Ali ni to veliko! — A še več! V nebesa odhajajoč nam zagotavlja, nam, ki ga ljubimo, zagotavlja nebeško veselje: veselje, o katerem piše sv. Pavel: da oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo še ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki s:a ljubijo (I. Kor. 2. 9). Da, kako dobro je za nas, da nam je Jezus odprl nebesa, da je šel pred nami pripravljat nam mesto, da bomo tudi mi tam, kjer vlada večni mir: nebeško veselje, večno veselje.
Kaj stojite in gledate v nebo? (Dej. ap. 1. 11.) ta opominj so prinesli krilatci iz rajskih višav apostolom, ki so se strme vdajali žalosti. Ta opominj velja i nam. Pač, le radi vodimo svoje poglede v nebo, s trdnim prepričanjem, da je le tam prava naša domovina, in s trdnim sklepom, da skušamo tje priti tudi mi. Zato pa pojdimo in storimo preje voljo onega, ki je šel pred nami v nebo. Potem smemo pač upati, da bodemo tudi mi slavili slovesen vnebohod, da posedemo tam mesto, ki nam je je pripravil Krist-Rešeni k.	jJ% p.
Zgodba o bogatem dijaku.
Francek bil je ljubeznjiv kodrast deček, veselje in tolažba svoje matere, revne vdove. Služila je s težkim delom svojemu ljubljencu kruha. Očeta Francek ni rikdar poznal; umrl mu je v zorni mladosti. Vsi prebivalci ob bregu reke Rene so bili veseli malega dečka, ker bil je vljuden, prijaz n in priden. Ko je malo odrastel, izvolili so ga za strežnika v cerkvi. Enako angelju je klečal Francek pri oltarju, prešinjen visoke časti, da je smel tako blizu biti svojemu gospodu in Bogu. Ko so vaščani videli malega strežnika pri oltarju, mislili so si: ta pridni deček ima tako dobre lastnosti, da bi bil enkrat dober mašnik. Ali, pristavil je sleherni pomilovalno: „Škoda, da iz tega nič ne bo, ker ni potrebnih pripomočkov za nadaljni pouk." Ker se je pa Francek vedno vedel tako lepo, preskrbeli so mu domači duhovnik in dobri vaščani, da je vender-le šel v mesto v šolo. In tako je postal Francek dijak. Vse ljudstvo je bilo trdnega prepričanja ter je živelo v veseli nadi, da ga bodo nekedaj videli kot de^alca v Gospodujem vinogradu. Bil je pa tudi res marljiv v učenju ter je prinašal vedno izvrstna izpričevala domov. Tako so mirno pretekla tri leta.
Ali kako hitro je padla mrzla slana na ta krasni človeški cvet, kako hitro je naš dijak krenil s pota čednosti, kako kmalu je postal izprijen mladenič! — To je prišlo tako. V daljni Ogerski je umrl našemu Francu bogati stric. Zdaj je njegova mati podedovala lepo premoženje. Vsa vas se je radovala z revno vdovo te sreče, posebno še zaradi sina. Ker zdaj bi lahko
brez skrbi in brez tuje pomoči nadaljeval svoje študije. Ali prav ta dedščina je bila sinu v pogubo. Ko je njegova mati dobila v roke denar, dajala je v svoji slepi materinski ljubezni komaj štirinajstletnemu dečku denarja, da si je kupoval sladkorij in česar si je hotel. Ko je prišel zopet na počitnice, bilo je njegovo vedenje močno izpremenjeno. Videl se je bledast in utrujen. Njegova prejšnja veselost ga je minula, hodil je pobit okoli ter se je slehernega ogibal. Na vprašanje: Kako je to prišlo, odgovoril je vsakdo: rDobre nravi pokvarijo slabi izgledi". Tudi tu doma se je kmalu oprijel nekega hudobnega tovariša, začel s kadenjem, nadaljeval v manjših strasteh, slednjič se je udal pijančevanju. In ko se mu je zdelo, da mu mati daje premalo denarja začel ga je jemati sam. Po zimi se ie v mestu še bolj slabšalo njegovo stanje. O Božiču je brez materinega dovoljenja izostal iz šole, ter je pohajkoval okrog doma. Meseca grudna je bilo vlažno vieme; zato je bilo na bregu reke Rene še nekaj ledenih plošč. Nekega popoludne se poda France na breg reke ter se s pomočjo nekega droga vozi po ledeni plošči po vodi. Bilo je uprav nasproti njegovemu stanovanju. Mati je stala ob tem pri oknu, ter je s strahom opazovala svojega sina. Prosila ga je, da bi šel na suho, ker se ponesrečiti utegne. Ali ta ji vseloj osorno odvrne: Ne brigaj se za-me; meni se nič ne zgodi! Komaj je bil te besede izustil, kar se prelomi plošča in neubogljivec izgine v valovih. Mati to videč pade z groznim vsklikom nezavestna na tla. Še enkrat se prikaže France iz vode in zavpije z močnim glasom: „Mati, ljuba mati, pomagaj mi, reši me!" Ali zaman je bil njegov klic, izginil je v valovih in čez njega se je zaprl mokri grob. — „Da bi mu bil pač dobri Bog milostljiv sodnik \u
Marsikateri naših prijaznih čitateljev in čitateljic, katerim je Bog odrekel posvetnega bogastva, goji na tihem željo: O da bi bil jaz tako bogat, kakor ta ali oni, gotovo bi bil srečen. — Ali zelo se morda varaš, dragi prijatelj! Ne zlato in srebro te ne more srečnegastoriti, ampaklepravimirvBogu. Marsikateri bogatin pa ne uživa tega miru, kot ga uživaš — srečni revež — ti!
Gospica M. R.
Razgled po domovini.
Z Bohinjske Bistrice. Tudi pri nas so nam naš mnogo-zaslužni in za vse dobro vneti vis. čast. gosp. župnik Ivan Piber preskrbeli sv. misijon, ki so ga od 7. do 14. m. m. vodili naslednji čast. gosp. misijonarji: F. Doljak, Al. Žužek in Iv. Kunstelj Prav pravi čas bil je za sv. misijon, ker pri nas ni bilo še za na polje. Zato so se ljudje še prav posebno hvale vredno vde-leževali ves čas.
Da! to so bili dnovi, ki jih je sam Gospod Bog naredil. In posebno še, ko se je obhajal v osmini Velikonočni, ko se je še ves teden po naši lepi prostorni cerkvi poleg misijonskih pesmi veselo razlegala Aleluja t. j. hvalite Gospoda, ki je dober in njega usmiljenje je brez konca. Zatorej je misijonski zvon privabil i Božji mizi ptujca, ki je sam povedal, da že 10 let ni prejel sv. zakramentov. Zopet z Bogom spravljen je bil ta dan tako zadovoljen in vesel, da je kar prepeval.
Ali ni bil sv. misijon sedanji čas pri nas zelo potreben, da bi nas vsaj nekoliko potrdil in obvaroval pred slabimi izgledi in pohujšanjem, ki se nam bliža spričetkom železnice, ko se nam bo s tujci boriti — s tujci vzvišeni sv. veri in tujci ljubemu slovenskemu rodu. Žali Bog, da se že spolnujejo besede, ki so jih čast. gosp. dekan ob priliki blagoslovljenja tukajšnega železniškega predora govorili: da me zelo skrbi za vas, še dobre in verne Bohinjce, ker utegnejo priti z železnico k vam tudi slabi in sprideni časi za vero, da nam bo tedaj potreba napora in pomoči od zgoraj, ako hočemo zmagati sprideni svet.
Obliajanih jih je bilo ob sv. misijonu blizo 1600. — Posebno ganljivo je bilo zadnji dan sv. misijona. Velika naša cerkev je bila do malega polna, da že 15 let ne tako, in popoldan ob 2. je bil zadnji £ovor. Potem obhod z Najsvetejšim. Vdeležilo se je procesije toliko ljudstva, da še ne pomnimo takega. Naj še omenim, da je bilo petje ves čas sv. misijona lepo dostojno in cerkveno, posebno zadnji dan pri slovesni sv. maši se je pelo prav za dotični dan liturgično. Sploh se pri nas velike praznike izvršuje liturgično petje. Vse se poje kakor liturgika zahteva: Intro-itus, sv. maša, vsi deli brez okrajšanja — gradu al e, ofertorij in communio. Isto tako je želeti, da bi bilo povsod pravilno. Bog naj čast. gg. misijonarjem tisočero povrne na tem in ornem svetu ves trud. Nam pa Bog daj, da bi sv. misijon v nas prav obilno dobrega sadu za nebesa obrodil Bog tisočero povrni pa tudi našemu čast. gosp. župniku za ves trud in za vso požrtvovalnost. Zato kličem: Bog živi našega za čast Božjo vnetega in izgledno čvrstega gosp. župnika še mnogaja leta.	R-
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostolstva.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a) Glavni namen za mesec aprilj: Kršča n sta požrtoostlnos!. b) Posebni nameni.
10	i Sv. Izidor, kmet. Versko in gmotno blagostanje kmeiskega stanu. Družine v velikih stiskah
11	) Sv. Frandliek Hijeronlmskl. Duhovniki in obha-janci Duhovne vaje. Stradajoče prebivalstvo v Indiji. Povrat Jezusove dru»he v Nemčijo.
12.i Sv. PankraoiJ. Verska gorečnost za može. Lahkoživi mladeniči. Beda po velikih mestih.
13.)	Sv. ServaolJ. Slovenski učitelji in izgojitelji. Bolni družinski očetje in matere.
14.)	Sv. BonlfaoiJ. Pomanjkanje duhovnikov. Oiprava pogubnih denarnih igralnic. Pomoč v denarnih stiskah.
15.)	Sv. Zofija. Slovani. Katoliški učenjaki in pisatelji, j Slovstvena podjetja. Sibirija in Palestina.
16) Vnebohod Kristov. Sv. Ivan Nepomučau. Iz-povedniki. Blagoslov pri delu.	^
II. Bratovske zadeve N. 1). Gtosp* presv. Jezusovega Sroa.
Prošnja.
Neka na živcih bolna oseba se priporoča v molitev, da bi jej Bog na priprošnjo Matere Božje, sv. Jožefa, sv. Antona in
sv. Karoia. krstmga patrona. podelil ljabo zdravje. Uslišanje hoče v »Danici« naznaniti.
K. S. iz Idrije.
Listek.
Umrl j« 21. aprila v Češčivasi, župnije Prečne na Dolenjskem, Karol Sali, bogoslovec I. leta. Ranjki je bil res uzoren, blag mladenič. Gimnazijo je študiral t Novem mesta. I)asi ne posebno nadaijen je po svoji pridnosti bil mej prvimi. V sedmi šoli je bil potrjen k vojakom. Po končani osmi Š61i je prišel k 17. polku v Celovec, kjer si je kmalu pridobil naklonjenost svojega generala, ki ga je, spoznavši njega blagost. vzel svojemu s nu za domaČega učitelja. — Po dveletnem službovanju je bil od vojakov odpuščen in je vstopil v ljubljansko smenišče. V bogoslovja se je oprijel z veliko vnemo in veseljem bogoslovnih ved, izvršil je še prvi tečaj, a nato je šel domov, da bi okreval. Bolezen je naglo napredovala in 21. aprilja je vrnil Stvarniku svojo dušo. Ranjki je bil izgled vestnega, pridnega in pobožnega bogoslovca. Nič ni bolj želel nego postati mašnik, a Vsegamogočni je sklenil drugače. Pogreb je lil 23. aprilja. Več tovarišev bogosloveev je prihitelo spremit ljubega sončenca k zadnjemu počitku. Sv. maso za ranjkega je daroval prečast g. prošt dr. Seb 3tijan Elbert ob azistenci veleč. g. o. Otokarja Aleša in o. Nikolaja Travna. Po sv. maši je imel prav ginljiv govor v cerkvi. — Sprevod je vodil in rajnika pokopal tudi omenjeni prečast. gospod. — Počivaj, ljubi Karol, v miru! Domača gg. župnik in kapelan sta isti dan opravila za ranjkim spravni dar.	x
Škofijska kronika.
Premilostni g. kntsškof Anton Bonaventura Jeglič
se je udeležil romanja na sv. Goro pri Gorici nedeljo 14. aprilja. Pridružil se mu je tudi preč. g. kanonik sarajevski šarič, urednik znanega lista „Vrhbosne\ Premilostni je v Solkana in na sv. Gori izpovedoval, ob desetih pa imel na Gori sv. opravilo. V svojem nagovora je kaj lepo primerjal krščansko življeuje v borbah in težavah romanja — potovanja. Vračajoč se je poklonil v spremstva čč. oo. frančiškanov in dragih da-hovnikov- romarjev preazornemu gospoda kardinala dr. Jakoba Missii. — Nedeljo, 21. aprilja, je imel slovesno sv. mašo pri ljubljanskih lazaristih, ki so praznovali prvič blaženega svojega brata Ivana Frančiška Clet. V isti cerkvi je podelil premil. g. knezškof vtorek zvečer ob sklepu tridnevnice papežev blagoslov. — Sredo, 24. aprilja, je v stolnici slovesno nagovoril brate Vincemijeve družbe, ki so praznovali petindvaj-setletnico svojega delovanja v Ljubljani. Med sv. mašo je obhajal brate Vincencijeve dražbe, obilo pod-pirancev, čč. sestre in mnogo gojencev iz Marijanišča. Pri sv. maši sta ma stregla preč. g. stolni inful. dekan Andrej Zamejic, predsednik Vincencijevih družeb na Kranjskem, in preč. g. kanonik Andrej Kalan, vodija Marijanišča.	— s —
Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Podeljene so bile župnije: Polom (Ebenthal) ta-
| mošnjemu žepnemu upravitelja č. g. Jakoba Lebar;
Trnovo pri Ilirski Bistrici tamošnjemn župnemu i upravitelja č. gosp. dr. Josipa Kržišnik. Kanonično vmeščen je bil v. č. g. dr. Josip Kržišnik na i župnijo Trnovo pri Ilirski Bistrici dnč 11. aprilja 1901 ter je bil h krati imenovan knez. šk. duhovnim svetnikom in dekanom trnovske dekanije. Stalni pokoj je dovoljen v. č. g. Mihaela Horvat, župniku na Čateži ob Savi. — Vč. g. Nikolaj Križaj, žapnik na Prema, se je zarad bolehnosti odpovedal svoji župoiji ter mu je dovoljen daljši dopnst, da si utrdi svoje zdravje. — Premeščeni so bili čč.gg.: Alojzij Radolf, ekspozit v Begunjah pri Cerknici, kot žapni upravitelj na Čatež ob Savi; Frančišek Dimnik s Trebelnega kot ekspozit v Begunje pri Cerknici; Josip Nago de iz Boštan:a na Trebelno; Martin Škerjanec iz Zagorija na Jesenice; Alojzij Ve s ter iz Selic v Zagorije; Jernej Klinec s Čateža kot župni upravitelj v Javor pod Ljubljano; Frančišek Zega, kapelan na Prema, je nameščen kot žapni upravitelj ondi. — Umrl je vč. g. Simon Jan, umi-rovljeni žapnik svetotrojiški, v Hrastiji pri Kranji, dne 12. aprilja 1901. Priporoča se v molitev čč. gg. dahovnim sobratom.
„Ljubljanski škofijski list" 21. aprilja 1901, št. IV.
Letošnji ljubljanski novomašniki. Iz četrtega leta so sledeči gospodje: Josip Caderman, rojen v Babinem Vrta pri Trsteniku 4. aprilja leta 1877.; Ivan Krst. Lomšek, rojen v Crkljah na Dolenskem 3. julija leta 1876.; Andrej Pavlin rojen v Zaloga pri Crkljah na Gorenskem 11. oktobra 1. 1875.; Frančišek Seraf. Sever, rojen v Puštalu pri Škofiji Loki 13. avgusta 1. 1878.; Fran Seraf. Sparovec, rojen v Zadragi pri Dupljah 5. septembra leta 1877.; Fran Ks. Vidmar, rojen Pod-lipo pri Ajdovci 21. oktobra 1. 1876.; Alojzij Volec, rojen Podkorenom za Kranjsko Goro 21. marcija 1.1878.; Ignacij Zaplotnik, rojen v Letenicah pri Goričah 4. julija 1. 1878. Izvršili so vsi gg. ordinaadi gimnazijo v Ljubljani 1. 1897., le gg. Lomšek in Vidmar sta končala gimnazijo v Novem mestu istega leta. — Izmed tretjeletnikov bodo letos posvečeni sledeči gospodje: ! Frančišek Ks. Grivec, rojen na Velikem Lipovci pri Ajdovcu 19. oktobra 1. 1878.; Ivan od Boga Klemenec, rojen v Rakitnika pri Slavini 20. februarija 1. 1878.; Lovro Lah, rojen v Nasovičah pri Komendi 27. julija 1. 1874.; Pavel Perko rojen v Poljanah 25. januarija 1. 1877.; Josip Podlipnik, rojen na Lipoglavu pri Bo-štanji 14. februarija 1.1875.; Frančišek Pavi. Rakovec, rojen v Naklem 25. marcija leta 1876.; Anton Pušč. Tomelj, rojen v Mengeši 21. januarija 1. 1877.; Fran Ks. Vrhovec, rojen v Dragomerji pri Brezovici 19. decembra 1. 1876.; Mihael Zelnik, rojen na Kopici pri Crkljah na Dolenskem 21. aprilja 1. 1877. — Izvršili so vsi gimnazijo v Ljubljani 1. 1898., g. Lovro Lah pa že 1897. 1. — a dolžnost ga je klicala za 1. 1898 med enoletne prostovoljce. Le č. g. Zelnik je dokončal študije v Novem Mesta.	— k —
Listnica uredništva.
BI. g. Al. Šk. — Vsled Vašega vprašanja se Vam uljudno priporočamo, da kolikor le mogoče v vezani in nevezani besebi podpirate naš list.
Odgovorni uredoik Tomo Zupan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.