Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
SnilLKA 54.
JO LIE T, ILLINOIS, 4. JUNIJA 1915
LETNIK XXIV,
Vsepovsod v Galiciji se
ruske armade umikajo.
Avstrijci in Nemci vzeli z-naskokom več trdnjavic okrog Przemysla. Vsi ruski napadi baje brezuspešni. Tudi v vzbodni Galiciji ruske linije predrte. V majniku ujetih nad 300,000 Rusov.
Italijani zadevajo ob hud odpor ob tirolski in koroški meji.
^Dunaj, 30. maja. (Čez London.) — ,a šolskem so Italijani zopet začeli "Streljevati naše utrdbe na visoki odrMv Pongaria Lavasone. Sovražni no S° poskužali prodreti v Corti-°,'(?,so prvem strelu ubežali. ub koroški fronti se ni pripetilo me novega.
V Primorskem mejnem predelu je od p32"'1* opustil napade na severno Gorice ležeče višine. Poskusi, pre-^ raciti Sočo blizu Tržiča, so"bili brez
patrolah"ePreČeni P° "aŠ'h obmejnih
Avstrijci odbijajo Italijane, ^unaj, ji. maja (C
ez London.) — 2avno vojno ministrstvo je danes objavi sledeče naznanilo: d a Ual'ianskem bojišču: V nedeljo ters° r"6 je bil napad nekcga polka stoiag, ov I>roti našim utrjenim pong	"a visoki planoti Lavaron-s krvavimi izgubami za so-
vraziiika.
okraeVep°VZhodno od Paneveggia, v naših" bazzo> :3e prisililo streljanje k; „ p.red"jih straž sovražen oddelek, umiku ** pc,skužaJ obdati z okopi., k
kah°b k°!oški fronti: Na raznih toč-se vJt ?nšl° do neznatnih bojev, ki so "o od pnČaIi M nas "godno. Vzhod-brez Caporetta je sovražnik podjel
prelaz1*8*11 poskus' ustanoviti se na "V
ški b VOstalskem predelu besni topni-topovT" padati so začeli naši težki
Napad na Pulj iz zraka.
morski 31" maja' (tez Pariz> — Po"
"gilaUrad.je nocoj naznanil sledeče: sPušča1 K3Sl11 zrakoplovnic je snoči skladir be v Puliu na kolodvor, be so rCe "afte in arzenal- Vse born-j« izhr,lZPC?kni,e z velik° silo. Ogenj
"Davi V arzenahl-tomh3,iJe Vodovje naših rušivcev ; °ardo?alo ladjedelnico v Tržiču
^vilo-—o
čemer se
je poveljnik lahko prepričal. Več velikih, z moko obloženih brodov je bilo presenečenih in razdejanih. Brodovje se je vrnilo nepoškodovano, ko je izvršilo svojo nalogo."
Uspešni zračni napadi.
Rim, 1. jun. — Avstrijski zrakoplovi so križali čez Bari in Brindifei ter spuščali bombe. Brindisi in Bari sta pristanišči v južni Italiji. Ena oseba je bila usmrčena in dve drugi ranjeni.
Italijansko uradno naznanilo.
Rim, 1. jun. — General Cadorna, načelnik italijanskega generalnega štaba, je danes objavil sledeče dnevno naznanilo:
"Prehod naših čet čez tirolsko in trentinsko mejo se -nadaljuje. Zasedli smo vojaško-važno višino Zugna, kake 4 milje severno od Ale. Avstrijci so sklenili pred nekaj časom, zgraditi na tej višini trdnjavo.
"Naše zmagovito topništvo nadaljti-je svoja podjetja na gorski planoti, in streljanje sovražnih baterij, trdnjave Belvedere oslabeva.
"Naše čete v okrožju Val Sugand so se približale, nft S milj Borgu. Gore in griči jim nudijo naravno okrilje.
"Gorovje Belvedere je tudi v naših rokah."
Prvi resni odpor.
Verona, 1. jun. — Dež, vihar in megla zelo ovirajo nadaljevanje vojnih podjetij italijanskih čet proti avstrijskim postojankam v dolini Adiže. Nekateri oddelki gorskih čet in dva polka bersaglierov so bili 50 ur neprestano izpostavljeni grdemu vremenu. Premočeni so bili do kože, brez zavetja.
Nadvojvoda Evgen na čelu.
Brescia, 1. jun. — Poročajo, da je nadvojvoda Evgen prevzel vrhovno poveljstvo nad avstrijskimi četami, ki branijo Trent.
Srbi se zopet gibljejo.
Niš, Srbija, 1. jun. — Današnje u-radno naznanilo zagotavlja, da se Srbi
iznova pripravljajo za boj proti Av-stro-Ogrski. Do predboja, za Srbe uspešnega, je baje že prišlo pred Ča-pinovo. Neki avstrijski bataljon je bil baje razpršen.
Italija poziva Rumunsko.,
Rim, 1. jun. — Rimski časopisi in politiki se bavijo edinole z vprašanjem o možnem vstopu Bolgarije in Ru-munskega v vojno. Občinstvo je bilo trdno prepričano, da bo takoj po vojni napovedi Italije proti Avstriji sledilo Rumunsko. Toda teden je minil in Rumunsko ne kaže nikakega očividne-ga razpoloženja za opustitev svoje nevtralnosti.
Tu mislijo v gotovih krogih, da se Rumunsko še pogaja z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo za pripozna-nje svojih zahtev.
Po zadnjih brzojavkah je zlasti Rusija nasprotna rumunskim pretiranim zahtevam, predvsem z ozirom na dejstvo, da je Italija sedaj v vojni, vsled česar je nemški in avstrijski pritisk v Galiciji že olajšan.
Italijani zavzeli 37 vasi.
Videm, čez Pariz, 1. jun. — Italijanske čete so zavzele sedemintrideset vasi okrog Cortine v dolini Ampezzo.
Čete, ki so zasedle te vasi, tvorijo italijansko armado, ki prodira v pokrajino Trent od vzhoda, obenem z armadama od juga in zapada. Mesto Cortina, čigar zavzetje po Italijanih je bilo naznanjeno včeraj, leži šestdeset milj severovzhodno od Tridenta
Občinska oblastva v Cortini so danes poslala vdanostno brzoja\ko kralju Viktor Emanuelu in kralji . <i. i > Margheriti.
V Galiciji.
Dunaj', 30. maja. (Čez London.) — Generalni štab je danes objavil sledeče naznanilo:
"Ob dolenji Lubaczowki je bil neki ruski napad po krvavem boju odbit. Sovražni poskusi, prekoračiti reko San blizu Sieniawe, so se popolnoma izjalovili od kraja.
"Vzhodno od Sana je položaj ostal neizpremenjen. Železnična proga Pr-zemysl-Grodek je pri Nadyki v obsegu našega topniškega streljanja. Dne 27. maja je naš šesti vojni zbor zaplenil osem ruskih topov.
"Naše zvezne čete so zožile pas o-krog Przemysla severno in južno od trdnjave.
"Ob in južno od Dniestra se boji
v	— GROp BERNSTORFF'IN NEMŠKO POSLANIŠTVO V WASHINGTONU, D. C.
L"C.2' m" oVlu-Vl-'le«Tgr°f Bernstorff' nel»ški poslanik, ki se je razgovarjal s predsednikom v Beli hiši v sredo, an,štva v WashiiYgtonu "i)'c"^" t0Zadevnih ameriških zahtevali. Zraven je videti domovanje neiD.šktga po-
nadaljujejo. S fronte ob Prutu in iz Rusko-Poljskega ni poročati nič važnega.
Rusi izgubili topniško postojanko.
Dunaj, 31. maja. (Čez London.) — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče naznanilo:
"Na ruskem bojišču: Ob in vzhodno od Sana je prišlo tekom včerajšnjega dne le do neznatnih spopadov.
"Severno in jugovzhodno od Przemysla, kakor tudi ob zgornjem Dniestru se boji nadaljujejo. Blizu Stryja smo naskočili več sovražnih postojank in zaplenili eno rusko baterijo."
Nemški črnovojniki sklicani.
Amsterdam, 31. maja. — Razglas "Reiehs-Anzeigerja" sklicuje k orožju tiste letnike črne vojske prvega poziva, ki se še ne nahajajo pod zastavo. Sklic se ne razteza na Bavarsko. Nemci v državnem ozemlju se morajo zgla-siti od dne 8. do 10. junija; Nemci izven državnega ozemlja bržko mogoče.
Rusi poročajo uspehe.
London, 31. maja. — Velika bitka ob Sanu, kjer so se Rusi ustavili po umeknitvi iz več nego pol Galicije, še besni, ali Rusi zatrjujejo, da so pričeli ofenzivo. To naznanilo tolmačijo v Londonu tako, da se je nadaljnja mogočna nemška prizadeva izjalovila.
Dasi je usoda Przemysla še negotova, vendar so v zavezniških krogih zadovoljni, da se je Avstro-Nemcem ponesrečil njihov namen, streti Ruse v Galiciji, in da se je njihovo naglo prodiranje vkljub tisočerim žrtvam izjalovilo, prav kakor so se izjalovili ponovni pohodi proti Varšavi in francoski ^uki Calais.
Zmage na celi fronti.
Rusi naznanjajo zmage ob celi fronti, zlasti onostran Dniestra, kjer so baje ujeli sedemtisoč mož. Avstro-neniške čete ob Dniestru se neredno umikajo, kakor nocoj naznanja petro-grajski vojni urad. Rusi so ujeli več nego 7,000 mož v bojevanju v tem predelu izza včerajšnjega jutra. Rusi so / .vzeli Monasterz, severno od Kolo-m.eje, in prizadeli sovražniku težke izgube. Severno od Jaroslawa so ruske koračile reko I.obaczowko.
■ •>•'■ . MSckerisenivo levo krik', ki je.poskušalo obkoliti Przemysl, je bilo vrženo nazaj čez reko San. Poročilo iz Petrograda.
Petrograd, 31. maja. — Bitka ob Sanu se razvija v prid Rusom, kakor u-radno naznanjajo danes. Nadalje so Rusi od dne 12. do 24. maja ujeli približno 19,000 svojih nasprotnikov.
"Okrog Szavvel," pravi naznanilo, "v pokrajini Kovno, se Nemci nadalje upirajo naši ofenzivi z ljutim streljanjem, ali bojevanje se nadaljuje v naš prid.
"Na fronti med reko Pilico in zgornjo Vislo smo od dne 12. do 24. maja ujeli 209 častnikov in 18,617 mož.
Podrobnosti o bitki ob Sanu.
"V Galiciji se bitka ob reki San tudi razvija v naš prid. Naše čete so začele napadati ter snoči prekoračile reko Lobaczowko in zavzele vas Monasterz, prizadejavši sovražniku težke izgube.
"Ofenziva sovražnikova ob fronti od Jaroslawa do Radymna je bila zaustav ljena po našem streljanju.
"V krajini onostran Dniestra so bili vsi sovražni napadi v soboto ob fronti med kraji Zaderewosz, Bolechow in Jaworow odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. V soboto zvečer so začele naše čete odločno napadati z velikim uspehom. Na tej fronti smo ujeli nad 7,000 mož. Sovražnik, se je začel neredno umikati."
Avstrijci in Nemci zmagujejo.
London, 1. jun. — Nemci in Avstrijci nadalje odganjajo Ruse izpred Przemysla.
Po naznanilih iz Berlina in Dunaja so bile tri trdnjavice pred Przemyslom vzete z naskokom ift mesto Stryj, južno od Dniestra, je bilo premagano in zasedeno.
Poleg teh porazov naznanja neuradno poročilo čez Berlin iz Piotrkowa na Rusko-Poljskem, da so ruske čete zapustile Radom na Poljskem, južno od Varšave.
Ta poročila o zmagah združenih nemških (!) čet kažejo, da je bilo včerajšnje naznanilo ruskega vojnega urada o pregonu sovražnika izpred Przemysla prenagljeno.
Načrt za vojskovanje proti Italiji.
V tukajšnjih uradnih krogih mislijo, da Nemci in Avstrijci kar najljuteje spešijo to ofenzivo v svrho, da pridobijo postojanke, kjer se lahko ustavijo v obrani in pošljejo prebitek svojih čet proti italijanskim vpadnikom.
Nemci trdijo, da so v dnevnih podjetji^ ujeli mnogo Rusov, namreč 55 častnikov in 10,500 mož.
Na drugih frontah v zadnjem bojevanju severno in južno od reke Nje-men je bil« ujetih 31,643 ruskih vojakov, kakor poroča Berlin.
Nemško vojno naznanilo.
Berlinsko naznanilo o bojih ra ruski fronti pravi:
"Pred Przemyslom so bavarske čete
Razgovor predsednikov z nemškim poslanikom.
Wilson pojasnil grofu Bernstorffu zahteve Združenih Držav glede varnosti na morju.
NEMČIJA MORA PRIJENJATI.
Berlinski časopisi zasmehujejo "diplomate v srajčnih rokavih".
Berlin, 1. jun. — Vsi berlinski časopisi se bavijo z nemškim odgovorom na ameriško protestno noto v zvezi s slučajem "Lusitanije".
"Boersen-Zeitung" kaže v uvodniku na to, da so za izgubo ameriških življenj odgovorni edinole tisti, "ki so vzeli Američane na krov, da jih porabijo kot ščit proti nemškim napadom na britansko ladjo s' strelivom".
"Welt am Montag" omenja sarkastično: "Kmalu po torpedovanju 'Lusitanije' so Združene Države naslovile na Nemčijo noto, podobno' skoro grožnji. Pred kakimi 20. leti so ameriški diplomatje povzročili, da so bili zaradi svojih diplomatskih mojstrskih činov označeni kot 'diplomatje v srajčnih rokavih'. Zato ne moremo drugače, nego da smatramo ameriško noto za izdelek diplomacije srajčnih rokavov. Nemška vlada se zato nad wash-ingtonsko noto ni razburila; nasprotno, odgovorila je na dokument z največjo mirnostjo."
Posvetovanje v Beli hiši.
Washington, D. C., 2. jun. — Posve-' t o van je med predsednikom Wilsonom in grofom Bernstorffom, nemškim po-
slanikom, v Beli hiši danes ni povzročilo nobene izpremembe v politiki za-" vezne vlade, ki zahteva od Nemčije spoštovanje ameriških pravic v vojnem pasu podmorskih čolnov.
Odkriti in prijazni dvajsetminutni razgovor med zastopnikoma obeh dežel pa je vendar vzbudil nekoliko upanja, da utegnejo Nemčija in Združene Države priti do jasnejšega porazuma glede spornih vptašanj in tako do mirne poravnave.
Brzojavil, da položaj resen.
Predsednik Wilson je ponudil, da hoče državni department brzojaviti v Berlin vsa poročila o položaju, kakršna predloži poslanik, in grof Bernstorff je sprejel ponudbo.
Ko se je vrnil v poslaništvo, je poslanik sestavil poročilo za berlinski u-rad zunanjih stvari o položaju, ki ga je opisal kot resnega. Navedel je, da predsednik zahteva kot predpogoj za nadaljnji razgovor obljubo, da hoče Nemčija ravnati po mednarodnem zakonu v vojskovanju glede trgovine. Opisal je tudi edinost ameriškega ljudstva v podpiranju predsednikove politike."
Poslanikovo poročijo je bilo izročeno državnemu tajniku Bryanu pozno popoludne in brzojavljeno v Berlin nocoj.
Predsednikova nova nota.
Predsednik sestavlja novo noto na nemški odgovor njegovi noti glede "Lusitanije". Novo noto predloži v končno odobritev svoji vladi v petek in morda bo brzojavljena v Berlin še tisti večer.
včeraj naskočile trdnjavice 10-A, 11-A in 12, zapadno od Dunkowiczkov, ter ujele preostanek posadke, kakih 1,400 mož, in zanlfinile-18 »težkih >.n,5 lahkih topov. Rusi so poskiuafi uteči svoji usodi s splošnim napadom prp'1 našim postojankam vzhodno od Jaroslawa, a brez uspeha. Ogromno število mrtvecev je pokrilo bojišče pred našo fronto.
Stryj vzet Rusom.
"Zmagalci Zwina (slemena v Karpatih) — pruska garda pod poveljstvom bavarskega generala grofa Bothmer — so naskočili močno utrjen kraj ob Stryju ter predrli ruske postojanke blizu in severozapadno od Stryja. Dosedaj smo ujeli v tem o-krožju 53 častnikov in 9,182 mož ter zaplenili 8 topov in 15 strojnik pušk.
"Blizu Ambotena, kakih 30 milj vzhodno od Libave (KurJandija) je nemško konjištvo porazilo ruski četrti dra-gonski polk. Blizu Szawel so bili sovražni napadi brezuspešni. Naš vojni plen v mesecu majniku severno od reke »Njemen znaša do 24,700 ujetnikov, 17 topov in 47 strojnih pušk, a južno od Njemena in Pilice 6,943 ujetnikov, 11 strojnih pušk in en zrakoplov.
Avstrijsko vojno naznanilo.
i
Danes izdano dunajsko uradno naznanilo pravi:
"Vhodno od Sana so bile naše čete napadene v ponedeljek zvečer ob celi fronti po močnih ruskih oddelkih. To je bilo zlasti res ob dolenji Lubaczowki, kjer so močnejše čete poskušale prodirati. Vsi napadi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika, ki se je ponekod umikal v neredu.
"Ob dolenjem Sanu pod Sienawo so se ruski napadi tudi izjalovili.
"Na severni fronti od Przemysla so bavarske čete naskočile tri utrdbe v pasu trdnjavic, ujele 1,400 mož in zaplenile 28 težkih topov.
"Južno od Dniestra so zvezne čete predrle sovražno postojanko, porazile Ruse in premagale Stryj. Sovražnik se je umaknil proti Dniestru. Ujeli smo 53 častnikov in nad 9,000 mož ter zaplenili 8 topov in 15 strojnih pušk.
"Ob Prutu in na Poljskem je položaj nespremenjen." •
300,000 Rusov ujetih.
Berlin, 2. žun. — Nocoj izdana uradna naznanila vojnega glavnega stana kažejo, da upajo Nemci v kratkem izgnati ruske armade iz Galicije.
"V mesecu majniku," je rečeno v enem poročilu, "je bilo ujetih do 1,000 ruskih častnikov in več nego 300,000 mož ter zaplenjenih 251 topov in 576 strojnih pušk."
zunanjih okrajih londonskih". Mnogo požarov je baje izbruhnilo. Morebiti pa niso bili v zvezi z obiskom zeppeli-novcev.	. ■,
Protinemške demonstracije.
London, 1. jun. — Vsled snočnjega napada na London po zeppelinovcih,
ko je bilo spuščenih na mesto devetdeset bomb in usmrčenih četvero ljudi in povzročenih več požarov, so se danes in nocoj vršile po cestah protinemške demonstracije.
Izgredniki so trgali zagrade ob pro-dajalnicah, napravljene po nedavnih nemirih, ter metali pohištvo in blago na ceste.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 1. jun. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes objavil sledeče naznanilo:
"Francozi so včeraj zopet poskušali, prodreti dalje , severno. V raztegu fronte na poltretji kilometer podjet napad proti našim postojankam med cesto Souchez-Bethune in potokom pri Carency se je izjalovil z najtežjimi izgubami za sovražnika vsled našega streljanja. Samo na eni točki zapadno od Soucheza je prišlo do spopada, ki se je končal z našo zmago.
'"V Priesterwaldu se nam je posrečilo, zopet pridobiti večji del »prej izgubljenih okopov..."
Z zapadnega bojišča.
London, 1. jun. — Vojni tiskovni u-rad je nocoj objavil sledeče naznanilo: "Kakor poročajo, so videli zeppeli-novce pri Ramsgatu (na kentski bre-žini, 67 milj jugovzhodno od Londona), pri Brentwoodu (17 milj severovzhodno od Londona) in "v gotovih
Ob Dardanelah.
Pariz, 1. jun. — O bojih ob Dardanelah objavlja vojni urad sledeče:
"Boji zadnjih dni so se raztezali čez (Nadaljevanje na 8. strani.)
.. , i r i —
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino:
na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-slro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom.
"Najnižje cene:
10 kron pošljemo za.........$ 1.70
25 " " - ".......... 4.15
50 " «'■'•'"«......... 8.20
TOO " " " ......... 16.30
500 " " " ......... 81.00
1000 " " "......... 160.75
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istatako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovim.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

Joliet, III., 2. jun. — Vse šole v Jolietu zaprte zaradi škrlatice. Včeraj dopoludne je župan izdal sledeči razglas: "Podpisani je bil obveščen, da so jdržavna zdravstvena oblastva zaprla vse šole v tem mestu vsled doslej ne omejenega razširjanja škrlatice (scarlet fever) v tej občini, in zato prosim naj vsi otroci v starosti pod šestnajstimi (16) leti ostanejo popolnoma v svojih odnosnih domovanjih do nadaljnjega naznanila. Vsi starši in va-rihi so s tem obveščeni, da je bilo lastnikom gledališč s premičnimi slikami in drugih javnih zabavišč naznanjeno, da imajo zabranjevati vstop v svoja odnosna zabavišča vsem otrokom starosti pod 16. leti do nadaljnjega naznanila. Ta odredba je veljavna tu di za vse cerkve. Iskreno je upati, da bo gorenja odredba trajala samo kratko dobo, toda samo po strogem sodelovanju vseh meščanov je mogoče se danjo epidemijo škrlatice zatreti. Joliet, 111., 1. jun. 1915. William C. Bar ber, župan." — Državni zdravstveni odbor je včeraj zaprl vse šole v Jo-lietu, ker so meščanje zanemarjali kva rantinska pravila glede škrlatice. Sko ro devettisoč šolskih otrok je bilo odpuščenih domov, ko je državni zdravstveni nadzornik dr. C. E. Crowford zaukazal zapreti šole. In župan Barber je včeraj izdal prvi razglas izza svojega županovanja, v katerem prosi za strogo ravnanje po kvarantinskih pravilih, dokler se škrlatična epidemija popolnoma ne zatre v tem mestu. Nikdar poprej v zgodovini mesta Jolieta ni bila izdana tako stroga odredba po zdravstvenih oblastvih. Lansko leto so epidemične koze povzročile, da so bili vsi šolski otroci cepljeni, a na za-tvoritev vseh šol se ni mislilo. Osemindvajset šol, s približno 8,700 šolskimi otroci, ostane zaprtih, dokler državni zdravstveni odbor ne določi, da se je tukajšnji položaj toliko zboljšal, da se šole spet lahko otvorijo. Kakih 125 slučajev škrlatice je pod kvarantino sedaj v Jolietu. Slučaji izpostavljanja so se naznanjali skoro vsako uro, in vsled tega predvsem je bila izdana včerajšnja odredba. Vsem prestopkom odredbe bo takoj sledila kazen. Zatorej pozor!
— G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je včeraj podal v lPennsylvanijo*za par tednov.
"Zv<
zvečer ob polosmih bo slovenska pridiga. Ker se tukaj malokedaj sliši božja beseda v našem jeziku, se pričakuje od strani Slovencev na omenjeni dan obilne udeležbe.
Mary Bevc.
sv. vero!" Vojaki so bili do solz ga- slaba v ničem, a najmanj v sv. veri! r.jeni in so vsi kakor na en glas za- In dokler tam v Ameriki satanski a-vpili: "Živel križ! Le on naj zmaga! gentje še vzdigujejo svoj temni raz-Živio naš apostolski cesar! Živela naša ; um zoper Boga in domovino, dotlej se domovina!" Nato je godba zaigrala v razburjeni Evropi svetli v največji
"carevko", a polkovnik zapovedal, da vsi pokleknejo, in pozval duhovnika, kateri jim je dal skupno odrešenje in
temi z novimi in neobičnimi dogotki krščanska moč. Pa naj vam iz Evrope v Ameriko svetlijo ti dogodki te-
Ely, Minn., 31. maja. — V Amer. Slovencu, tem tako katoliško mislečem polutedniku, berem dopise iz vsakoja-kih naselbin širom nove nam domovine, le iz Ely, ki je tako velika slov. naselbina in je gospodov dopisnikov veliko, in sicer izvrstnih, se nobeden ne oglasi. Torej hočem za sedaj jaz sporočati v javnost, kako se imamo.
Prvo, seveda, se tiče dela. Kakor drugje, istotako tukaj je jako slabo glede delavskih razmer. Brezposelnih veliko. Bog ve, kedaj bodo bolji časi za ubogi delavski živelj nastopili. Daj Bog kaj kmalu!
Društvenega gibanja tako ne bom opisoval, le toliko rečem, da napredujemo na tem polju.
V prelepem majniku, ki je minul, smo imeli majniško pobožnost v tukajšnji slov. cerkvi sv. Antona ob sobotah in nedeljah. Kip Marijin je bil ves v cvetju, vernikov tudi veliko.
In minul je mesec majnik. Upanje imam, da bode prihodnje leto veliko bolje tukaj v Ameriki in tam v Evropi, kjer so se bili- narodi v mesecu majniku. S pozdravom
Leopold Stupica.
jim še postavil na srce Boga, sv. vero, ' m o, a vam zvestim bodrijo srca! Že-cesarja in domovino. In polk je kre-1 Iim, da vas spremlja zvestoba, srčnost nil v smrtni obleki proti kolodvoru v ! m vztrajnost v vsem, a najbolj o če-spremstvu godbe. Po mestu jih je vse | mer smo govorili.
pozdravljalo s cvetjem in jim želelo I Srčni pozdrav vsem prijateljem in srečno in zmagovito se povrniti. Vo-' prijateljica, posebno pa g. župniku
iab{	«—™{	;----*......- v Chisholmu, Minn., pa M. Gršiču in
J. Veselu. Tebi, list, pa dosti zvestih naročnikov. S pozdravom
M. Crnkovič.
Prebavna tonika za stare in slabotne osebe. Tudi zelo primerna za rabo okre-vancev.
jaki so peli pesmi ločitve in pozdravne in klicali: Z Bogom!,
Tisti častnik je zmeraj mrmljal, ko je govoril polkovnik. Ko je pa prišel duhovnik, je pa precej na glas rekel: "No zdaj jih boš pa še Ti s svojo sleparijo slepil, in to še moram gledati!" Tisti vojak je vse slišal in je le vzdih-nil: "Bog Ti daj pravo pamet!"
Ko so se vkrcali v vagone, jih je lakomotiva čez dva dni postavila nekaj milj daleč od bojišča. Čim so se izkrcali, so dobili ostre bodeže, municije i. t. d. In so še tisto noč na miru prespali.
Zjutraj je tisti vojak opazil nekaj korakov daleč duhovnika s štolo in si pomislil: "Mogoče me bi hcrtel spo-v-edati." Jako je želel še prejeti sv. Rešnje Telo, gospodarja neba in zemlje. In to se je kmalu spolnilo. Tisli častnik ga je pa videl in mu rekel: "No zdaj te ne bo nobena kroglja zadela." Vojak pa reče: "Tudi Vas ne b<y dokler bom jaz kaj dihal." "O ja," pravi častnik, "ljubi bližnjega, kaj ne?'-
MAŽARSKA JUDA UKRADLA DVA VLAKA.
Svob
se ne ustavji v Jolietu. Prihodnji mesec nopeijfocr slavni "liberty tie!!" ali Z', on Svobode iz Philadelphije v San Francisco na panamo-pacifiško razstavo, in listi so poročali, da se ustavi za nekaj ur tudi v Jolietu. Včeraj pa je bil župan Barber uradno obveščen, da slavne ameriške svetinje ne bomo videli v tem mestu. Zvon se popelje skozi Joliet ob 1. uri 10 minut zarana dne 7. julija. V Chicagu pa bo na ogled prejšnjega dne, v torek 6. julija.
—	Novi poštar jolietski John F. Quinn je prewel svojo službo včeraj dne 1. rožnika, ob 7. uri zjutraj. Velik šop rož na njegovem pultu ga je pozdravil, ko je odprl vrata, darilo poštnih uslužbeijtev, katere je predstavil svojemu nasledniku prejšnji poštar Clyne. Bond novega poštarja je določen na $40,(XX), dočini je bil bond prejšnjega poštarja $55,000.
—	Slabo, zelo slabo vreme je bilo krivo, da je bila sobotna večerna veselica s plesom dr. sv. Barbare v Ster
Kupjak, p. Skrad, Hrvatska, 10. riia-ja. — (Iz Evrope v Ameriko.) Gosp. urednik Am. Slov., oprostite, da Vas nadlegujem še iz te vzburjene Evrope, in mi dopustite malo prostora v nam preljubem listu Am. SI. Želim namreč popisati dirljivi prizor s krvavih bojišč naših bratov, in sicer v pouk nekaterim, a dobrodošlico tudi tam borečim. Tukaj imamo res vsak dan dosti prizorov, katerih v Ameriki manjka. Zato sem se odločil, da vam, dragi sobrati Slovenci, postavim pred oči posledice enega prizora, iz katerega boste videli vašo pot in luč.
jKo je v mestu K.... nekega jutra zagrmela trobenta — in še ni nikoli tako strašno kot zdaj, — in tudi še ni dogotovila, je že stal četi polk jedrih fantov v vrsti, skupaj s svojimi častniki, in čakal na dalnje povelje bef^J). Pr^željno je buljil vsak v svo~ težišče, ifl si mislil: "Kaj bo to da-■>u*v da ie rkko strašno trobenta grmela?" in zopet si misli, saj da ravno tako v^ak pot, kedoi je kaj večjega za izvršiti. Ali danes je res vsakemu nekako s posebnim strahom srce razumelo to strašno trobento. Nekaj bo posebnega, misli si vsak, in vsak je pogledoval na svoje častnike, kaj njih izgled pravi. Ali so vsi bili dobre volje in so se lepo posmeškovali. Eden pa je nekako nujen stal in gledal v svoj notes. Naenkrat se nakaže na vratih priletni polkovnik s sivimi ali lepimi mustači, in reče častnikom nekaj in jim obrne hrbet. Vojaki so bili željni seznati, kaj je. In res so sezna-li, da mora biti nekaj važnega, ko se je tisti nujen častnik nekako zdrgnil in prebledel. Častniki so zapovedali polku, da grejo k velikim magazinoin ali k spremišču orožja. Ko so to častniki zapovedali, so vsi znali, kaj je, in se pogovarjali: "Resnično bomo oblekli smrtno obleko." (To je siva obleka, in se v njo oblečejo tisti, kateri imajo I za nekaj dni slišati čelične kroglje, in
novi dvorani obiskana slabo, a kolikor'it0 so t0 oble.k.°. Pozvali smrtno.)
je bilo udeležencev, so se zabavali izborilo do polnoči.
—	Sedaj smo v juniju, in majnik je za nami. Juniju pravimo Slovenci rožnik, in lepo ime nam obeta rož in lepših dni, .nego smo jih imeli v majniku. Kajti letošnji majnik je bil vse drugo, samo ne ljub in krasen, kakor je opevan. Nič manj nego 22, reci: dvaindvajset deževnih dni smo imeli v prošlem mesecu, in od kraja do konca je bil tako hladen, da so nekaterniki nosili zimske suknje. Tako neprijetnega majnika, kakor je bil letošnji, ljudje skoro ne pomnijo.
—	Naš Radeckijev veteran, g. Janez Stukel st., ki je bil rojen v Petrovi vasi pri Črnomlju dne 24. junija 1829 in je torej star že nad 85 let, pravi, da ni mogoče, da bi "Plemontezar" pognal "naše" v kozji rog. Kaj je še pove dal, povemo drugič. Belolasi g. Stukel še hodi pokoncu vzbočenih prs in trdnih korakov, da se je čuditi! No, pa saj je poznal Radeckega, ki je bil tudi tem večji junak, čimbolj se je staral,	<
—	Elyriani porazili Manhattance. Naš slovenski baseball-team "Elyria", ki je bil ustanovljen dne 12. majnika 1914 in letos nekoliko preustrojen, je zadnjo nedeljo premagal zelo izvež-bane Manhattan Greys v razmeri 27:3. Stanfel in Kozlowski sta bila tolmača za Elyriane. (Geo. Žugel, poročevalec.)
Cannonsburg, Pa., 31. maja. — V tukajšnji angleško-polski cerkvi bomo obhajali dne 7., 8. in 9. junija tridnevno pobožnost. Spovedovalo bo več čč. gg. duhovnikov, med njimi tudi č. g. Father Albin Moder iz Bridge-villa, Pa. Dne 8. junija, to je v torek,
n res, ko so prišli do spremišča, jim rečejo častniki: "Vsak si vzemi novo sivo obleko, ker bomo še danes odpotovali, in tudi nove in rumene čevlje, drugo bomo tam dobili, in se prec pre-slecite in vsak na svoje mesto nazaj." Ko je bilo vse gotovo, je že čakal dober zajtrk vsakega. Nekateri so že pojeli in začeli peti narodne in ljubezenske pesmi, in srca so jim nekako strelovito igrala in letela vsacega k svojim milini na dom. In ko so je-njali, je še strašno daleč odmevalo po gorah in dolih, in ravnotako kakor zjutraj od tiste trobente. Vsak je bil pripraven in čakal na drugi znak trobente, da jih pozove v vrste. In to je bilo kmalu, ko so spet stali v vrstah. Toda zdaj je tudi godba stala v spremi, da odpravi svoje sobrate morda zadnjič s tega mesta.
Eden vojak je bil žalosten, in zato je prišel k njemu tisti tudi žalostni častnik in ga vpraša: "Kaj si tako žalosten, ali nisi danes svojega Boga pojel?" (Zato mu je tako rekel in mu se našpotal, ker je bil ta vojak večkrat pri sv. izpovedi.) In je še nadaljeval: "Zdaj bom videl, da li te bo ta tvoj Bog rešil živega od krogelj." In še je hotel nekaj reči, ali ga vojak prefeeče z besedo: "Ali sem Vas kaj vprašal, koliko let je, kar ste ga Vi pogazili? Jaz ga pa ne bom in nečem. In tudi ga ne prosim, da mi reši telo, ampak le dušo."
■Nato je stopil na vrata polkovnik in še drugi in jim rekel par dirljivih besed, a slednjič pa vzdignjenim glasom: "Ne pozabite na svojega Boga in njegove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ne pozabite to v boju in pazite eden na drugega, in pomozi eden drugemu, če je le mogoče. In se pokažite v vsem, da ste sinovi svojih dedov, kateri znajo krepko in junačko braniti svojo domovino in
Ne boš mogel sam sebe, a ne da boš mene." Vojak je molčal in so začeli korakati proti bojišču. Tudi nekaj duhovnikov je šlo ž njimi. Častnik pa reče: "Vsaj tam nas bojo pustili." "Ne bomo ne," se nekdo odzad oglasi. Lastnik se ozre in vidi za sabo duhovnika. A duhovnik, misleč, morda bi se rad spovedal, pa reče: "Morda Vam morem kaj poslužiti? Smrti gremo naproti in se bomo kmalu z oči v oči gledali." "Če mi ne bo moja sablja in desnica služila, tudi Ti mi ne boš pomogel ali poslužil," Duhovnik je žalostno še nanj pogledal in rekel: "Dobro, da si samo Ti tak, da niso taki drugi." "Vsi so še slepi," reče častnik. In še je nekaj hotel reči; toda nekaj mu je mimo ušes zažvižgalo, da je kar prebledel. V srcu je čutil, da se nekaj v njem bori, in mu je bilo žal, kar je tako govoril. Toda mislil si je: "Bom ga morda jaz prosil za odpustek? Ne bom ne." Potem še pomisli na svoj ostri meč in desnico, in ni mu dalo, da se spokori.
Tisti dan so imeli oster boj. Toda tisti vojak je zmeraj pazil na svojega častnika, čeravno je pogazil Bl.;- in sv. vero, in je r.meraj prosil Boga, da bi ga makar 11:1 kakšen način izpreobr-nil. Tisti častnik je prebledel in se potresel, ko jc videl dva duhovnik,; z razpeloma, kako nosita nazaj ranjence. In ranjenci najpobožneje stiskajo križ in ga poljubujejo. No ni bilo kedaj dalj gledati, ker je sledil juriš (šturm) in kot bi dlan v dlan vudril, je že vse vpilo z obeh strani: Hu-r-a! T11 tres — orožje je zazvenketalo! In gotovo bi častnik bil mrtev, ker so ga trije sovražniki napali, da ni vojak zmeraj pazil. In ko je videl, da pred njim ni še nič opasnega, skoči hitro in zabode bajonet v srce sovražnika prvega, potem pa drugega, tretji je pobegnil, ker so tudi ostali bežali. Ali je priletela kroglja in častnika zadela ravno v desno pest, kjer je držal sabljo še gori. I11 častnik je padel in bolno cvilil. Toda tisti vojak ga ni zapustil, nego je svoj povoj vzel in 11U1 ž njim roko zavezal. Ča-tnik je vpil: "Dosti je že, dosti te ljubeznive spret-Ijivosti, jaz sem spokorjen, in mi pripelji duhovnika! "Duhovnik je to sam slišal in ga odpeljal na sigurno mesto. I11 še ga ni dobro položil, je tisti vojak bolno zacvilil in se zrušil. Ko je k njemu duhovnik prijel, imel je kaj videti: siromašni vojak je zgubil obe nogi, in je le mogel izgovoriti: "Pozdravite mi doma vse in jim recite, da sem umrl kot katoličan."
Bojišče je utihnilo. In tisti častnik je pristopil k temu vojaku in ga da! častno pokopati.
Nad grobom je rekel: "Krepost tega vojaka me je oživila! Ko ne bi hilo njega, bili bi mene kot velikega odpadnika sv. kat. vere na isti način gledali. Dragi tovariši, ozrite se nanj, in priskočite eden drugemu na pomoč, če je le mogoče. Jaz sem bil stopil med slobodnjake, in nam je bilo načelo: Duhovnike in cerkev stran! Toda zdaj vidim, kako sem zašel jaz zdaj že spo-korjeni."
No, dragi sobrati Slflvenci(ke), ali ne vidimo v tem katoliškem fantu veliko ljubezen do bližnjega in domovine tudi v ljutem boju, kateri daje tudi kri za to veliko krepost? In tako na tisoče vaših sobratov tukaj daje svojo junaško kri za domovino in le enega na tem svetu katoliškega cesarja. In dočini oni tukaj prelivajo svojo kri, so tja k vam odhiteli izdajice svoje domovine, čim so videli, da tukaj ne bo za izrabljevati nikogar, da tam vas lahko zapeljujejo proti svoji domovin', v namenu, da si žepe krpajo, izrablju-joč vaše krvave žulje, in vam tako priprave ime nizko in sramotno, namreč izdajalci sobratske in prade/dske krvi in svoje tako junaške domovine. Mislim da ne bote dopustili, da na vaš čist razum, na veliko krepost sv. vere obesijo ti izdajalci krinko izdajstva, dokler vaši sobratirs svojo krvjo vije-jo nove lovor-vence junaštva, ter tako izkazujejo, da so sinovi svojih tako slavnih dedov. Nikarte verjeti, da se bode Avstrija razdelila, ker še ni tako
"Pesti Hirlap" piše: "Do sed^j smo brali v ameriških detektivskih romanih, da je izginil vlak brez vsakega sledu, kakor da bi ga požrla zemlja, a končno se je le zvedelo, da je vlak u-kraden. Sedanji dogodki za časa vojske so nas poučili, da ni nobena reč nemogoča, pa niti ta, da se ukrade cel vlak. Domobransko vojno sodišče v Pečuhu je odkrilo veliko zlorabo pri dobavi žita za vojsko. Več tednov se je vršila preiskava, katere niti so vodile v Košice in Miškolc. Dokazalo se je, da so dobavitelji oškodovali erar za več tisoč, in sicer s tem, da so vojaški upravi prodali po večkrat eno in isto blago in da so pet- ali šestkrat dobili za eno in isto blago denar ter si ta dobiček po bratovsko med seboj razdelili, namreč dobavitelj in njegovo osobje, ki mu je pomagalo pri goljufiji. V Stolnem Belgradu je bil aretiran neki član tega društva, ki je pri zaslišavanju izjavil, da je glavni krivec pri tej goljufiji Ignacij Pollak, eden od lastnikov košiške-tvrdke Pollak in Bernatt. Tvrdka je že 40 let dobavitelj vojaške uprave in za časa mobilizacije ni le prodala erarju slabega ovsa, mrve in slame, ampak je izvršila tudi neke predrzne goljufije. Vojno domobransko sodišče v Pecuhu je brzojavno obvestilo budimpeštansko voj 110 oblast, naj se imenovani Ignacij Pollak aretira, ker se baje nahaja v Budimpešti. V soboto zvečer je prišel k policiji neki vojaški avditor in zahteval aretacijo Pollaka. Detektivi so dognali, da je ta milijonar stano val v "Continentalu", a je v soboto odpotoval na Dunaj, izjavivši v hotelu, da se v nedeljo vrne. Detektivi so ne prenehoma pazili okoli hotela, a vratar je dobil nalog, da takoj obvesti vojno sodišče, kakor hitro se Pollak vrne. Avditor je na policiji izjavi!, da Ignacij Pollak ni samo osumljen navadne goljufije, ampak da je obto žen tudi zaradi poneverjenja dveh via kov, katerih vsaki posamezni je štel 50 vagonov. Po prvem obleganju Prze-mysla, potem ko je bil Przemysl osvo-boden, je dobil Pollak naročilo, naj pošlje v Przemysl 50 vagonov mrve. Oseba, ki je aretirana v Stolnem Bel gradu, se je prav takrat nahajala v Przemyslu in je od Pollaka prevzela vagone ter jih tudi izplačala. Potem sta znala oba izredno spretno ukrasti oba vlaka, ki sta bila ž^ prevzeta in izplačana. Nekega dne šta izginila iz Przemysla oba vlaka z mrvo. Ta dva sta namreč vlaka ukradla, ju pripeljala v Košice in mrvo spravila v skladišče tvrdke Pollak. Tudi sedaj sta mrvo ponočno prodala vojaški upravi in ponovno dobila za to denar. Nimamo se podatkov, kako sta mogla neopaže 110 ukrasti dva vlaka. To bo že povedal Pollak in vse odkril pred vojnim sodiščem, kajti v ponedeljek zjutraj se je v resnici vrnil z Dunaja v hotel "Continental", kjer ,so ga detektivi a-retirali. Pollaka je policija takoj drugi dan prepeljala v vojaški zapor.
ESC
SEVERA'S BALSAM OF LIFE
(Severov Življenski Balaam). 75c.
Priporoča se zoper zapeko, nepre-
bavo, slabo prebavo, otrpla jetra, žol-čnico in ponavljajočo mrzlico.
Ni mogel prebavljati.
"Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega. Nadlegovan sem bil dolgo časa, ter nisem mogel prebavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Ži-vljenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled želodčnih neprilik."
Dymian Moroz, Box 14, Duffield, Mich.
' ZDRAVJE ZA ŽENSKE" 3e ime Da5e knjižice, katera e spisana T
"	korist trpečih žensk, opisujoča rajnih
neprilikv slučaju katerih Je ukazal SEVEROV REGULATOR svojo vrednost kot tonikain ženskim najboljži prijatelj v njenem trpljenju. Knjižica pošiljamo zastonj na vprašanje. Cena Severovega Regulatorja je $1.00.
Severovi Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Severove. Ne vzemit0 nadomestitev. Ako jih ne morete dobiti, caročijte jih od nas.
W. F. Severa Co,
CEDAR RAPID5 IOWA



Družina pijanke.
Ako so starši pijanosti vdani, je to gorje za otroke. Profesor Pelmann na vseučilišču v Bonnu je študiral življenje žene. M. je bila rojena I. 1749 m je v svojem življenju prav veliko l>i!a; potepala se je in kradla. V sto letih je imela ta žena 843 potomcev; profesor Pelmann je preiskal življenje vsakega posebej od vseli 843. Kaj je našel? 106 jih je bilo rojenih nezakonskih, 142 jih je bilo beračev, 64 jih je bilo v ubožnili zavodih, 161 žen je živelo nemoralno življenje, 76 jih je bilo obsojenih za razne zločine (7 celo zaradi umorov). Ta rodbina je veljala državo 6 milijonov kron, ki so jih posamezni prejeli kot podporo, ki so bile plačane v svrho prehrane v ječah, u-božnih hišah, bolnicah, oziroma da so pokrili stroški, ki so jih posamezni člani povzročili.
Koliko človek popije?
Xeki angleški znanstvenik je izračunal, da navaden človek popije do svojega 50. leta 35,000 litrov vode, vina, piva i. t. d. Kdor do 50. leta ne porabi toliko tekočine, ni moralno razvit človek.
Arheologična odkritja.
V bližini Londona so prišli na sled starim razvalinam nekega rimskega mesta. Pri odkopavanju razvalin so našli stare rimske vaze iz terakota, ki so obdelane s krasnimi ornamenti. Zadnji čas so jeli odkrivati umetno napravljen vodnjak, ki dokazuje po svoji zidavi in napravi, bistroumnost Rimljanov.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kij za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali Pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P0(* nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »klad $400,000.00.

ROBT. T. KELLY.prrd'- jj, chas.g.peaRCe,k» _
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-80« N. HICKORY STREET JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naš« podružnice ao: Bethania in Reaaorvo-tion Cemetery bKm Summit, Cook Co. ia Napenrille, 111.
Chicago Phone N. W. Phone M*
Ta banka pl*ča
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111-
Itina $50,000.00
Glavnica $100,000.00 Jamstva
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kaair.
THOS. F. DONOVAN, r
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORStV
• ,
-
< ■
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO
~ Sadna letina. "Slovenec" z dne 30. apr. poroča: Kakor je soditi po cvetju, e kaze, da bodemo imeli letos prav ,°0ro sadn° letino in tudi polja obe-^o dovolj pridelkov. Črešnje, hru-,.e ln breskve, a tudi jabolka in češ-Pje, so po vrtovih že vse v cvetju in je sosebno pri hruškah in češnjah 'o.iko cvetja, da so vse bele in se niti ^enja ne vidi med njim. Da bi le ga sila ne posegla vmes in ne po-
kvarila
nam nadplodovite jeseni.
- Prestolonaslednik in maršal po-astila 3. armadni zbor. 12. aprila so Predstavili v Bardevu prestolonasled-; nadvojvodu Karlu Franc Jožefu n vojnemu poveljniku maršalu nadvojvodu Frideriku z veliko srebrno "V,t*nj° ln z zlato hrabrostno svetinjo
o!!i i°Vane V0Jake 3- armadnega-zbora, ^'■kovance 97. pešpolka so še poseb-0 počastili in sta ž njimi prestolona-- eimk in maršal več časa govorila.
Občni zbor c. kr. kmetijske druž-««anjske je zboroval dne 19. aprila Mestnem Domu v Ljubljani. Vodil sa Je predsednik g. komerčni svetnik rancišek Povše, ki se je v svojem na-^voru spopiinjal članov junakov na J*-, Opozarjal je, da se mora po kot	posPešiti poljedelstvo
ni TfPrej- Pr'meria kmetiške razmere slah-raniskem in v Nemčiji, ki je kljub Pri Zem!ji boljše napredovala kot to'nas ln izhaja s svojim lastnim ži-So In krompirjem. Kljub temu, da
mlad26'1 k°nje in veliko 'j"*1'' ]e po~
bo i ansko del° izvedeno. Dosegel se le„ e "speh s slogo po geslu presvit-. ba vladarja: Viribus unitis! Z zdru-pre^ m°čmi. Govornik želi, naj bi 2d cesar doživel zmago armade. p°rovalci navdušeno kličejo živijo vlad^ Vladarju- Pozdravi zastopnika Schae dvornega svetnika viteza La-fcan na'namestnika deželnega glavarja sedn'k a dr' Evgena Lampeta in pred-Krekaa ZadrUŽne zveze poslanca dr. 0(j a' Krek naglasa v svojem tij^7.da je vzajemnost med Kme-dena XUz')0 "n Zadružno zvezo izve-sledri . et mora poznati naravo, zada n -at' zdravo agrarno politiko. Vla-ka; !J ZdaJ kmetu poleg bremena tudi je vG)ede na komercielen kredit ribi ^UZništV0 Potrebno kakor voda
E
Deželni
v	- odbornik kanonik dr.
en. amPe pozdravi zbor v imenu tij I? - e Kranjske. V svojem govo-kmet kmete: Pride naj karkoli, Čo „ na' ostane in brani svojo doma^ družbe vCesarski svetnik ravnatelj i2 ^ g' P'rc je podal daljše poročilo, družh	p°snemamo, da je štela
Podn - • 1914 visoko nad 9000 udov-ba je * Je 164> 6 jih je novih. Druž-sadnoVd p°dk°vsko šolo, družbeno d'njsk r.eves"ico in kmetijsko gospo-razne ° s°'° v Ljubljani, izdajala je p°u?ne spise in družbino glasilo še izhaja v 10,000 iz-
"l-	spise
Vod?,?tOVa,ec". ki i
Premoženje ** 1Ct° 1914 izkazllje
84
vin.
v višini 174 tisoč 592 K izvoli; '"i Se odobri- V odbor se zopet Alojzi; £r!'0n Apfaltrem, Jakob Jan, 1 Mihelčič in Viljem Rohrman.
j10,'6"^' vojak »mrl na Dunaju. naju »i	' so pokopali na Du-
njega etI,ega Franca Becele iz Gor-Vem	Št. Peter pri No-
lokojni je služil pri top-
n;. niestu. "'carjih
sarilo
Zadel
ga je šrapnel. Razme-
^ranc jr -Jef Zel°' Umrl je v cesarja 2a starš'ZC- bolnišnici na Dunaju. ker so / Vdarec tem občutnejši, nj'm izgubili edinega otroka.
ujetništva se je oglasil

k: ie bil v°pČnik dr' Jožef Zdolšek' V Ajttjsah-emys'u- Internirati je
nu Kaspiškent morju.
■ °greb
štirih v Ljubljani umrlih mrli so v Ljubljani lovec
vojakov.
uolar pr	- ■ —-----
«ertol0 a Gregor, dom. pp. 2/, ^ nSelo, pešpolk 97.
Sil prancrke-ga uietn'štva se je ogla-"e. , vrasna, čuvaj tobačne tovar-rat je ni, Se v Taškendu. Zadnji-novembra.
— Si
Adolf Pri6""' od''kovan na bojišču. ftaršem k 201 5e te dni Pisal z bojišča 'iani: ..A Dlv.ajočim v Šiški pri Ljub-
n'kih, kak-8'Starli!.....Berem v čas-
Poš'ljajte a draginja je doma. Ne ?0rabite "iU t(?re^ nobenih jestvin več,
?e tako nt rajši doma- Jaz sem se 111 Popoln	na nažo hrano, da mi
m°' du ima * "ič za ka^ boljšega. Sa-fem 2a<Jovar dvakrat dan kavo, pa fioKu ? Jen- Kave pa imamo, hva Sebn0 •J^i- Te dni sem bil po-sveti« Cen' Dobil sem hrabrost-
^sr Naj
zdrav i
Iz
pripel
ln Poljub!
polkovnik ml je na prsi. Prisrčen Vaš sin Adolf."
611 Liublia' -esa "jetništva se je ogla-p0ral 3 ll* 11 Lcopold Markič, korr f e Svok.°m"'. 27. reg. Pisal je iz Mo-• 0ln'šnici i2601' da se nabaja tam v že Pro« °d začetka februarja. Bil Pol;.. 5t°voljno dvakrat na bojnem
Pol
t8ledna ,°V pod v0Jnimi zastavami, bnik ima°Se]tnica v Siški Marjeta ?jtnlajši si aj v v°iski 6 sinov; le c«ra gosnL"«6 še doma- Moz* dveh "abnikove sta tudi odšla
v vojsko in že več mesecev nista ničesar poročala svojima soprogama in se ne ve, kaj da je z njima.
—	Iz ruskega ujetništva je pisal svojim staršem sin svetnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani dr. Praxmarerja, eno letno prostovoljec desetnik Konrad Praxmarer. Biva v Omsku. — Rezervni praporščak Boris Černe je tudi ujet in biva na Uralu.
—	Dva vojaka 17. pešpolka umrla. Umrla sta prostaka 17. pešpolka Jakob Kalan in Alojzij Maršič.
—	Vojni kurat Martinčič živ in zdrav. Vojni kurat przemyslske posadke je brzojavil iz Simbirska uredniku Štefetu: "Iz Simbirska pozdrav vsem Slovencem! Martinčič, vojni kurat." Brzojavka je bila oddana .24. aprila in je došla v Ljubljano včeraj zjutraj. — Simbirsk je glavno mesto istoimenske gubernije ob reki Volgi. Leži približno 700 km zračne črte vzhodno od Moskve. Iz Przemysla je Simbirsk oddaljen okoli 1800 km zračne črte.
—	Z zlato hrabrostno kolajno odlikovani slovenski junaki. Štabni narednik Alojzij Savšek in narednik Štefan Plesničar, oba pri pešpolku št. 97. Štabni narednik Ivan Butkovič, pešpolk št. 17 ter štabni narednik Štefan Rudenjak, domobranski pešpolk št. 5.
—	Dr. Zdešar. "Grazer Volksblatt" poroča: Profesor dr. Bayer, ki je bil osem mesecev v vojnem ujetništvu na Francoskem, je sinoči došel v Gradec. Vest, da bi bila izpuščena tudi grof Czernin in superijor dr. Zdešar, se žal ne potrjuje.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil: Anton Božič, praporščak iz Gornjega grada. Piše, da je v Kinjel, gu-bernija Samara. Poizvedovalni urad za ujetnike je naznanil, da sta v ruskem ujetništvu v Nižjem Novogoro-du: Franc Tevž (Mostnikov) iz Bočne in Jožef Potočnik (Bevčev) iz Gornjega grada. Franc Tevž ni že pisal 5 mesecev, Jožef Potočnik pa že 8 mesecev. Splošno so mislili, da je mrtev.
—	Nesreča. — Mrlič pod vozom. Štirinajstletni Peter Bohinjec iz Leš je 4. maja peljal z volom voz listja proti domu. Starejša in močnejša sestra mu je hotela pomagati pri opiranju, jo je spravil domov, da bi prej živini pokladla. Ko je bil sam, se je težki voz prekucnil nanj in ga usmrtil. Prišel je mimo enajstletni bratranic. Spre-gel je vola ter privezal k bližnjemu drevesu. Da je kdo pod vozom, ni vedel. Ko je prišel mimo stric, je mislil, da je voznik sam vola privezal in šel klicat pomoči za dvignjenje voza. Poskušal je voz dvigniti; pa ni mogel. Ko so mu prišli pomagat še drugi, je našel mrliča pod njim. Ko ga je mati, ki ima' oba ostala sina v vojskinem ognju, dobila domov je omedlela. Sestre tudi ni bilo mogoče utolažiti. Pokojnik je brat jurista Jožefa Bohinjec, ki je rezervni častnik, na severnem bojišču.
—	Umrli so v Ljubljani: Ivana Rozman, gostija, 54 let. — Ivan Lenarčič, ključavničarski pomočnik, 39 let. — Martin Rozman, postrešček, 47 let. — Marija Glavič, poljska dninarica, 50 let. — Jurij Kos, hiralec, 81 let. — Bri-gita Mekše, usmiljena sestra, 28 let.
—	Prepir z žalostnimi nasledki. Albin Florjane, 19 let star, pristojen v Šoštanj, sedlarski pomočnik v. Ljubljani, dosedaj še nekaznovan, je šel dne 16. marca t. 1. po polnoči v družbi dveh fantov skozi Filipičevo ulico za sv. Petra vojašnico. Vsi trije so bili dobre volje, a ne pijani. Nasproti sta prišla dva vojaška novinca, ki sta po-pevala. Dasi se fantje niso poznala, prišlo je med obema strankama zaradi petja do prepira, tekom katerega je Alfred Sedevčič enega od teh treh fantov ob tla vrgel. Tedaj je pa Albin Florjane potegnil nož ter Sedev-čiča s tako silp v prsi sunil, da mu je predrl prsni koš ter mu prerezal važne žile, nakar so vsi tri zbežali. Ko se je čutil Sedevčič ranjenega, je stekel za napadalcem, a se je takoj zgrudil in na lici mesta umrl. Obdolženec dejanje popolnoma priznava, a se skuša s silobranom zagovarjati, kar se mu pa ni posrečilo, kajti priče so izpovedale, da je Florjane zelo prepirljivega značaja. Za kazen mu je bilo priso-jeno poldrugo leto težke ječe.
—	Umrli so v Ljubljani: Marko Dolenc, posestnikov sin, 3 dni. — Ivan Galovič, rejenec, 5 mesecev. — Vinko Gregorič, sin železniškega sprevodnika, dva meseca. — Kazimir Zupančič, sin kleparskega pomočnika, 14 mesecev. — Alojzija Komatar, mestna uboga, 68 let. — Ana Šimic, bivša kuharica, 76 let.
—	Umh-ovljen je na lastno prošnjo c. kr. okrajni tajnik Ant. Janša v Krškem. Deželni predsednik mu je ob tej priliki izrazil zahvalo in priznanje na njegovem dolgoletnem in zelo u-spešnem službovanju.
—	V Ska r uči n i, 28. aprila 1915. — Na polju zdaj vse lepo kaže. Drevje bo tudi lepo cvetelo. — Iz Skaručine so trije padli na bojnem polju, dva moža in en fant. Ranjenih je več.
—	Kongres beračev na Bučki. Vsled He vemo kakšnega nespametnega vzroka v dolenjskih mestih zadržujejo drobiž. Vsled tega se čuti najbolj prizadetega beraški stan. Da se potrebno ukrene proti tem razmeram, so imeli berači kongres na Bučki, na katerem so sklenili, da bodo toliko časa bojkotirali mesta, dokler traja pomanj kanje drobiža, in se tacaš držali samo kmetov. Nato so šli v gostilno in so ostali račun na dolgu ter potolažili gostilničarja, da bodo plačali, ko se zopet povrnejo normalne razmere.
—	Vlom v župnišče. Z Janč pišejo: Dne 25. aprila zjutraj med sv. mašo so vlomili tatje v tukajšnje župnišče. Xa spodnji strani župnišča so pri kle-tinem oknu preščipnili močno železno omrežje, zlezli skozi odprtino v klet in od tu naravnost v prvo nadstropje v župnikovo stanovanje, kjer so vse preiskali in premetali. Vse, kar je bilo zaklenjenega, so s silo oprli. Tudi cerkveno skrinjico so razbili. Iskali so samo denarja, drugo so pustili". Vzeli so samih dvovinarnikov za 60 kron, mnogo kron in drugega drobiža. Vsa znamenja kažejo, da so morali biti zelo spretni in vajeni tega rokodelstva. Ukrenilo se je takoj vse potrebno, da pridejo pravici v roke, in upamo, da se to zgodi.
—	Umrli so v Ljubljani: Edvard Žvanut, sin poštnega poduradnika, 6 tednov. — Martin Mali, dninar-hiralec, 57 let. — Frančiška Stare, vdova sobnega slikarja, 46 let. — Alojzij Zor-man, trgovčev sin, 7 mesecev.
r
ŠTAJARSK0
Janko Srnecem skupno v ujetništvu in je bil navzoč pri njegovi smrti. U-radno se vest o smrti dr. Jeharta menda ni potrjena.
—Prestavljen je iz Maribora v Ljubno na Štajerskem blagajnik na mariborskem kolodvoru g. Ivan Kejžar.
zbornice znani voditelj bosenskih Srbov Danilo Dimovič. 'Bosnische Post' pa sedaj poroča, da je bosenska deželna vlada to volitev uničila.
—	Bela žena. Na Kropju pri Ljutomeru je umrla vrla slovenska gospodinja Treza Babič. Rajna je imela pet sinov in enega zeta na bojišču. Štirje so že v ruskem ujetništvu. — Pri Kapeli blizu Radgone je umrl vrl Ivan Knez. — V Gradcu je prominul za le-garjem mladenič-vojak 20. lovskega bataljona Anton Kotnik, rojak iz Ver-žeja. — V celjski bolnišnici je umrl vojak 7. pešpolka koroški Slovenec Kari Pšunder.
—	Duhovni svetnik č. gosp. Alojzij Haubenreich. Dne 6. maja je nenadoma umrl v Mariboru č. gosp. Alojzij Haubenreich, duhovni svetnik la-vantinske škofije. Rajni je že delj časa bolehal. Svoj čas je bil č. g. Haubenreich urednik "Suedsteirische Pres-se".
—	Prijet celjski tat. Dne 2. maja so aretirali v Ljubljani 161etnega slugo Maksa Jelena, ki je celjskemu zdravniku dr. Rieblu ukradel 1600 kron in pobegnil.
—	Hitra smrt praporščaka Viranta. Častniški zbor 27. pešpolka naznanja, da je rez. praporščak Ratislav Virant vsled neke nesreče v Gradcu 4. maja nagloma umrl.
—	Orožnik odlikovan. Stražmoj-ster Anton Planine, iz Hoč pri Mariboru, je dobil srebrni zaslužni križec s krono za rešitev življenja neke Marije Potočnik iz smrtne nevarnosti. G. Planine je bil dne 2. maja v Ptuju po okrajnem glavarju dekoriran.
—Č. g. župnik Ogrizek iz Dramelj je bil od državnega pravdništva v Celju obtožen radi pregreška po par. 305 k. z. pred okrožno sodnijo v Celju radi izjave v neki pridigi. Prvo obtožnico je višja sodnija razveljavila in dala vpeljati nove poizvedbe, sedaj pa se je vložila nova obtožba, katero je višje deželno sodišče znova zavrnilo, ker smisel dotične prididge ni bila kaznji-va. S tem je ta zadeva končana.
—	Umrl je v Celju korporal 87. pešpolka Anton Zupane.
—	Nujna potreba. Zajčja zalega se je letos na Štajerskem silno vzredila, posebno na Dravskem polju. Cele trume zajcev marširajo po polju in delajo ogromno škodo. Fižol so že zadnja leta popolnoma uničili, ^ln kaj bo še letos. Oblasti vedno pravijo: Kmetje, le mnogo sejajte in sadite, a na to nihče ne misli, kaj zajec škode povzroči. Treba bo pritisniti na vlado, da se dovoli obširno pokončanje zajca.
—	Ujetniški tabor pri Lipnici bodo povečali tako, da bo v njem prostora za 50,000 oseb.
—	Duhovniške vesti iz Iavantinske škofije. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu se zdravijo: mil. g. kanonik J. Kavčič, župnik Evald Vračko ter vpokojeni župnik J. Pernat.
—	Umrl je nagloma na srčni kapi glavni tajnik kmetijske družbe za Štajersko g. Franc Juvan, star 45 let.
—	Izpred višjega deželnega sodišča v Gradcu. Dne 27. aprila se je vršila pred višjim sodiščem v Gradcu obrav- I nava dr. Korošec contra dr. Ernst Mravlagg (odvetnik v Mariboru). Dr. j Korošec ga je tožil in dr. Mravlagg je bil obsojen na 300 K globe, v slučaju neizterljivosti na 30 dni zapora, in ob- [ sodba se mora objaviti v graški "Ta- ( gesposti" na uvodnem mestu. Dr. Korošca je zastopal dr. Ivan Benkovič iz Celja, dr. Mravlagga pa dr. Uranitsch.
—	Ujeti vojni kurat dr. A. Jehart umrl? Iz Celja se piše: Tukaj kroži govorica, da je v Čačaku umrl za neko kužno boleznijo vojni kurat č. g. dr. A. Jehart, bivši tukajšnji nemški pridigar. — Dr. A. Jehart je bil z rajnim dr.
—	Prva smrtna obsodba po izbruhu vojske v Gradcu. V Vrbi ob jezeru na Koroškem je ponoči pešec domobranskega po!ka št. 4 Ivan Popodi iz Trbiža napadel Franca Grilla, ga vrgel na tla, pokleknil mu na prsi in ga tolkel kriče: "Denar sem, če ne, si mrtev!" Iztrgal mu je denarnico z 212 kronami; ure in verižice mu ni mogel iztrgati. Drugi dan sta prijela dva orožnika Popodija v vojašnici. V blazini so našli še v listnici 192 kron. Graško domobransko sodišče je obtoženca obsodilo na smrt na vešalih in v izključitev iz armade. Zagovornik je naznanil ničnostno pritožbo.
-— Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janko Mišic, doma v Borovljah. Bil je na novega leta dan v Karpatih ujet in je te dni pisal svojemu očetu iz Skobelowa v Turkestanu v srednji A-ziji. Bil je že v jeseni prejšnjega leta od Rusov pred Lublinom ujet, ali se mu je tedaj posrečilo uiti.
—	Umrl je v Železni Kaplji naduči-telj Martin Nagele.
Skupni grob 18 slovenskih junakov.
Na vrhu griča blizo mesta N. stoji križ iz brezovega lesa. Ta skromni križ znači grob, v katerem počiva 18 slovenskih fantov 17. pešpolka, ki so v junaškem boju dali življenje za domovino. Skupaj so se borili, skupaj počivajo v miru. Pomladno solnce lije svoje gorke žarke na križ in gomilo in kliče iz s krvjo namočenih tal cvetke, ki sedaj krase grob slovenskih junakov in njegovo okolico. Veter se poigrava nad njimi in jim šepeče slavna dela padlih slovenskih sinov. Ta dela ne bodo pozabljena in bodo živela, ko bo že davno strohnel brezovi križ na njihovem drobu. Da se pa ohranijo v častnem spominu tudi njihova in vseli drugih naših padlih junakov imena — to bodi naša skrb. — "Slovenec".
Mlinar
IN TRGOVEC.
JOHN PUBENTZ
203-205 Division St., Joliet, I1L
—	Umrl je v Mirni pri Gorici g. učitelj Josip Štanta za pljučnico, star 27 let.
—	Socialistični pogreb brez duhovnika. V Gorici je umrl socialist Cin-kovič, ki se ni hotel spovedati. Pokopali so ga brez duhovnika.
i
—	Po sedmih mesecih se je javil iz ruskega ujetništva Anton Pretner iz Trente. — Po sedmih mesecih se je oglasil iz Rusije tudi Anton Mavric iz Robidnega brega, duhovnija Gorenje polje pri Kanalu. Oba so objokovali kot mrtva. — Iz ruskega ujetništva je pisal tudi Anton Copi iz Bovca Bil je ujet 24. marca.
—	Radeckijev veteran umrl v Št. Ferjanu pri Gorici. Piše se Andrej Trpin. Star je bil 89 let.
—Zgodnji letošnji roji. Čebelar Janez Drole v Oblokah pri Hudajužni na Goriškem je dobil dne 26. aprila štiri roje.
'—- Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici bivši učitelj Mlekuž, po Gorici znana prikazen.
—Nagle smrti je umrl v Gorici vpokojeni sluga gozdnega urada Tomažih Šel je po Roštelju. Prišlo mu je slabo. Prenesli so ga v lekarno Pontoni-jevo, a je bil mrtev. Njegov sin se bori na severnem bojišču kot kadet.
—	Umrl je dne 7. aprila v Košicah na severnem Ogrskem Anton Bačar 47. pešpolka, doma iz Uhanj pri Ajdovščini. Lečil se je tam na ranah, dobljenih v Karpatih, prisadil se je pa še zavratni legar, kateremu je podlegel. Pokojnik je brat dr. Bačarja, zdravnika v Gorici.
C
HRVATSKO.
—	Ali se ranjenemu sovražniku sme nuditi pomoč? Dne 1. maja se je vršila pred zagrebškim domobranskim divi-zijskim sodiščem zanimiva razprava, ker je šlo za vprašanje, ali je dovoljeno ranjencem sovražnika nuditi pomoč? Obtožena sta bila Štefan Vuči-novič in Gjoko Pandurovič zločina proti vojni sili države, storjenega s tem, da sta, ko še je srbska vojska nahajala v njuni vasi, nekemu srbskemu ranjencu poskrbela perila in kave. Po dovršenem dokazilnem postopanju je sodišče izreklo razsodbo, da se na ranjenem vojaku, pa tudi če je sovražnik, ne more storiti omenjeni1 zločin, in je torej oba obtoženca rešilo obtožbe.
—	Umrl je na Sušaku kapelnik pešpolka št. 79 (grof Jelačič) Franjo Kuss.
—	Strašen čin obupanega očeta. Zagreb, 28. aprila. Žagarski delavec Iv. Duk je bil radi neozdravljive bolezni že več časa brez dela in zaslužka. Ko je včeraj njegova žena odšla zdoma, je Duk svojima dvema otrokoma, katerih eden je bil star 3 leta, drugi pa 9 mesecev, zamašil usta s cunjami, nato ju pa s škarjami umoril! Ko se je mati vrnila in videla, kaj se je. ^godilo, si je poizkusila z nožem vzfti življenje. Prepeljali so jo v bolnišnico. Duk je najbrže skočil v Savo.
—■ Razprava proti 44 obtožencem. Dne 22. apr. se je pričela pred zagrebškim domobranskim divizijskim sodiščem sodna obravnava proti 44 prebi-vavcem iz Vitojevice v Sremu, ki so bili obtoženi radi zločina proti vojni sili, ki se kaznuje od 10 do 20 let težke ječe.
—	Uničena volitev za odvetniško zbornico v Bosni. Nedavno so bile v Sarajevu volitve funkcijonarjev za odvetniško zbornico Bosne in Hercegovine, ter je bil izvoljen za predsednika
Koliko dobi Evropa od ameriških izseljencev.
V Zjedinjenih državah živi približno 15 milijonov evropskih izseljencev. Ti pošljejo na leto svojim sorodnikom in rojakom okolo ene milijarde mark. Največ ameriškega denarja dobe Italijani, katerih je v Ameriki nad dva milijona. Avstrijanci pošljejo letno 260 milijonov, Angleži in Rusi 100 milijonov in Nemci 60 milijonov mark.
J. P. RING,«?
0b5atev.le8on	lesni
r*»*»**trgevec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. Zmelje žito, kakor naročite.
Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov.
City Express Transfer za selitev Z automobill Hitra postrežba.
Phone 2736 ali 3932-J.	40t4
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebni,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111.
Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556
J. C. Adlor & Co.
priporoča rojakom svojo
| Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, da ga spečemo ravno prav.
Butt&r Virusi
KRUH—5c hleb. Pokusite ga — ni boljšega

NYAL'S PAIN RELIEVER
Ako potrebdjete zdravilo zoper krše, drisko, prehlad, ne prebavnost in druge spomladne nadloge vprašajte za Nyal's.
Posebno ženskega hvalijo.
. i
Dobile ga v lekarni, j
| J. D. BROWN CO.
^auuunuuu%%%%u%nuiu%t»%uu«n«
vogal Jefferson and Joliet Sts. Ž JOLIET, ILL.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3.. KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
ii %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOH> TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKU IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BASF* KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL« NI CO* LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj rano šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dot| Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKl Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pitava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
' Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnipa:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered1 as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
6.	jun.	Nedelja Benigna.
7.	"	Pondeljek Robert, opat. S.	"	Torek	Medard, škof. 9.	"	Sreda	Jezusovo srce.
10.	"	Četrtek Margareta.
11.	"	Petek	Barnaba, ap.
12.	"	Sobota	Janez Fak, spoz.
CERKVENI GOVOR ZA DRUGO BINKOŠTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O nebeški večerji.
Povem vam, da nobeden-onih mož, kateri so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.
Luk. 14, 24.
1.	Človeško življenje je podobno delavniku, v kojem be delavcem trikrat miza pokrije in jesti da. Kosilce je naše mladost; vse mlado se veseli svojih dnij; ali kosilce je kratko. — Kosilo je naša odraslih starost. Ljudje za to kosilo veliko skrbijo; nikoli dosti ni posvetnih stvarij; ne morejo se najesti, ne ločiti svojega kosila. Večerja je v hiši večnosti.
2.	Kralj nebeški, je pripravil svojemu Sinu veliko večerjo, na njo pova-vil tudi nas. Radi gremo na kosilce, še rajši na kosilo; na večerjo se pa izgovarjamo kakor povabljeni v današnjem :.->v. evangeliju. Zakaj nočejo ljudje na pripravljeno večerjo?
I.	Ker večerje prav ne poznajo; hočem vam jo torej pokazati.
II.	Ker se pripraviti zamudijo; hočem vam povedati pravo pripravo.
Bralje! sestre! skorej bo prišel hlapec Gospodov klicat tudi nas na večerjo. Pripravimo se!
i	I.
1.	Spoznava nebeške večerje. Večerja je bila svoje dni najimenitnejše gostovanje. Dvorana je bila čedno pogrnjena in razsvetljena, gosti povabljeni vsi po svatovsko oblečeni. Noge :so se jim umile, glava dišečo pomazilila. Veselo petje in godba se je slišala; vsi povabljeni so bili zidane volje. Takej večerji primerja Jezus veselje nebeškega kraljestva, na koje na> je vse povabil (Mat. 22, 2, 13).
2.	Kdo pa hoče popisati nebeške večerje velikost? Kdo dopovedati njeno -ladkost? V nebeški družini sedeti — vse, karkoli srce poželi, imeti; brez vsega trpljenja, brez vsake skrbi — gledati božje obljčje, zavživati angelsko petje — kdo vse to pomisli in ne poželi skorej k nebeški večerji priti! "'Ni oko videlo, ne uho slišalo"
' itd. '•Veselim se"'itd. (Ps. 121).
3.	Hočeš vedeti, kršč. duša, koliko nebeška večerja velja? Premisli, kaj je storil Jezu->, nam jo pripraviti, koliko so pretrpeli mučeniki njo zaslužiti. . kako' ostro živeli puščavniki njo doseči, koliko prebavile device, nebe ške večerje ne zgubiti! "Menim, d
trpljenje sedanjega časa ni veliko proti prihodnji časti" (Rim. 8, 18). Kako malo pa mi čislamo nebeško večerjo, kako lahko pravico prodamo! zapravimo svat. oblačilo, in kedar nas Gospod zakliče, se prestrašimo, ker nismo pripravljeni.
II.
Priprava za nebeško večerjo. Prehudo se nam zdi, da je kralj svata, katerega je s ceste poklicati dal, rekel zvezati in v temno ječo vreči, ker ni imel svat. oblačila; pa vendar pravično. Svoje dni in še zdaj v jutrovih krajih dajo veliki gospodje gostom drago oblačilo, koje na gostovanje povabijo. To je storil tudi Kralj nebes in zemlje, kateri nas je na nebeško večerjo povabil, dal nam je pri sve tem krstu:
1.	Svatovsko oblačilo posvečujoče milosti božje, da ga skrbno ohranimo. Mlado dete se umreti ne boji, dokler še v nedolžnosti živi; ono gre v angelskem oblačilu na večerjo! Grešnik se pa trese, se boji, ker je zapravil svatovsko obleko. Oh kako potrebno je mladeničem, devicam krstno nedolžnost ohraniti, starišem, učiteljem in rednikom, tovarišem in tovarišicam varovati! Pohujšljivec je hujši od tata, zapeljivec grozovitnejši od ubijalca. "Gorje človeku, po kojem pohujšanje pride" itd. (Mat. 18, 7).
2.	Po grehu oskrunjeno oblačilo s pravo pokoro skrbno omivati. Prvi nauk Jezusov, apostolov in vseh namestnikov je bil, je še in bo: "Delajte pokoro, prinesite vreden sad pokore. Sekira je že v drevo nastavljena," itd. (Mat. 3, 8—10). "Ako je kdo grešil, imamo srednika pri Očetu" itd. (I. Ivan 1, 9. 2, 1). Naša pokora pa bodi resnična, poboljšanje stanovitno, krivica poravnana itd. "Ako hudobec pokoro stori" itd. (Eceh. 18, 21). Le dve poti sta v nebesa; smo pot nedolžnosti zgubili, ne zamudimo poti pokore, po vzgledu zgubljenega sina; Bog nam hoče zopet svat. oblačilo podati.
3.	Oblačilo svatovsko ima biti okin-čano z biseri in žlahtnimi kameni dobrih del; s praznimi rokami pred neb. kralja ne smemo. "Delajte si prijatelje" itd. (Luk. 16, 9). "Zbirajte si zaklade v nebesih" itd. (Mat. 6, 18— 20). Le kdor za nebesa ne skrbi, se na večerjo nebeškega kralja iti boji.
Konec. Naj bi Bog danes angela smrti poslal, nas na večerjo zaklicat, koliko nas bi bilo pripravljenih ž njim iti? Razun kakega nedolžnega otroka težko kdo. Zakliče mladeniča — deklico — se izgovarja, da še ni imela časa se pripraviti, ter se življenja še le veseli. Bogatin se svojega blaga, dobre volje, uživanja drži, in izgovarja, da se ne utegne pripraviti zadel prevelike skrbi. Tudi starec in babela pravita, da še nista pripravljena; in naj bi nebeški kralj čakati hotel, bi cele veke čakati moral. "Ali resnično vam povem, veli Jezus, nobeden teh povabljenih ne bo moje večerje okusil." Ura jim.Jjo dotekla, vrženi bodo v unanje teme (Mat. 22, 13). — Preljubi! večerja v nebesih je pripravljena, tudi za nas mesto pogrnjeno. Tje povzdigujmo svoje srčne želje — tam nas čaka pravo veselje. Le hitimo — da ga ne zamudimo. Lahko nas bo Gospod še danes na svojo večerjo za-klical. Amen.
koliko žrtvujejo za nje, samo da gre njih stvar naprej, to ve vsak, ki je le nekoliko informiran o njih organizaciji. Kakšen pa je namen, za katerega se toliko žrtvujejo? Ali morda dober? Ali še naj napišem par besed, kake namene zasledujejo? O tem je vsakemu čitatelju dovolj znano; ne bom tratil papirja.
Exempla trahunt, vzgledi vlečejo. Učimo se v tem oziru od naših nasprotnikov. Tudi mi katoličani moramo pred vsem skrbeti za dobre, katoliške časopise in te po naši moči podpirati.. Kaj koristi, pravim, cerkve zidati, misijonariti, v šolah šolski pouk natanko izvrševati, ako pustimo, da naši nasprotniki neumorno in neovirano delajo po svojih načelih, da so cerkve prazne... in tako vničijo sad našega dolgoletnega truda! Mi katoličani moramo enkrat uvideti, da se moramo ob enem posluževati tega defenzivnega in ofenzivnega orožja, katoliškega časopisja. Torej: malo požrtvovalnosti in pogumno naprej in — zmaga je naša. Katoliški ideji se morajo vpokoriti vse liberalne in social-demokraške sile! — H.'
ški od 18. do 50. leta, v kolikor ne pri padajo armadi in rezervi ozir. nadomestni rezervi. Na Francoskem, kjer je veljala doslej črnovojna dolžnost do 50. leta, se sedaj pripravljajo, da to dolžnost raztegnejo do 60. leta starosti, kakor je že v veljavi v Srbiji. Vsa ta prizadevanja za razširjenje čr-novojne dolžnosti dokazujejo, kakor važna mesto zavzemajo črnovojniške čete v sedanji svetovni vojni, ko si stoje nasproti milijonske armade. — ("Slovenec", 1. maja.)
NARODNOSTNE RAZMERE V ŠVICI.
ČRNA VOJSKA NEKDAJ IN SEDAJ.
NEKAJ MISLI O ŽURNALISTIKI.
Ko so v starodavnem času nekoč vprašali Ezopa, kaj je najboljše, je odgovoril: "Jezik, ker brez njega se ne more storiti nič dobrega na svetu," in na vprašanje: "Kaj je najslabše?" je odgovoril: "Jezik, kajti ta povzroči neizmerno velikega hudega na svetu."
Marsikateremu se bo zdel ta odgovor prav parodoksen, toda resničen je; na njega lahko aplicirenio eno iznajdbo novejšega časa. ki obsega in izra-zuje vse naše politično, družbeno, socialno, znanstveno in versko življenje: namreč na časopisje. Časniki so jezik in sicer najvplivnejši organ javnega mnenja, onega bi rekel nedefiniranega imponderabile moderne države in ljudskega življenja, katero (javno mnenje) se ne sme ignorirati, s katerim morajo računati nolens volens tudi državniki ,diplomatje..,
Toda časopisi niso le samo organ jaynega mnenja, da, še veliko več so, še večje veljave so za izobrazbo javnega mnenja, bodisi za dobro ali slabo. Ta pomen časopisja -o socialni demokratje prav dobro spoznali in odtod ona velika skrb za podporo in razširjenje svojih časopisov. Njihov princip bi se lahko tako-le ali slično označil:
Časopisi iiiso le samo najvplivnejši organ javnega mnenja, oni kar fabri-cirajo javno mnenje. Največja propaganda za naše ideje in naša načela je sedaj propaganda za časopise; čim več pridobimo oseb, ki berejo naše liste, tem bolj se tudi širi seme našega socialističnega mišljenja in pri tem več osebah rodi sad in tem več imamo ljudij, ki so z nami, ki nam pomagajo razširjati naša načela... •
To bi bile glavne misli njihovih načel. A nihče naj ne misli, da so to samo misli in ideje, prazne besede, katere ostanejo le na papirju. Ne, nikakor ne! Proces se vrši popolnoma psihologično ill konsekventno logično; kakor se nanjreč naše misli in ideje izrazujejo z besedami in besede kažejo v dejanju, tako je.tudi tukaj. Kar sklepajo v svojih tajnih klubih, to si prizadevajo tudi dejansko izvršiti. Le poglejmo njih dejanje in nehanje! Koliko imajo časopisov soc. demokratje, kako jih podpirajo na vse kraje, da,
Še v nobeni vojni ni igrala črna vojska tako velike, da, naravnost odločilne vloge, kakor ji je odmerjena v sedanji evropski svetovni vojni. Pretežni del čet evropskih milijonskih armad, ki se vojujejo in stoje na fronti, sestoji iz črne vojske oziroma je izšel iz vrst črnovojnikov. Le majhen odstotek brambnih sil, ki danes stoje na bojišču, pripada k onim kategorijam poklicanih branilcev domovine, ki jih obsegajo redne čete in njihove rezerve. Vse drugo pripada dosluženi in nedosluženi črni vojski, ki se je sestavila v svrho potrebnih dopolnitev v armadi nastalih vrzeli iz "prebranih" črnovojniških obvezancev, ki so bili spoznani za sposobne. S tem so postale sedanje armade, ki stoje v medsebojni borbi, prave ljudske armade v polnem pomenu besede. Dosluženo, v dolgoletni šoli izvežbano moštvo je v sedanji vojni spričo potrebe, da se postavijo na bojišče velike množice domovinobrancev, po številu daleč zaostalo za hitro izvežbano narodno vojsko celokupnega prebivalstva; častnika po poklicu je na bojnem polj v pretežnem številu nadomestil rezervni in črnovojniški častnik.
Kakor že uvodoma omenjeno, si je črna vojska to nesluteno važnost pridobila še-le v sedanji svetovni vojni. V prejšnjih vojnah se črna vojska (v kolikor je bila tedaj v vojujočih se državah sploh že upeljana vojaško ustrojena črna vojska in je tvorila del brambne sile) ali sploh ni upoklicala ali pa le deloma, in je v zadnjem slučaju imela opravljati le etapno službo, nikakor pa ne službe na fronti. Večina črnovojnih pravilnikov vsebuje tudi iz-rečno določbo, da se tudi dosluženi črnovojnik ne sme uporabiti za službo na fronti izven dežele, črnovojniški obvezanec, ki ni bil vojak, pa da sploh ne pride v poštev za orožno s!tlžbo> na fronti. Te določbe so se morale koj spočetka sedanje vojne izpremeniti, ker se je le prekmalo pokazala potreba, da se črna vojska uporabi kot frontna četa. Tako vidimo, čla se ie doslužena črna vojska ne le pri nas, marveč tudi v drugih vojujočih se državah takoj v prvih vojnih tednih tt-porabila za frontno službo, iti to ne samo v mejah domače države, marveč tudi izven nje. In črna vojska je s svojo sposobnostjo in vrlostjo prekosila vsa pričakovanja in vse nade, ki so se stavile vanjo.
Avstrija se lahko ponaša, da ima najstarejši črnovojni pravilnik, ki sega nazaj do 1. 1511. Tudi na Ogrskem so že zgodaj imeli uvedeno splošno črnovojniško dolžnost. Razen tega so posamezna večja mesta ustanovila meščanske hrambe, kakor je n. pr. ona Karola IV. v Pragi in dunajska iz 1. 1529. Medtem pa, ko so ti prvi začetki najstarejših črnovojnih pravilnikov tekom časa prešli v pozabnost, so se pa v tirolski deželi potom večkratne obnovitve obdržali. Črnovojni pravilnik, ki je bistveno podoben modernim črnovojnim pravilnikom evropskih armad, je kot prva dobila Pru-sija s kabinetnim ukazom v 1. 1813. Na podlagi tega ukaza so se imeli v slučaju potrebe vsi za hrambo sposobni moški od 15. do 60. leta starosti vpoklicati in odzvati k hrambi dežele. Ta črna vojska je imela že tudi vojaški ustroj, ker je bilo vsakih 80 do 100 mož podrejenih vodstvu stotnika, vsakih 40 do 50 jezdecev pa vodstvu rit-mojstra. Uniforme niso imeli, le častniki so imeli na rokavih črnobele znake. Uporabila se je ta črna vojska 1. 1813. le v nekaterih delih Šle-zije. Še-le 1. 1814. se je črna vojska priključila državni braftibni sili kot njen stalni del in določila obveznost na starost od 17. do 50. leta. Zadnji korak k ustanovitvi črne vojske v smislu, kakor je bila v veljavi do izbruha sedanje svetovne vojne v večini evropskih držav, se je storil 1. 1875., ko se je vojaško organizirala. Obenem se je postavila pod varstvo mednarodnega prava.
V	Avstro-Ogrski je črna vojska ob segala doslej vse brambe prava.
V	Avstro-Ogrski je črna vojska ob segala doslej vse brambe sposobne moške od 19. do 42. leta, na Nemškem '(od 1. 1888.) pa od 17. do 45. leta. Temeljem dopolnilnega zakona, ki je bil -prejet te dni v ogrskem parlamentu, spadajo odslej v avstro-ogrski monarhiji pod črnovojno obveznost vsi mo-
V letošnji junijevi številki revije "Preussische Jahrbuecher" objavlja Eduard Blocher daljši članek o narodnostnem vprašanju v Švici. O slednjem baje dosedaj ne more biti govora, pač pa je bilo isto aktualno in morda še stopi ono enkrat v ospredje.
Pri današnjih razmerah vživajo vse tri glavne narodnosti — nemška, francoska in laška — popolno enakopravnost in vse tri narodnosti imajo svojo avtonomijo. Izmed 22 švicarskih kantonov je 16 jednojezičnih, izmed slednjih zopet 12 popolnoma nemških, 3 francoskih in jeden laški kanton.
Narodnosti spori so v kulturno-po-litičnih zadevah popolnoma izključeni, kajti cerkvene in šolske zadeve spadajo v delokrog posameznih kantonov. Samo v štirih nemških kantonih bi mogli vznikniti narodnostni boji. Ta boj pa onemogočujejo zakoni, ki predpisujejo strogo in jasno jezikovno jed-nakopravnost. Narodnostni premir pospešuje v Švici tudi okoliščina, da ne obstajajo med tamošnjimi narodi verska, politična in socialna nasprotstva in da je teritorijalna razdelitev po narodih precej podrobno izvedena.
Kulturno in socialno stališče med Nemci in pa Francozi se lahko para-lelizira. Protestantske Francoze veže s protestantskimi Nemci vez vere. Po-' lirično moč imajo v Švici dandanašnji nemški in francoski liberalci v rokah, katoliška stranka ima svoje privržence med Lahi, Nemci in Francozi,, protestantska konzervativna stranka pa ima največjo oporo v Francozih.
Lahi stoje v socialnem in kulturnem oziru malo nižje kot njihovi sodržavljani Nemci in Francozi: a tudi narodna samozavest je pri Lahih mnogo izrazitejša od švicarskega patriotizma, ki se pri Nemcih in Francozih krije s pojmom narodnostnim.
Ni si potreba misliti, da traja ona idealna harmonija med' narodi že od', nekdajt Narodnostne spore si je u-redila Švica v letih 1797—1803, za časa ko so se francoski kantoni, pod vplivom in s pomočjo francoske revolucije osvobodili nadvlade švicarskih nemških kantonov. Ta nadvlada je stopala posebno v aristokratični upravi nemških kantonov na dan, uprava, ki je bila pri nemških in francoskih kaai>-tonih jednaka,. samo da so jo švicarski Francozi povrh občutili kot narodno sramoto. Radi tega je poklicali La-harne iz VVaadta francosko vojsko proti Bern.u in Freiburgu.
Bode li narodnostno prerrtirj* v Švici trajalo vedno? Blocher se izraža v Preussische Jiahrfouecher" precej skep tično. On se boji za bodočnost. Nemci da baje nočejo narodnostnega boja, kajti sovraštvo do nemške države je pri švicarskih Nemcih še vedno. živo. Francozi da si žele ožjih vezi z republiko, vedno več da se piše pri njih o pangeraianixmn" in nemški vlado-hlepnosti. Franco* vreli v vsakem Nemcu tujega uzurpatorja. "Vse sovraštvu tostran Vogez naperjeno proti nam je za nas — pangerinanizem," ta-l«o se glasi francoska-švicarska definicija pangermanizma.
Ne slišijo se več redko besede, da se naj švicarska zemlja ob laškem Ti-cinu odcepi od Švice in priklopi združeni Italiji.
Narodnostni separatizem krepi stremljenje po ustanovitvi lastne države ali priklopitvi k tuji bratski državi, stremljenju, kateremu se lahko samo potom močne samouprave pride v okom.
Devica Orleanska — Italijanka?
Znano je, kako se razni narodi pulijo za velike osebnosti, n. pr. Nemci, ki bi najraje tudi Mojzesa prekrstili za svojega pradeda. Nič boljši niso Italijani, ki si zlasti prisvajajo velike Francoze: Napoleona, Mirabana, Gam bet to itd. Sedaj pa hočejo vzeti Francozom celo njihovo najlepšo zgodovinsko prikazen: devico Orleansko francosko lilijo. Dalje dokazujejo, da je bila Ivana d'Arc čiste italijanske krvi, in sicer iz plemiške rodbine Gon-zago v Bolonji. Neki član te rodbine se je namreč odselil v Lotaringijo in od njega pohaja devica Orleanska. To, da priča živa tragedija v Bolonji, ki smatra od nekdaj Ivano d' Are za svojo rojakinjo, kakor tudi mnogi znanstveni spisi. V bolonjski katedrali se nahaja dalje fresko-slika, ki predočuje devico v viteški opravi z bojnim praporom in mečem. Slika je iz sredine 15. stoletja, torej pada ravno v čas proslave in tragične smrti device Orleanske. Na zastavi je naslikan kot grb bolonjski rdeči križ in ne francoska lilija. Dalje dokazujejo, da je vse obnašanje Ivane d' Are kazalo, da pohaja iz plemiške rodbine, nikakor pa ne iz priproste kmečke koče. No, tu je treba pač upoštevati božje navdah-nenje in božje poslanstvo Ivane d' Are, kakor ga uči krščanska francoska legenda. A bilo temu kakor bilo — dejstvo je, da Italijani osramočujeje
Zveza Katoliških Slovencev
n
3 V AMERIKI
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, IU.
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Ave* Brooklyn, N. Y.	^
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet,®
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
francoske svobodomislece, ki svojo veliko narodno junakinjo grdo v pamfle-tih (Voltair. Anatole France), med tem ko jo Italijani visoko spoštujejo in goreče delajo na to, da dokažejo njeno italijansko pokoljenje. Seveda pa razven današnje framasonske ofi cielne Francije obstoji še prava, staro-slavna krščanska Francija, t. j. verno ljudstvo, in to slavi in ljubi svojo veliko zaščitnico — devico Orleansko.
Razdelitev posestev v Avstriji.
Leta 1903 izpeljana štetev razdelitev kmečkih posestev v Avstriji nam daje neko zelo zanimivo sliko. V celoti se je naštelo 2,856,349 posestev, od katerih je zaposleno čez 9,000,000 oseb. Kar se tiče obsega, se vrstijo ta posestva v sledečem redu: do 1 hektarja 780,776. od 1 do 2 hektarjev 550,046, od 2 do. 5 hektarjev 807,290, od 5 do K) hektarjev 390,2.41,. od 10 do 20 hektarjev 245,930, od 20 do 50 hektarjev 130,582, od 50 do 100 hektarjev 18,437 posestev. Glede števila stoji na prvem mestu Galicija, ki ima 1,008,349 posestev. Od! teli' je najmočneje zastopana vrsta od 2 do 5 hektarjev, ki šteje 376,574. A tudi zemljišča od 5 do 10 hektarjev igrajo precejšnjo vlogo, ker jih je 150,471. Skupno pa tvorijo ti dve vrsti posestev v Galiciji največje število, ker jih je nad 52 odst. in prepladata tako manjše in večje panoge kmetijstva. Nasprotno je jako majhno število posestev, ki bi obsegale več kakor 100 hektarjev. Teh izkazuje statistika komaj 26031;: za Galicijo sledijo v naslednjem redu drug-e dežele: (število je označeno v oklepajih): Češka (508,389), Moravska ima 290,678, Nižje-Avstrijska (155,725), Šta jersfca (150.426), Tirolska (127,509), Bukovina (109,170), Dalmacija ima 83, 455, Zgornje-Avstrijska (81^308), Primorska ima 79,729, Kranjska (74.477), Šlezija (58.759), Koroška (33,294), Pre darelska (18,034) in Solnograška (15,-825). Tudi v teh deželah prevladuje povsod nižje in srednje kmetijstvo. Za posestva, obsegajoča nad 100 ha pridejo v poštev e(jino le dežele: Češka, Tirolska, Štajerska in Moravska. Splošno .torej tudi skupaj z Galicijo, od-padč na posestva pod 5 hektarov 72.1 odst. zemljišč, od 5 do 100 hektarjev 27.35 odst. in nad 100 ha samo 0.65 odstotkov zemlji. Slovenske dežele so ponajveč dežele malega in srednjega kmeta.
Kruh iz cvetlic.
V bajni Indiji raste mnogo cvetlic, ki služijo vrojenemu ljudstvu kot hrana. Posebno v čislih imajo Indije" cvetje nekega drevesa, ki je imenujejo "Mhow'ad". Velikanske množine teh cvetov se vsako leto porabi za različne jedi. Cvetje je temnorumeno in ima debele, mesnate liste. V svežem sta-nju jih devljejo v kolač, ki imapo ni''1 fin, slasten vonj; v prvi vrsti pa cvetje suše, zmeljejo v moko in napravljaj0 iz nje kruh. Ako se cvetje stlači in pusti kipeti kakor n. pr. grozdje m drugo sadje, pa se dobi prav prijetno vino iz njega. Tudi žganje kuhajo i* teh cvetov, ki je jako priljubljeno Prl Indicijcih.
Najvišja alpska cesta/
Doslej je bila Stilfser-Joch, visoka 2760 m, najvišja vozna gorska cesta v Evropi. V kratkem pa izgubi to svojo prednost, kajti v savojskih alpah gradijo preko Col d' Iserana, ki je 2770 ta, vozno cesto, ki bo služila tudi vojaškim svrham. Ta cesta bo pa za 10 nl
višja nego Stilfser-Joch. Omenjena nova cesta direktno veže Genevo in Nico. Stroški bodo znašali okolu štiri mil. frankov.
Odpornost.
Vsakdo ima v svojem telesu gotov znesek odpornosti proti boleznim. ^ nekaterih ljudeh je ta odpornost: večja, v drugih manjša, kar pojasnjuje,
zakaj nekaterniki lahko zbole. Pove-
.... r)o
čati to odpornost, bodi nas cilj. u. storimo to. moramo najprej okrepi'1 naša prebavila, da lahko prebavijo vso> pogoltnjeno hrano. Uživati nam ie Trinerjevo ameriško zdravilno gren . vino ob prvem znaku
neprijetnosti,
ker ta pripravek prežene iz droba vso pusto tvarino in tako prepreči satno-opojitev, in ker obenem zelo okrep1 prebavila. Olajša vam zapeko in nje ne posledke, obnovi slast, uredi prebavo. Cena $1.00. V lekarnah. J°s" Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Asn-
land ave., Chicago.
* * *
Imejte Triner's Liniment vedno P1"1 rokah, da nadrgnete ž njim telo v s -čaju revmatičnih ali nevralgičnih_ b°_
lečin, oteklin ali odrg. Cena
25 a'1
50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv.
Photo by American Press* Association.
JAPONSKI VOJAKI NA STRAŽI NA VRHU POSLANIŠTVA
PEKINGU.
to
Nedavno je postalo razmerje med Japonijo in Kitajem skrajno 1 ^^ vsled pretiranih japonskih zahtev, tako da'bi bilo skoro prišlo do	^
deželama. Naša slika kaže, kako so teNdaj japonski vojaki stražiu ja poslaništvo v Pekingu.
Družba sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljemi 29. nov. 1914. Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL.
GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1 All'on Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1 St«Phen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika.
bo^°t're''en0 Druš<vo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
16, do jP: sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od -.leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad.
POPolnoACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listine vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne Iz V redu «> sprejete v gl. uradu.
^ LAČ.UJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: tI za i*0*50'"0 izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; 2a j°P° n° iz8Tubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 'a i T ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za i, ° °beh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 'a i2 k Cne noge nad členkom vsoto $100.00; ,a J8™0 °beh nog nad členki vsoto $250.00; , 2a jzf7° n®jmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za j? naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ^ delo m 0 hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
Se izpla^CUJE ZA OPERACIJE, če sar je deležen vsak član(ica) in sicer hkratno VSOta $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
Plai
*«tnn	------wa«v*ouiu \sjsv* awju na oivpvu ^ap^tuuiv-ina; tu
Za :rr.cij°na kin aii vtrganje m-
' razni; 0 nine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-
^Plačila ,, Vsak
razpj- ,	"peiacije se ne poDira reanin mesecmn asesmentov, tem-
»kV!8 tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-, Poskodn-
za operacije.
me ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
^ daje D	deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
S. D p ^ D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in £|a ... eg tega plačujejo Društva bolniško podporo, ^'rom Pečajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine:
jS^ed.
2 ""
3	"•
4	""
s "■• 6 "" 1
za $250.00
Starost. 16-20 20—25 25-30 30—35 35—40 40-45 45-50 50—-55
Asesment. Razred.
18c 20c 23c 25c 28c 32c 38c 45 c
Za $500.00:
Starost. Asesment.
. 16—20 .......... 35c
. 20—25 .......... 40c
. 25—30 .......... 45c
. 30—35 .......... 50c
. 35—40 .......... 55c
6	.......'.. 40-45 .......... 63c
7	......... 45—50 .......... 75 c
g t	.......... -"C
ga plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
°Ustanovr
v D. S r»JenT0 društvo sv- Družine v Madison, Illinois, prosi vsprejema pra,lca' ^ ' Imena članov(ic): Anton Pleše, Marija Pleše, John Novosel, r ?vo*el- Frank Mavretič, Anton Jelenič, Anton Ružič, Jakob
B
r'ški i , 7.e1' t rank Mavretič, Anton Jelenič, Anton Ružič, Jakob -°vič,' Ant 1Jld' Ivka Kaifaš- Nikola Škundrič, Ivan Gudac, Filip Abra-cir ' ntonija Sprajcar, Jožefina Abramovič, Mary Papa, Neža Mihel-
NOVOPRISTOPLI ČLANI(ICE).
O0<ison 7,z'ne št- 1. Joliet, 111.: George Klepec, Rose Bluth, Mary > Jacob Baran, John Nemanich.
st- 6, Waukegan, 111.: Jacob Bezek.
PRESTOPILA ČLANICA.

št. 1 k društvu št. 6, Lucija Latkovič.

est, Qa srn« JUn" ~ Z veseliem , s Pon,^ V nede'j° v našem ;„°dbof£a nJ° Ant- Trgovčiča, nov0 ri UŽbe sv- Družine, u-sv Ve'im0 plr,UstV0 sv. Družine, ka-čla„7užine ; Tk °Plti k slavni Družbi SC0c)- i k 'etU' ZdaJ imamo 17 T.ln° na kdtere sem poslal pri-(la J1' Urad D. S. D.
1 se raL-°,naše društvo dobro
^ <v;riub :hbim -
ftcij„m °nim fc; og zdravje nam V n rtStan°viii S° t0 dobro
organi-
ro se ecJe'jo b() J
Wffciio vsi •>' redna seja, na kate-ži« 11 žens!{ 'ani(ic^ ;.....if-"
12
2b,
raUk
'm

e , . Cce) m pa vsi oni 1 se nam žele pridru-
P°zdravom
Anton Pleše.
te
felka -°ral
armadeAVSTRIJSKE
ln 97. pešpolku.)
1 r'oj : Jith
""•■M" i?. <,<,-,.
"iši
5	VztrajaTje "v
je ,„.... . ne meneč se za daljavo svo-
ga je tez-
o,.„ . ne meneč se za da
iVžvrstS svdj"\s° zanesljiveje za-vztrajnostjo
h :0rPo,
na
(.na moštvo. (Srebr-
BoC-ai Ant ~ Ja II.
><]>■ ko a°n Pavlič
" Padla kadet
ral A„Jeti»ia II. razreda.)
17. pešpolka in četo-

ognjem pogu-2 naskokom o-
Ainate'ikla "'nošo sovražni. "" nja U. ra-p— • brna hrabrost-
D H
VešPoLnarednik vi WHika je na "Jem Simončič
naskok, 6 m >° neustra-Ku Prati močnejše-
reda.)
mu sovražniku. Izborno je vodil o-genj in vzdrževal vzorno disciplino. Naredniku Simončiču se je bilo v prvi vrsti zahvaliti, da se je sovražnik u-krotil in preprečilo njegovo nadaljno napredovanje. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda.)
Infanterist Andrej Oblak 17. pešpolka, ki je bil dodeljen med najhujšim ognjeni nosil moštvu menažo z največjo neustrašenostjo. Njegovi hladnokrvnosti in službeni zvestobi je bilo zahvaliti, da so bili vojaki tudi v najtežavnejših položajih vednb zadostno oskrbljeni s hrano. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Bataljonski trobentač četovodja Edvard Oblak 17. pešpolka je bil ponoči poslan na težavno poizvedovanje. Šlo je predvsem za to, da se dožene skrita postojanka strojnih pušk. Podčastnik se je z gozdnega roba splazil skozi dre vored in se približal sovražniku na 25 korakov. Tu je poldrugo uro opazoval sovražnika in se vrnil z dragocenimi poročili; tudi strojnopuškino postojanko je izsledil. Tudi preje se je vedno izkazal kot izredno neiistrašen in zanesljiv obveščevalec. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda.)
Rezervni infanterist Ivan Depollo 97. pešpolka je tekom nekega boja v območju sovražnega ognja iskal na bojišču ranjence in rešil mnogim svojim težko ranjenim tovarišem življenje. Na obvezovališču je bil najboljša opora zdravstveni službi. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Korporal Dominik Petronio 97. pešpolka je z nevarnostjo lastnega življenja rešil smrti nekega ranjenega praporščaka in nekega ranjenega infante-rista s tem, da ju je z veliko muko nesel iz ognjene črte in spravil na varno. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda.)
Titularni narednik Gustav Helfei' 97. pešpolka je bil pred sovražnikom hraber poveljnik svojega voda. Vztrajal je na nevarni postojanki, samo 50 korakov oddaljen od sovražnika, pogum-
no celih 20 ur. Kljub hudim izgubam se je umaknil šele potem, ko je dobil izrecno povelje za to, a šel s svojim (moštvom takoj zopet k svoji v prvih vrstah se nahajajoči stotniji. Tako je dal zgled izrednega poguma. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda.)
Poddesetnik Jožef Strauss 97. pešpolka je vnemal svoje podložne k e-nergičnemu sunku proti sovražniku ter je med hudim sovražnim ognjem prinesel važna povelja in naznanila. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda.)
Poddesetnik Jurij Bratovič 97. pešpolka je med boji, mnogokrat le 50 do 100 korakov oddaljen od sovražnika, svojim tovarišem nosil v kritja meso in kavo. Po zaslugi njegove požrtvovalnosti je bila stotnija v bojni črti popolnoma redno preskrbljena s hrano. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Titularni narednik Hugo Wessely 17. pešpolka je kot menažni podčastnik dajal zgled posebne hladnokrvnosti. Ko je prevozna kuhinja stala nekoč ob gozdnem robu, so težke sovražne granate začele udarjati v njeno bližino. Vse se je razbegnilo, le Wessely je ostal pri svoji prevozni kuhinji. Tekom neke poznejše bitke je v sprem stvu enega kuharja skoraj vsak dan prinesel kosilo za polkovni štab v bojno postojanko ter moral za to napraviti ure dolgo pot. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Rezervni kadet Grinčnik 17. pešpolka se je odlikoval v nekem boju kot posebno hraber poveljnik voda. Kljub veliki utrujenosti je vztrajal kot poveljnik in neprestano navduševal moštvo. Tekom nekega drugega boja je ponoči obiskal prisluškovalne straže in preiskal ozemlje v "ospredju. Ob tej priliki ga je sovražna prisluškovalna straža obstrelila, a on je imel še toliko sile, da je sovražno stražo ustrelil. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda.)
S!
!fi
RAZNOTEROSTI.
iS
m
3»
Koliko je žganjarij v Avstriji?
Teh nesrečnih hiš so našteli 149,455, katere plačujejo 2,280,000 K davka. Skupno prinaša žganje državi 90,332,-000 K. Lepa svota. Pomislimo pa, koliko izda država za razne zavode, bolnišnice, norišnice itd., kamor jih je prišlo skoraj gotovo do polovice vsled žganjepitja. Lani se je popilo 97,600,-000 litrom žganja, 20,451,700 litrov več kakor I. 1879, ko se ga je popilo 77,-148,300 litrov. Na vsakega prebivav-ca avstrijske državne polovice je prišlo lani 3.70 litrov žganja. Res žalostne številke!
Kultura na Laškem.
Glasom najnovejših statističnih podatkov se nahaja v sicilijanski občini Melicucca 95 odst. analfabetov. Od 2846 prebivavcev iste občine jih zna brati in pisati le 143, a še ti niso domačini, ampak priseljeni posestniki, uradniki itd. V Italiji je že 30 let obvezen šolski pouk, a v tej veliki občini še danes ni nobene šole. Glasom čas-niških poročil se nahajajo podobne razmere v sicilijanski osrednji pokrajini Caltanissetti in obeh sardinskih pokrajinah Cagliari in Fassari, kjer znaša število analfabetov 70 odst. V takih žalostnih prosvetnih odnošajih
v lastni domovini hočejo Lahi Slovence in Hrvate osrečiti s svojimi šolami!
Inšpektor z mošnjo.
Ko se je izvedelo, da je igrski državni zbor dovolil uslužbencem državnih železnic 500,000 K izredne podpore, so dobili nekega dne vsi postaje-načelniki na progi Budapešta-Salgo-tarjan brzojavno obvestilo, da pride prihodnji dan nadzornik iz prometnega oddelka, Holossy, s posebnim vlakom, da razdeli podpore. Postajena-čelniki naj ga povsod pričakujejo, da jim brž izroči za osobje vsake postaje določeni denar. Drugi dan so seveda bili vsi postajenačelniki od ranega jutra do pozne noči na peronu ter pričakovali nadzornika z mošnjo. Šele ko so zvečer brzojavno vprašali pri ravnateljstvu, zakaj ne pride nadzornik, so izvedeli, da jih je nekdo potegnil. aljivca so kmalu izsledili V osebi nekega železniškega uradnika, ki je vsled tega prišel ob službo.
Zakaj se ogrski plemenitaši tako branijo splošne in enake volilne pravice.
Budimpeštansko socijalistično glasilo "Nepszava" objavlja stastične podatke, zakaj se ogrski plem?nitaši tal>o krčevito vzdržujejo na vladi in se branijo splošne in enake volilne pravice. Na Ogrskem se na pr. plača 248 milijonov kron davka iz sladkorja, špirita, petroleja in mesa, dočim se plačuje zemljiškega davka le 67 milj. kron. Pa kako plačujejo plemenitaši ta daiek! Eszterhazyji imajo 442 tisoč oralov zemlje in plačujejo okrog 644 tisoč zemljiškega davka, to je nekaj nad 1 K od vsacega orala. Grof Pallavicini plača od svojega zemljišča (66 tisoč oralov) po 2 K od orala, grof Wenk-lieim plača od svojega imetja v Kigyo-šu še nekaj manj. Sedaj pa poglejmo koliko plačujejo kmetje od svojih zemljišč: v Koeroestarči 13 K 36 vin., v Endroedu 8 K 64 vin., v Ketegyhazu 10 K 46 vin. itd. Kmet plača tedaj po
5 do 6krat toliko zemljiškega davka kot ogrski plemenitaš. Kjer plača grof Chotek 3 krone, grof Szechenyi 3.55 K, kjer plača kmet K 2.10, plača Wenkheim samo 70 vin, Szecheyi pa samo 47 vin.! In pri tem poseduje 3 tisoč veleposestnikov eno tretjino, a to najboljše zemlje na Ogrskem! Razumljivo, zakaj imenujejo ogrski plemenitaši demokratično politiko "samo-umor".
Devet in pol milijona žensk
je zaposlenih na Nemškem v različnih službah in poklicih, to je: vsaka druga ženska v Nemčiji si sama služi vsakdanji kruh. Izmed vseh onih moči, ki so 'na Nemškem v službi šole, trgovine, pošte, industrije, obrti, kmetijstva itd., je ena tretjina žensk.
Nekaj za kadilce.
Na francoskem je 6 milijonov kadilcev. Od 15 kadilcev jih navadno kadi 8 pipo, 5 smodke in le dva cigarete. Vendar pa porabijo ti poslednji na leto 800 milijonov cigaret, katere bi se 500krat po dolgem položile okoli zemlje.
Avstrijsko državno uradništvo je menda zelo zadolženo.
Računa se, da iznašajo dolgovi državnega uradništva približno 200 milijonov kron. Vzrok je iskati v neurejenih plačah in stopajoči draginji. .
Nevaren uspeh oglasa.
V New Yorku je neka trgovina za električne potrebščine v nekem časopisu priobčila skromen oglas, da potrebuje enega raznašalca. Ko je drugo jutro vodja trgovine odprl vrata, vsulo se je v prostore do 500 moških — vseh starosti in velikosti. Vsak izmed njih je hotel biti prvi, nastala je zmešnjava, suvanje in kričanje. Veliko izložbeno steklo so štrli, prodajalci so se z največjo muko zabarikadirali in telefonično poklicali policijo, ki je z vztrajno uporabo palic končno odpravila ponudnike.
Iznajdljivi naši vojaki.
Martin Sire z Visokega, ki se nahaja v boju v Karpatih, ni imel papirja, da bi pisal domu. V karpatskih gozdih morajo biti obilne breze. Ta vojak olupi brezovo kožo, odreže notranjo glad, papirju podobno kožo v velikosti bojne dopisnice in piše svojemu prijatelju županu na Visokem, da se
nahaja tam v Karpatih zdrav v boju zoper Ruse. Ta dopisnica je prišla kot druge vojne dopisnice na župana Okorna na Visokem, katero hrani kot vojni spomin.
Napeljava mrzlote.
Vsakdo je že videl kako napeljujemo v podzemeljskih ceveh po mestnih ulicah in cestah vodo in plin v posamezne hiše itd. V celi vrsti ameriških mest pa polagajo še tretjo vrsto cevi, ki sprevajajo po mestu tudi mrzloto, ki se jo izdeluje v tovarni z amonja-kom.
Seme solnčnic je prav dobra krma za kokoši.
Solnčnice bi se moralo saditi po vrteli ne le zbog lepega cveta, ampak tudi zato, ker dajejo dobro krmo za kokoši in sicer tako, ki pripomore, da nesejo kokoši dalj časa. Ko se hoče pokladati kokošim to zrnje, ni ravno potreba, da se ga obrobka, ampak vrže se jim lahko kar celo plodišče. Kokoši ga izkljujejo same. Ker ne zori seme na vseh plodiščih obenem, zato se ima tako krmo lahko dalj časa na razpolago.
Prstan cesarjeviča Rudolfa?
V Goergenjskih gozdih na Solno-graškem je našel nek pastir dragocen prstan s črko R. Strokovnjaki izjav-ljajo, da je prstan umrlega cesarjeviča Rudolfa.
Zmenjal jih je.
Častnik (slugi, ki je pri pameti bolj počasen): "Tu imaš dve kroni. Za eno mi kupi klobas, za to drugo pa piva."
"Sluga odide, držeč v vsaki roki eno krono. A kmalu se vrne brez naročenega.
Častnik: "Kje imaš klobase in pivo?'
Sluga: "Javljam pokorno, srečal sem gospoda stotnika, moral sem salutirati, zmešal sem krone, a zdaj ne vem, za katero naj kupim klobase in za katero pivo."
Izdala se je.
Gospa: "Zakaj te ni tako dolgo, ko sem vendar zvonila?"
Služkinja: "Oprostite mi, milostna gospa, prvega in drugega zvonenja ni-sem slišala, še le tretjega sem čula."
S!
MALI OGLASI.
m
m
PRODA SE NA JAVNI DRAŽBI lepo pohištvo, 3 peči, preproge, 2 seta za spalne sobe, posodje in drugo. Prodaja se začne ob 1. pop. v ponedeljek na 714 N. Bluff St.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, 111.
Geslo: "Vse za vero, dom in naroA" "Vsi za enega, eden za vse."
Previdno.
Rekrut, ki dobi prvič puško v roke, reče častniku:
"Gospod oficir, ta-le reč ima pa spredaj luknjo, da ne boste morda pozneje rekli, da sem jo jaz naredil!"
Inserat.
"Mlad človek, sposoben za vse, išče službe, — najrajše kot blagajnik."
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stonick.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepee
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Anton Šraj, Jr.
Nicholas J. Vranichar,
Joseph M. Grill,	Y
__T
To društvo sprejema v svojo sred* može, žene, fante in dekleta od 16. d» 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 58c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnine in za operacije, za plačila, k^kor kaže oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo v Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društva ali ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-w-F
Popolnoma varno naložen je denar
Hranilnica in posojilnica v Kandiji
%
PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO
Vloge se obrestujejo s 41 % (4.75) na leto.
Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K.
Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Poleg tega lastni^Posojilniški dom"vvred. nad52.000 K.
Morski razbojnik.
f*
Spisal kapitan Frederick Marryat|
Iz angleščine prevel J. M.	^^
(Dalje.)
-Mr. Witherington je vzel zemljo in jajca ter užival svoj zajtrk, kakor hi tro je mogel, ne da bi sam vedel za vzrok svoji naglici. Vzrok temu pa je bil, da ga je prihod gostov vznemi ril in zmede!. Začel je premišljati, kaj naj stori z došelci. Kot staremu samcu mu je bilo težko ukreniti vse tako, kakor bi bilo treba. Ko je izpil še eno čašo čaja, se je vrgel v naslanjač, se del zložno in prijetno ter prav kmalu začel govoriti sam pri sebi nekako ta-(kole: •
"Na kri Witheringtonov! Kaj naj počnem jaz, stari samec, z malim otro-čičem in z dojilko, ki je tako,črna ka kov pipkov as, in vrhutega še z enim črncem? Ali naj jih pošljem zopet nazaj? Da, to bi bilo najboljše! Toda otrok! Kričaje se bo vsako jutro zbudil ob peti uri —-poljubiti ga moram trikrat vsak dan — krasno! — In potem ta zamorska dojilka — z debelimi ustnicami — ki bo vedno poljub Ijala otroka in ga vzdigovala proti meni — nevedna kakor žival — in ako bo otroka bolel trebušček, mu bo dala v usta zrno popra — po zapadnoindij-skem običaju — otroci niso nikdar brez bolečin v trebuhu — uboga, uboga moja nečakinja — kaj se je vendar zgodilo z njo in z njenim drugim o-trokom? — Rad bi našel to drago ubo-žico! — In prišla bi semkaj k meni in skrbela za otroka. — Ne vem, kaj naj storim — najrajši bi poslal po svojo sestro Moggy — toda ta bi delala prevelik hrušč — nečem se prenagliti. Naj premišljujem še dalje!"
Pri teh besedah je Witheringtona premotilo dvakratno trkanje na vrata.
"Prosto!" je odgovoril; in vstopila je-v sobo kuharica z obrazom, ki je bil tako rdeč, kakor bi bila ravnokar pripravila obed za osemnajst ljudi, in brez navadnega predpasnika.
''Oprostite, prosim," je dejala in se priklonila, "prosim vas, da si poiščete drugo kuharico."
"O, jako dobro," je odgovoril nir. Witherington nejevoljen radi motenja.
"In ako vam je prav, bi šla rada še danes — ne ostanem več tukaj, go-1 spod."
"Pojdi k vragu, ako hočeš," je jezno , odgovori! mr. Witherington, "toda ' najprej pojdi iz sobe in zapri vrata za seboj."
Kuharica je odšla in mr. Witherington je bil zopet sam.
"Preklicana stara babrfica — kaj neki jo je ugriznilo! Najbrže neče kuhati za črne ljudi, mislim — da, to bo."
Tukaj je Witheringtona ižnova zmo- ! tilo dvakratno trkanje na vrata.
"O, gotovo se je že premislila. ! Vstopi!"	|
Sedaj pa ni bila kuharica, temveč hišna Mary, ki je prišla v sobo.
"Op rostite," jč dejala plakaje, "zapustiti hočem vašo službo."
"To je zarota, sveta nebesa! Dobro! Lahko greste!"
"Se drevi, gospod, ako vam je prav," je odgovorila.
"Še v tem trenutku, ako hočeš!" je jezno vzkliknil mr. Witherington.
Hišna je odšla, Witheringtonu pa bilo treba nekaj časa, da se je nekoliko umiril.
"V tej deželi naj gredo vsi služabniki k vragu!" je rekel naposled; "prevzetni norci — nečejo snažiti sob za črnimi ljudmi, mislim — da, tako je — rakom naj gredo žvižgat vsi, črni in beli! Vsa moja hiša je narobe zaradi prihoda majhnega otroka. No, jako neprijetno je to — kaj naj storim? — Ali naj pošljem po sestro Moggy? — Ne, pošljem po Jonatana."
Mr. Witherington je pozvonil, in Jonatan se je takoj prikazal.
"Kaj popmeni vse to, Jonatan?" je dejal; "kuharica se jezi, Mary joka — obedve gresta odtod — kaj naj vendar pomeni vse to?"
"Xo, William jima je povedal, kako ste ukazali, da bosta obadva črna gosta spala pri njiju."
"Ta lopov! Vedno nam dela sitnosti, Jonatan, veš, da nisem nikdar mi-1 »lil kaj takega."
"Gotovo nisem mislil, gospod, zakaj to bi bilo proti vsaki spodobnosti," je odgovoril ojnatau.
"Dobro torej, razloži jima vso stvar, zakaj ničesar nečem več slišati o tem."
Mr. Witherington se je nato začel posvetovati s kletarjem in je odobril vse, kar je oni nasvetoval. Gpstje so dospeli ob določeni uri in so bili primerno postreženi. Mladega Edvarda ni bolel trebušček, tudi ni zbudil Witheringtona ob peti uri zjutraj; in naposled vse to ni bilo tako neprijetno. Akoravno vse skupaj ni bilo tako neprijetno, kakor je mr. Witherington pričakoval, vendar ni bilo prijetno, in neprestana nadlegovanja zaradi prepirov med služabniki, pritožbe Judy-jitie, ki jih je v slabi angleščini prinašala proti kuharici, ki je imela, to se mora priznati, neke predsodke proti njej in Kokotu, slučajno bolehanje malega otroka itd., vse to je tako razjezilo mr. Witheringtona, da ni več našel miru in pokoja v svoji hiši. Trije meseci so skoraj že minuli, in še vedno ni bilo nobenega poročila o čolnih, in kapitan Maxwell ,ki je obiskal mr. Witheringtona, se je odločno izrazil,
da sta se morala potopiti v viharju Ker torej potemtakem ni bilo nobe nega upanja, da bi se mrs. Templemo rova še vrnila kdaj in skrbela za svo jega otroka, se je mr. Witherington naposled odločil, da piše v Bath, kjer je stanovala njegova sestra, in ji izpo roči vso povest, proseč jo, naj pride k njemu in vodi gospodinjstvo. Črez nekoliko dni pa je prejel tale odgo vor:
"V Bathu, avgusta meseca... Dragi brat Anton!
Tvoje pismo sem resnično prejela minulo sredo in priznati moram, da me je njega vsebina nemalo preseneti la. V resnici, tako mnogo sem premišljala o vsem tem. Pišeš mi, da imaš v svoji hiši otroke svoje sestrič ne, ki se je bila omožila na tako ne spodoben način. Nadejam se, da je resnica, kar mi pišeš. Toda vem tu di, kaj vse utegnejo zakriviti samci dasi je bolje, da človek nikdar ne go vori o takih nedostojnih stvareh ter jih niti ne namigne.
Mislim, da ne boš imel namena postaviti otroka za svojega dediča, kar bi se mi zdelo jako neprimerno; in res, lady Betty mi pravi, da pripada po postavi takim otrokom le deset odstot kov in da se tej določbi ni mogoče iz ogniti. Toda jaz se držim strogega pravila, da nikdar ne govorim o takih stvareh. Kar se tiče Tvoje prošnje da bi prišla k Tebi in prevzela gospodinjstvo, sem vprašala lady Betty za svet, in pritrdila mi je, da je z ozirom na čast rodovine najbolje, ako pri dem, da se tako reši vsaj videz. Ti si v veliki zadregi kakor večina moških, ki hočejo prosto živeti in se dado zavesti od zapeljivih in zvijačnih žensk. Toda, kakor pravi lady Betty, čim manj se govori o tem, tem prej se popravi.
Z ozirom na to bom storila vse potrebne priprave, da zapustim hišo, in nadejam se, da pridem v desetih dneh. Marsikatera vprašanja sem že morala slišati zaradi te neprijetne stvari; jaz pa vedno odgovarjam le eno, da hoče jo samci biti samci in da to naposled ni tako hudo, kakor če bi se bil® zgodilo, ko bi bil oženjen; zakaj strogo se držim pravila, da nikdar ne govorim o tem in niti ne namigujem na take stvari, zakaj, kakor pravi lady Betty, možje se vedno ujamejo v nastavljene pasti, in čim prej se take stvari potlačijo, tem bolje. Toliko naj bo za danes dovolj od Tvpje ljubeče Te sestre
Margarete Witheringtonove. P. S. — Lady Betty in jaz se popol-i noma strinjava v tem, da si ravnal zelo prav, ker si najel dva črna človeka, da j prineseta otroka v tvojo hišo, ker bodo torej sosedje mislili, da so res pri-| šli iz tujine in na ta način lahko mi sami obdržimo svoje skrivnosti zase. I	M. W."
"No, na vse grehe Witheringtonov, ali ni to tako, da bi pogubilo človeku pamet! Rakom naj gre žvižgat ne-zailpna stara devica! Nemaram, da pride v mojo hišo! Vrag naj odnese še to lady Betty in vse take stare babni-ce, katerih največje veselje so škandali! Prav res!" je nadaljeval mr. With-j erington in vrgel pismo na mizo ter globoko vzdihnil, "to je vse drugo kakor prijetno!"
Toda, če sq je zdelo mr.'Witheringtonu vse i^rej kakor prijetno, je kmalu spoznal, da je celo neznosno.
Njegova sestra Moggy je dospela in se ustanovila v hiši a vso mogočnostjo kakor oseba, ki je rešiteljica ugleda in časti svojega brata. Ko so prvič prinesli k njej otroka, bi bila vendar takoj na prvi pogled lahko spoznala niočno podobnost s Templemorom; toda pogledala je z edinim svojim očesom otroka in od njega na obraz .svojega brata ter s prstom žugajoč glasno vzkliknila:
"O, Anton, Anton! In ti si mislil, da me pre variš? Ta nos — ta usta — čisto tvoja — Anton — sram te bodi I Fej, sram te bodi!"
Toda moramo hiteti dalje od nesreče, ki jo je zakrivila dobrosrčnost in dobrovoljnost mr. Witheringtona. Ni bilo niti dneva — da, niti ure, da ne bi bila njegovih ušes žalila razna očitanja sestrina. Judy in Koko sta morala nazaj v Ameriko, služabniki, ki so služili pri njem toliko časa, so od hajali drug za drugim in so se menja vali skoro z vsakim mesecem. Sestra je despotno vladala vsej hiši in bratu in vsa prijetnost ubogega nir. Witheringtona je minula, dokler ni prišel čas, ko je bilo treba mladega Edvarda poslati v šolo. Mr. Witherington se je tedaj ojunačil in po nekoliko burnih mesecih slednjič zapodil sestro nazaj v Bath; potem je bil zopet enkrat v prijetnem položaju.
Edvard je prihajal ob počitnicah domov in vsi so ga imeli radi; toda kmalu sc je raznesla govorica, da je sin starega samca, in opazke, ki so jih radi tega delali ljudje, so bile zanj tako neprijetne in žaljive, da mu ni bilo žal, kakor tudi je rad imel dečka, ko mu je ta izjavil, da hoče postati mornar.
Kapitan Maxwell ga je uvedel v novo službo, in pozneje, ko je moral zaradi slabega zdravja in oslabelosti za
nekoliko časa zapustiti svoje mesto, je preskrbel svojemu-varovancu mesto na drugi ladji. Z ozirom na vse to, moramo preiti nekoliko let, ko se je Edvard Templemore z vso vnemo vdal svojemu poklicu, ko se je mr. Witherington postaral in postal še večji čudak in ko se je njegova sestra Moggy zabavala z lady Betty in njeno najljubšo igro, z whistom.
V vsem tem času ni bilo ničesar čuti o onih dveh čolnih ali o mrs. Temple-morpvi in njenejn otroku. Zaraditega se je naravno sodilo, da so se vsi ponesrečili, in spominjali so se jih kakor stvari, ki so nekdaj bile.
ŠESTO POGLAVJE.
Pomorski kadet.
Na krovu kraljeve fregate "Unicorn" sta bili dve zelo veliki osebi: kapitan Plumbton, poveljnik ladje, ki je bil zelo velik, kar se namreč tiče široko-sti in ne visokosti. Kapitan Plumbton ni bil višji kakor štiri črevlje deset palcev, toda meril je prav toliko okoli pasa. Hodil je z odprto suknjo, ki je mahala po zraku, palce svojih rok pa je držal v rokavnih luknjah svojega telovnika; pri tem je seveda potiskal rame nazaj, tako da je bil videti še ogromnejši, nego je bil v resnici. Glavo je nosil zelo pokonci, prsi in trebuh pa daleč naprej. Bil je pravi zgled bahavosti in dobrodušnosti ter se je ponašal kakor igralec v kaki procesiji.
Druga oseba je bila prvi poročnik, ki se mu je priroda drugače izkazala naklonjeno. Bil je namreč tako visok, kakor je bil kapitan majhen — in tako suh, kakor je bil njegov predstojnik debel. Njegove, dolge, suhe noge so sezale kapitanu skoro do ramen in nagibal se je dol nad glavo kapitanovo, kakor bi bil dvigalna priprava, kapitan pa tovor, ki ga hoče vzdigniti. Roke je nosil na hrbtu, po dva in dva prsta sklenjena. Največja težava je bila zanj očividno, da uravna svojo hojo s papigastimi koraki kapitanovimi. Poteze njegovega obraza so bile ostre in obraz sam prav tako suh kakor o-stalo njegovo telo.
Pritožil se je pri kapitanu o raznih osebah, vendar mu s tem ni moge! vzeti dobre volje. Kapitan Plumbton je bil dobrodušen človek, zadovoljen, če je le imel dobro kuhinjo. Poročnik Markitall pa je bil čemeren človek, ki bi se spri celo s svojim koščkom kruha, ako bi bilo mogoče.
"Popolnoma nemogoče je," je nada ljeval prvi poročnik, "izvrševati dolžnosti brez pomoči."
Na to skrivnostno opazko, ki je spričo telesne razlike obeh donela na kapitanova ušesa, kakor bi prihajala iz nebes, je odgovoril kapitan: "Prav res!"
"Potem, gospod, se nadejam, da ne bo ste imeli ničesar proti temu, ako zapišem tega moža v kazenski zapisnik."
"Premislim si, mr. Markitall." Te besede so pomenile pri kapitanu Plumbtonu prav toliko kakor: ne.
"Zal mi je, da moram reči, kako zelo so naši mladi možaki nadležni."
"Dečaki so vedno taki," je odgovoril kapitag.
"Da, toda dolžnosti je treba izpolnjevati, in jaz jih ne morem brez njih.'
"Jako dobro — pomorski kadeti so jako koristni."
Toda, žal mi je, ker moram reči, da niso. Tukaj je na primer Templemore; ničesar ne morem počenjati z njim — nič drugega ne dela kakor smeje se venomer."
"Smeje se! Ali se smeje radi vas, mr. Markitall?"
'Ne popolnoma, toda smeje se zaradi vsake stvari. Ako ga pošiljam vrh jadrenika, gre gor in se smeje; ako ga pokličem dol, pride dol in se smeje; ako grajani napako na njem, se prihodnjo minuto že zopet smeje: nič drugega ne dela kakor smeje se. Prav posebno želim, da bi vi izpregovorili z njim in bi videli, ako bi ga morebiti vi —"
"Pripravili do joka, kaj ne? Na tem svetu je bolje, da se smeje kakor da se joka. Ali se nikdar ne joče, mr. Markitall?"	f
"O da, ali zelo po nepotrebnem. Zadnjič, ako se spominjate, ko ste kaznovali mornarja Wilsona, ki sem mu ga odločil za slugo, se je ves čas jokal; to je skoro nekaj kakor — najmanj neposreden upor, kakor se mora
sklepati--"
"Da je bilo fantu žal, ker je bil njegov sluga kaznovan; jaz nikdar ne dam rad pretepati kakega moža; toda žal mi je, mr. Markitall."
"No, nečem govoriti o njegovem joku — to denimo na stran; toda njegovo smejanje; prositi vas moram, da se ozirate na to. Tukaj ravnokar prihaja. Mr. Templemore, kapitan želi govoriti z vami!"
No, kapitan ni hotel ravno govoriti z njim, toda ker ga je prvi poročnik nekako primoral do (tega, ni mogel drugače. Templemore se je dotaknil svojega klobuka in stopil pred kapitana, in žal nam je, da moramo povedati, tako veselega, lokavega, zaupnega obraza, da sta bila obtožba in veliki prestopek naenkrat dokazana.
Torej," je rekel kapitan Plumbton, se ustavil ter še bolj nategnil svoje raine, "vidim, da se smejete zaradi prvega poročnika."
'Jaz?" je odgovoril deček in široko raztegnil usta.
"Da, vi," je dejal sedaj prvi poročnik in se vzravnal v vsej svoji dolgo-iti, "no čemu se pa smejete sedaj?" "Ne morem drugače—ni moja kriv-(Nadaljevanje na 7. strani.)
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejem« raznovrstne denarne ulogi ter pošilja denar na vse dele tretm.
Kapital in preostanek $300,000.00
:.:SIoveuska Gostilua:::
vino domače in importirano, ;jgj| fino žganje in dišeče smodke.
HJiJil^N. Scott St., Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
SLpVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, £ Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
Oscar J. Stephen i
Sobe 201 In 808 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk m šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines utitf blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi 'e bomo zadovoljili in ti prihranili denar-
W. J. LYON®
Naš office in Lumber Yard r.a vogl« DES PLAINES I NCLINTON STS.
%
Geo. Svetlecich
Frank Lopartz
javni
NOTAR

100 Ohio Street JOLIET
STARA
1 GOSTILUA
-9-
NAJBOLJŠA ,* POSTREŽBA.
3 Kupuje in prodaja zemljišča S ! v mestu in na deželi, j Zavaruje hiše in pohištva pro- * ; ti ognju, nevihti ali dragi po- V
j škodbi.
j Zavaruje tudi življenje proti §1 | nezgodam in boleznim.	S
Izdeluje vsakovrstna v notar- iyej sko stroko spadajoča pisanja.
_______S
^ Govori nemško in angleško, jg
W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
m PRVI SALUN a H ONKRAJ MOSTA S
i
Chicago Telephone 3868. j 107 RUBY STREET, JOLIET, ^ DOBRODOŠLI!
Garmey, Wood & Lennofl
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, &1*
Metropolitan Drog Store
N. Chicago & Jackso« St».
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI T
"BELLADONNA
Revmatej*;	slabostih t
HROMOSm	H.JUCNH « f*3*", «
BOLESTI » KOLKU	MRMBNJU « ŽIVCU" ,
BOLESTIH . ČLENKIH	VNETJU OHSNB 1 NEVRAUSfl, PROTTNU PREHLAJENJU
OTRPLOSTI H&C	BOLESTIH » f"
SLABOTNE« KRI&J	BOLESTIH • I HUHHKA&JU
I
17-
1
Navadna pomota.
Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov P» napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih, posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je

ELIXIR
BITTER-WINE4
J CAN l
S* *
▼^INtROVO
HORKE viko
JOSEPH TRINE*
fl.LI- J A., a
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpomore pri:
ZABASANOSTI,
NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
BOLEČINAH V DROBU, ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI,
OSLABELOSTI.
Njegov ttčinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost m njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nerednosti v prebavnih organih.
V VSEH LEKARNAH	CENA

Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Trine"-jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po P°žti 35 in 6°C

JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.==========
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
mm&m
■	>--"c
Učite
svojo deco slovensko
K K K t K K t K k k k k s k
moliti in citati
'Z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
i
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
»74»
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. C°MMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
MORSKI RAZBOJNIK.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Jomaca naravna ohiska vina
Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
____1780-82 E. 28tli St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona
cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
p0j^r' vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Vjn °ma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ' i^y Order.
: 1st

Ljudska banka
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko H v Jolietu
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
l2>°00 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen «	denar. Pod vladno kontrolo.
g obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. birst National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
hranilnica
Nad 1,) _

slavnoznani
I s
^OVHNSKI POP Pr°ti žeji - najbolje sredstvo.
vež ga pijefc tembolj se ti priljubi, h ---—
te£a izdelujemo še mnogo drugih Zadkih pijač za krepčilo-

PIYO
V	___
0 So n.aši domači čisti pridelki, koje j izdeluje domača tvrdka.
aflfct Slovenic Bottling Co,
St'	Joliet, III
»IChl. 2275 N w 480> ob ne(leljah N> w. 344
IMU
da, in dobro vem, tudi vaša ne," je pristavil dečak spoštljivo.
"Ali veste, Edvard — mr. Temple-more — kako nepristojno je, ako se ne vedete spoštljivo proti svojemu višje-' mu?"
"Nikoli se še nisem smejal radi mr. Markitalla, razen enkrat, dobro se še spominjam, in to je bilo takrat, ko se je spotaknil in padel."
"In zakaj ste se mu smejali takrat?" "Vedno se smejem, kadar se kdo spotakne in pade," je odgovoril dečko, "ne morem pomagati."
"Tedaj mislim, bi se tudi smejali, ako bi videli mene na tleh?" je vprašal kapitan.
"O!" je dejal dečak, ki se ni mogel več premagovati, "to je gotovo, od smeha bi počil — mislim si, da vas sedaj vidim v tem položaju."
"Ali res? Jako me pa veseli, da to ni resnica; bojim se pa, mladi gospod, da ste sami sebi dokazali svoj prestopek."
"Da svoje smejanje, ako je smejanje prestopek; toda v vojaških postavah ni nikjer zapisano kaj takega."
"Ne, toda premajhno spoštovanje je Smejete se, kadar greste na vrh jadrenika."
"Toda izvršim povelje takoj — ali ne, mr. Markitall?"
"Da, izvršite povelje; toda vaše smejanje je priča, da se prav nič ne bojite kazni."
"Prav nič več. Polovico svojega časa prebije-m vrhu jadrenika in sedaj sem že vajen tega."
"Vendar, mr. Templemore, ali ne čutite, da je kazen sramotna?" je strogo vprašal kapitan.
"Da, ako bi čutil, da sem jo zaslužil, bi gotovo moral. Ne bi se smejal, ako bi me vi poslali vrh jadrenika," je odgovoril dečak resnega obraza.
"Ali vidite, mr. Markitall, da je Templemore lahko resen?" je opomnil kapitan.
"Vse sem že poizkusil, da bi ga napravil resnega; vendar bi rad vprašal mr. Templemora, kaj misli reči s tem, ko pravi, 'ako jo zasluži'? Ali misli tem reči, da sem ga kdaj kaznoval po krivem?"
"Da," je odgovoril dečak drzno; "V petih primerih izmed šestih moram iti na jadrenik za nič — in to je vzrok, da mi ni prav nič do tega." 'Za nič? Ali ni smejanje nič?" 'Jaz izpolnujem svoje dolžnosti, kolikor le morem; vedno takoj slušam vaša povelja, vse poizkušam storiti, kar le morem, da bi vam ustregel — toda vedno me le kaznujete."
"Da, zaradi smejanja in pa, kar je še hujše, ker ste vzrok, da se smejejo mornarji vse ladje."
Ti delajo in izvršujejo povelja prav tako kakor sicer po navadi, akoravno se smejejo — in mislim, da delajo še mnogo bolje, ko so veseli."
"Prosim vas, kakšno pravico pa imate vi misliti?" je odgovoril prvi poročnik v veliki jezi. "Kapitan Plumb-ton, ker ta mladi gospod misli, da ravna prav, ko se vtika, kadar vzdržujem red in disciplino, vas prosim, da bi se prepričali, kako bo vplivalo nanj, ako ga kaznujete vi."
"Mr. Templemore," je dejal kapi tan, "pred vsem ste nekoliko presvo-bodni v svojem govoru in drugič, prevelik prijatelj ste smehu. Mr, Templemore, vsaka stvar ob svojem času bodite veseli ob svojem, bodite resni ob svojem. Tukaj na krovu pa ni pro-tor za šale."
"In tudi pri ograji ne?" je šaljivo opomnil deček.
"Ne, prav pravite, tudi tam ue, toda lahko se smejete na zadnjem delu ladje in spodaj med tovariši."
"Ne, ne smemo se; mr. Markitall vedno pošilja k nam koga, ako nas sliši, da se smejemo."
"Zaraditega, mr. Templemore, ker se vedno smejete."
"Mislim, da se; in ako je to napaka, mi je zelo žal, da vam ne ugajam, vendar vas s tem ne zaničujem. Smejem se v spanju — smejem se, kadar se zbudim — smejem se, ko sije solnce— vedno se čutim srečnega; dasi me pa za kazen vedno poljete na vrh jadrenika, mr. Markitall, se vendarle ne bom smejal, temveč boin žalosten, ako se vam pripeti nesreča."
"Nadejam se, da bo tako, dečko resnici upam, mr. Markitall," je rekel kapitan.
"Dobro," je odgovoril prvi poročnik "ker mr. Templemore priznava svojo napako,- kakor se vidi, odstopam od pritožbe — prosim ga samo, da se ne bo več smejal."
"Sedaj ste čuli, kaj pravi prvi poročnik. Prav umestno je in želim, da ne čujeni nobene pritožbe več. Mr. Markitall, izporočite mi, kadar bo popravljena vrv onega sprednjega jadra — rad bi ga dal še v tej noči razviti."
Markitall je odšel, da pozve glede te stvari.	i
"In, Edvard," je dejal kapitan Plumbton, kakor hitro ju poročnik ni mogel več slišati, "v tej stvari bi ti rad povedal še marsikaj, toda sedaj ne u tegnem. Pojdi torej in obeduj z me noj — toda vedi, pri mizi se je dovo ljeno le zmerno smejati."
Dečak se je dotaknil svojega klobu ka ter odšel srečnega in zadovljnega obraza.
Ta mali prizor smo vpletli v povest da morejo čitatclji spoznati, kakšnega značaja je bil Edvard Eemplemore Bil je v resnici živa šala, veselje prijaznost proti drugim; bil je prijazen celo proti prvemu poročniku, ki ga j zasledoval zaradi njegove naklonjeno
sti do smea. S tem pa ni rečeno, da je storil dečko vedno prav, kadar se je smejal, ali da prvi poročnik ni ravnal prav, ko je poizkušal ustaviti njegovo smejanje. Kakor je rekel kapitan, vsako stvar ob svojem času; vendar se Edvard ni vedno smejal o pravem času. To pa je izviralo iz njegove navade, in mogel ni drugače. Bil je vesel in radosten kakor jutro v maju; in tako je živel dalje, smejoč se pri vsaki stvari — vesel proti vsakomur — priljubljen skoro vsakemu človeku — in njegov drzni, prosti n srečni značaj se ni uklonil pod nobeno težavo, pod nobenim naporom in pod nobeno izpremembo.
Svoj čas je odslužil — pri preizkušnji so ga skoraj zavrgli zaradi njegovega smejanja — in potem je šel zopet smehoma na morje. Poveljeval je nekoč čolnu, ko so namerjali zajeti francosko korveto, in ko je bil na njenem krovu, se je tako zelo zabaval in smejal malemu francoskemu kapitanu, ki je skakal okoli s svojim mečem v roki, za marsikoga usodnim, da je dobil naposled sam od kapitana znamenje, ki ga je podrlo na tla. Zaradi tega boja ip z ozirom na njegovo rano so ga povišali za 'poročnika; bil je prideljen neki linijski vojni ladji v Zapadni Indiji. Tamkaj se smejal spričo rumene mrzlice, postal poveljnik krasnega bojni ladji prideljenega skunerja ter bil poslan na križarjenje, da pridobi za admirala plena, zase pa povišanja, ako bi bil tako srečen, da bi vse to dosegel v srečnem boju.
.SEDMO POGLAVJE. Sleeper's Bay.
Xa zapadnem obrežju afriškem je majhen zaliv, ki je prejel več nego eno ime od moVnarjev, slučajno tja prišedših. Prvo ime so mu vzdeli pogumni Portugalci, ki so se prvi upali na odprto vodovje južnega Atlantskega oceana; toda to ime je že pozabljeno, odkar so izgubili svojo moč na morju; ime, ki so mu ga nadeli vol-nolasi domačini, se najbrž nikdar ni zvedelo po svetu; vendar pa je že na tarih angleških zemljevidih zaznamo-menovan z imenom: Sleeper's Bay.
Ob obrežju tega zaliva je nekoliko pristanišč, ki so tudi zelo potrebna; celina pa, ki tvori ta mali zaliv, nudi loveškim očem kaj malo vabljiv in mikaven prizor. Na obrežju ni videti ničesar drugega kakor bel pesek in tu-intam majhne griče, ob katere udarjajo valovi Atlantskega oceana. Vse je golo in nikjer ni najmanjšega sledu o rastlinstvu. Razgled v notranjo deželo zakriva gosto ozračje z zračnim odsevom, ki kaže ponekod debla bližnjih palm, toda tako zlomljena in pokvarjena od lomljenja žarkov, da si more človek v teh slikah predstavljati vse drugo kakor drevje in sence. Voda zalivu je mirna in gladka kakor zrcalo. Ob tem obrežju vlada neprestan molk prirode. Niti majhne sapice ni nad stekleno vodno gladino, vso razgreto od navpično padajočih solnčnih žarkov, ki razlivajo črez njo obilico svetlobe in toplote. Nikjer ni videti niti ene morske ptice, ki bi mahala s perutmi ali mirno plavala v zraku ali z bistrim očesom prodirala globino, vsak trenutek pripravljena planiti na svoj plen. Povsodi je tišina, samota, pustota. Edino znamenje življenja so hrbtne plavute morskih somov, ki ali leno plavajo po vroči vodi ali pa mirno leže v poldanski vročini. Tako puste, mrtve, dolgočasne pokrajine si skoro ne moremo misliti, razen če poletimo v duhu v mrtve, ledene pokrajine na zemeljskih tečajih.
Ob Vzhodu v ta zaliv, v plitvi vodi, je ležala ladja, zasidrana, toda nepremična kakor smrt. Takoj bi bila obr nila nase pozornost vseh, tudi ako bi bila v največjem in najživahnejšem pri tanu vsega sveta. Tako krasne so bile njene poteze, da bi si človek skoro mislil: To je prirodno čudo, namenjeno za poživljanje oceana in ustvarjeno od roke nebeškega Stvarnika, da pripomore do lepote in mnogovrstnosti njegovih del. Kje bi tudi bilo mogoče iVajti med vsemi živalmi, ki obisku jejo ocean na perotih ali plavutah, od velikanskega levijatana do najmanjše morske živali, od velikega albatrosa do najmanjšega oznanjevalca viharja, kjer bi bilo najti živo bitje ali stvar lepše in bolj enakomerno upodobljeno kakor je bilo to delo človeške spretnosti, čigar krasna oblika in elegantno se zožujoče strani so bile sedaj edino, kar se je videlo med obzorjem in ne bom.
Toda žal! Zgrajena je bila iz lakomnosti, da podpira krvoločnost in nepravičnost, opravljala pa je sedaj še bolj sramotno delo. Prej je bila ladja za sužnje — sedaj pa slovita in še bolj strašna razbojniška ladja "Avenger".
Ni bilo vojne ladje kateregakoli na roda, da ne bi bila imela povelja pre ganjati to ladjo, ki je bila toliko sreč na in uspešna na svoji zločinski poti N>i bilo trgovske ladje v nobenem delu neizmerne vodne ravnine vsega sveta katere mornarji ne bi bili trepetali, ka dar so začuli ime "Avenger" in se spo minjali vseh grozovitosti, ki jih je zvr šilo moštvo te ladje. Že povsod je bila ta ladja — na vzhodu, zapadu, se veru in jugu in povsod je pustila za se boj sledove plenitve in moritve. Tu kaj je sedaj ležala v mirni lepot Spodaj je bila pobarvana črno, vme pa se vila ozka rdeča črta — visoki ja dreniki in vse drugo pa je bilo pobar vano belo. Na sprednjem in zadnjem delu ladje je bilo razprostrto platno da varuje moštvo vročili solnčnih žar kov. Povsod je bilo videti jasna zna menja, da vodi ladjo izurjena in stro ga roka. Skozi prozorno vodo je bilo
videti bakrene okove, in kdor je pogledal s krova v temnomodro morje, je jasno videl spodaj peščeno dno in sidro. Ob zadnjem delu ladje je plaval majhen čoln, in teža vrvi, s katero je bil privezan k ladji, ga je skoro popolnoma pritezala k njej.
Pojdimo na krov te ladje. Prvo, kar kar bi nas presenetilo, bi bilo to, da smo se zmotili glede njene prave velikosti, ko smo jo opazovali od daleč. Nikar da bi našli ladjico kakih devetdeset ton, bi morali reči, da jih ima dvesto ter da je nenavadno široka. Krov je bil obit z ozkimi trdimi deskami, brez najmanjše izločine ali vglo-bine. Iz manilske konoplje narejene vrvi so bile lepo navite na bakrenih žrebljih in bela barva krova je bila v krasnem nasprotju z zeleno barvano ograjo. Kompasna hišica je bila vložena z umetno obdelanim mahagonj-skim lesom in okrašena z medovino. Svetle muškete so bile lepo razpostavljene okoli velikega jadrenika, kavlji za privlačevanje tujih ladij pa so bili razvrščeni okoli velikega drevesa.
Sredi ladje, med sprednjim in glavnim jadrenikom, je slonel dolg, meden, 32funten top na lafeti, ki se je dala zavrteti okoli in okoli in ki je bila u-rejena tako, da so jo mogli spustiti dol v ladjo in zakriti. -Na vsaki strani krova je stalo na lafetah po osem medenih, skrbno izdelanih topov manjšega kalibra. Sploh je pričala vsa ladja o spretnosti ladjedelčevi in njena o-prava o njegovi razsodnosti, ko ni bilo pogrešati ničesar potrebnega in je bilo vse urejeno jako okusno. Skrbnost, ki jo je bilo opaziti pri notranji uredbi, je pričala, da je voditelj te ladje vzdrževal železno redovitost in disciplino ter je bil na drugi strani dovršeno izurjen mornar. Kako bi tudi sicer mogla ladja tolika časa jadrati po svetu protizakonito in vendarle uspešno? Kako bi bilo vendar drugače mogoče vzdržavati red med tolpo lopovov, ki se niso bali niti Boga, niti ljudi, katerih večina je imela na vesti razne u-more in še Iiujše grozovitosti? Vse to je bilo pač edino mogoče, ker je poveljnik daleč presezal vse tako, da ni mogla dobiti nobenega tekmeca. Presezal jih je z nadarjenostjo, izve denostjo v svojem poklicu, v pogumu in skoro velikanski telesni moči — in na nesrečo, presezal jih je tudi z gro zovitostjo in zaničevanjem vsakega božjega in človeškega zakona.
(Dalje prih.)
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen em vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, »i prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG,
Woodruff Bldg.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 237
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
Samo pri tueni se dobe patentirana in garan-na sledeča zdravila: 7.11 rast in proti spadan-u ženskih in moških las, kakor tudi za rast mo
skihbrkin brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pišite tiikoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio
liiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiii^
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS
raiuiiii
immwmmwmm
*»»*G EKM A	<;
f Loan & Savings Bank
MARTIN WESTPHAL 21« N. Bluff Street	JOLIET. ILL. J
asfiftttfmmfmf
Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 8247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
»•■»♦■»•■»•'♦•■»•»•■»•»•»•»•»»•O
Met Steam Dye Home
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Joliet, 111.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posieeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
W. C. MOONET
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.

;highael conway*
106 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojnje flenar na zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
a. sghoenstedt&go.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 /Joliet, 111.
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno y Ameriki:

Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: , ILLINOIS,
DELO JAMČIMO.
i«
OB GRAMOFONU.
Spisal Iv. Baloh.
S!
iS?
Na oknu drugega nadstropja v predmestni ulici je slonela priletna ženska. Iz gostilne od nasprotne strani so doneli glasovi močnega gramofona, lep samospev Ave Maria iz neke opere se je slišal daleč okoli med vpitjem, petjem in kletvijo gostilniških gostov. Ženska je slonela neprenehoma na oknu, poslušala krasne akorde in debele solze so ji tekle po licih inpadale doli na cestni tlak, ljudje pa so hodili po r.jih...
Globok vzdih je prišel iz njenih pr-sij. Ni' bila več mlada ta ženska, pa tudi stara ne. V krasnih črnih kodrih so že bili nasejani posamezni sivi lasje, na licih pa je še ostal sled nekdanje lepote, katero so odnesli čas in skrbi.
Pri oknu jo je držala neka nevidna moč, vsa utopljena je bila v glasove gramofona, ki so ji bili toliko znani...
In potok solz ji ni usahnil, ljudje so pa hodili po njih.
Ozrla se je po sobi. Pri oknu šivalni stroj, kjer je preživela in presedela cel dan in vse večere, pri peči majhen štedilnik, ki je pripravljal jedi in dajal gorkoto, da ni bilo treba dvakrat kuriti sobe, na eni strani star divan, njena postelj, na drugi strani pa trhlena postelj, na kateri je ležala njena bolna mati. Še ena miza sredi sobe, par stolov, nekaj pokrajinskih slik na stenah in zaprašen zastor pri edinem oknu, to je bila vsa oprava njena, vse premoženje nekdaj toli slavljene, odlikovane in ljubljene Cecilije.
Cecilija je bila edina hči matere svoje — šivilje. Očeta svojega ni nikdar poznala. Mati njena je svojemu edinemu otroku podarila vso ljubezen svo jega srca in jo vzgojila po svojih najboljših močeh. Z delom svojih rok je preživljala sebe in svoje dete. Znana je bila daleč okoli kot izvrstna izdelo-valka perila, katero so v obilni meri naročevale pri njej razne trgovine. Dekle je odraslo in je že pomagalo "materi pri njenem delu.
Mala Cecilija je hodila v šolo, v kateri so podučevale redovnice. Rade so imele krepko, črnolaso in črnooko Cecilijo, ki je bila tako lepega, polnega lica, tako prikupljivega obnašanja in ki je imela tako krasen glas. Kedar je ona zapela s svojim ljubkim, za njeno starost močnim, polnodonečim sopranom, tedaj so jo součenke — ene zavidale, druge blagrovale. V tem glasu je bil skrit njen zaklad in vsa njena bodočnost.
Cecilija je rastla, ž njo pa tudi lepota in moč njenega glasu. Kamorkoli je prišla, kjerkoli je nastopila, vse je očarala, vsi so ji prerokovali sijajno bodočnost. Kedar je v samostanski cerkvi zapela kak samospev, je vse u-tihnilo po svetišču in spraševali so ljudje drug drugega, kdo da je pel. Kmalu je bilo znano širšim krogom njeno ime. Kako je bila vesela njena mati, da imajo ljudje tako radi njenega o-troka, njeno edino hčerko, kako ji je veselja drhtelo njepo srce, ko je slišala, kako hvalijo glas Cecilijin in ji obetajo lepo bodočnost.
Iskrena želja njenih predstojnikov je bila, da bi bila ostala v samostanu, ko je imela že dokončati študije, drugi pa so ponujali razna mesta, službe, da bi le tu ostala ter pomagala pri društvenih nastopih, pri predstavah, cerkvah itd. Zopet drugi so pa rekli, da ima zlato v grlu, da bi bila škoda, ko bi ne porabila krasnih talentov ter ne šla na visoke šole in se dalje izobrazila. Sijajna plača, čast in slava jo čaka, tako so prigovarjali njeni materi hišni prijatelji.
Cecilija se dolgo ni udala. Ali ko je videla, kakor se mati njena ubija z vsakdanjim delom, gledala v bodočnost, da bo imela krasne dohodke, da bo češčena in slavljena, da bo brez skrbi lahko živela s svojo materjo ter ji na stara njena leta obilno poplačala njeno skrb, tedaj, ko se je ž njo vred dolgo posvetovala, ali bi šla ali ne, tedaj je zmagal — glas sveta...
Potrebovala je še šole, tako so rekli vsi, ki so poznali lepoto njenega glasu in ji dobro želeli za bodočnost. Težko se je Cecilija ločila od samostana, kjer je preživela najlepša leta svojih mladih let, še težje njene vzgojiteljice, ker so vedele, da take nadarjene pevke ne bodo kmalu imeli v zavodu.
Za Cecjlijo se je pričela popolnoma nova doba. Popreje navezana le na ozki krog svojih součenk in učiteljic se je morala zdaj seznaniti s širšim svetom. Bili so trenotki, ko se je mati njena bala za njo, pa tolažila se je, da je imela hči njena izvrstno vzgojo. Tudi Cecilija sama se je včasih prestrašila bodočnosti, toda le za treno-tek, slavna, imenitna postati, to je bil njen cilj, njeno hrepenenje.
Dobili so se dobrotniki, ki so Ceciliji obljubili svojo pomoč. Mati sama je obljubila, da bo podvojila svoje moči, da si bo otrok njen na lažji način služi > kruha, kakor ona.
Cecilija je odšla na visoko šolo. Prvikrat v velikem mestu je ostala še vedpo nekako boječa, plaha, kakor je bila vzgojena. Pa ravno ta njena pri-prostost in nedolžnost jo je vsem prikupila. Mati njena je poskrbela, da je bila hči njena v dobri hiši, ali v velikem rpestu je življenje vse drugače, kot v pokrajinskem.
Hitro so tekli tedni in meseci. Ce-
cilija je imela veliko sovrstnic, nadarjenih pevk, ni bila ena prvih, ali vsi so rekli, da je ona velik, nenavaden talent in da ima bodočnost ne samo radi svojega glasu, ampak tudi radi svoje krasne postave, cvetočih lic... Izvrstno je dokončala šolo ter koj dobila različne ponudbe z dobro plačo. Ko je mati zvedela od svoje hčere, kako lepa bodočnost jo čaka in kako lepo plačo bo imela, tedaj je sklenila, da gre za svojo hčerjo ž iz skrbi za njo in pa da bi ž njo in poleg nje uživala njeno čast in njeno slavo. Odpovedala je delo, prodala skoraj vso opravo ter se k Ceciliji preselila. To je bil začetek brezskrbni dni za obe. Skoraj da se mati teh novih razmer ni mogla privaditi takoj. Vse spremenjeno: druga hrana, druga obleka, lepše stanovanje, vedni obiski, — vse je bilo nekaj nenavadnega za njo, ki je bila navajena le malomestnega življenja. Pa privadila se je vsemu, samo da je bila srečna ona in — Cecilija.
Slava njena se je kmalu raznesla drugam. Časopisi so prinašali njeno sliko in.hvalili njeno petje in njen nastop. Prišel je ravnatelj, ki je ponudil drugo službo v lepšem kraju, s sijaj-nejšo plačo. Šla je in mati ž njo. Težko je bilo slovo od priljubljene pevke. S šopki in solzami so se ločili od nje. Prišli sta drugam. Koj pri prvem nastopu si je pridobila srca vseh. In čim večkrat je občinstvo slišalo njen glas, tembolj jo je oboževalo. Tedaj je bil čas, ko so jo obsipali s cvetjem in venci, ko se ji je zdelo, da je vse le bajni sen, ne pa resnica. Imela je dosti čestilcev, oboževateljev krasnega glasu, tudi ženini so se oglašali iz bogatih, celo plemenitih rodbin
—	toda Cecilija je vse odklonila, ona je hotela služiti le umetnosti. Le naprej, le kvišku na poti slave — to je bil njen namen.
Odpovedala je sama po končani pogodbi svojo službo. Ravnatelj ji je ponudil velik dodatek že k itak nenavadni plači, a ona je rekla: ne! Zdelo se ji je, da premalokrat nastopi, zato je sklenila, da odslej nastopa le na koncertnih večerih. Tu je pričakovala več triumfov in več dohodkov. In zdaj se je pričela doba vednega njenega preseljevanja. Le par dni je bivala v enem kraju in zopet iskala slave dru-godi. To je bilo veliko časti zanjo. V najlepših, dragocenih, z biseri posutih oblekah je nastopala, češčena, oboževana od vsega občinstva, ki je vselej do zadnjega prostora napolnilo dvorane, kjer je ona — pela. Mati njena se je sicer naveličala tega vednega pre seljevanja, ampak slava njene hčere je omamila tudi njo.
Tedaj je bila Cecilija na vrhuncu svoje slave... Dragocene so bile njene pesmi, in srečen, kdor je njo dobil pod svojo streho — kot gosta.
Bilo je v pozni jeseni, ko je bila povabljena na večer v grad imenitnega plemenitaša. Za visok honorar je ob-ljubilapeti tri pesmi. Izpela jih je in bila odlikovana z vsemi častmi od visoke gospode. Po pevskem večeru pričel se je ples. Cecilija je užila mrzlo jed, ki ji ni dobro storila. Zavila se je v svoj dragoceni zimski plašč in se odpeljala domov. Prehladila se je, in sicer v grlu. Za bodoče dni je imela napovedanih že več koncertov, pa vse je odpovedala. Ker pa ravnatelji navadno poznajo nežnost takih slavnih pevk, zato niso verjeli njenemu neraz-položenju. Bo pozneje nastopila, s tem so se tolažili. Ceciliji pa ni boljše:. Prejšnjega glasu ni hotelo nazaj. Mati njena jo je tolažila, da je le hipno prehlajenje, Cecilija pa je bila v silnih skrbeh. Sedla je h glasovirju in hotela zapeti pesmi, ki jih je pela že neštetokrat. Ni šlo. V višavi je zmanjkalo glasu. Poslala je po zdravnika. Ta jo je potolažil, da bo boljše\ ko bo lepše vreme. Prišlo je, a glas njen je ostal nečist, hripav. Boljše mora biti, se je tolažila, vse eno bo šlo — in zopet je nastopila. Pa ljudstvo je ostalo hladno, navdušenje je ponehalo in časopisi niso bili zadovoljni. To je bolelo Cecilijo. Šla je k najslavnejšemu zdravniku, a ni dobila točnega odgovora. Mnogo zdravil — a bolezen vedno ista; glasu več ni nazaj, strašna misel! — Še enkrat je nastopila, pa občinstvo je ostalo mrzlo, mladina je žvižgala...
Njena slava — prazna pena!
Ta strašna misel ji je prišla pred oči. Ni se niogla ž njo sprijazniti. Neozdravljiva, nečeščena, pozabljena
—	nekaj strašnega. A prišlo je! Če-stilci so zapustili njen dom, časopisi so utihnili o njej, doma je sedela ob glasovirju in igrala — a zapela ni nikdar več!
Kupila je gramofon, ki je prednašal eno njenih najlepših pesmij: Ave Maria. In ob njegovih glasovih je mislila na pretekle dni.
Vse končano! — Strašne skrbi so legle na dušo Cecilije in njene matere. Proč — nazaj v domači kraj — to je bila želja obeh. In prišli sta nazaj, najeli majhno, ozko sobo, ob šivalnem stroju kot nekdaj si služili svoj vsakdanji kruli. To so bili žalostni dnevi. Zaslužek slab, konkurenca velika; vse je šlo polagoma v zastavljalnico: biseri, obleke, oprava... Ostal je pri hiši le še gramofon in v njem njen nekdanji prekrasen glas, edini spomin...
Pa tudi ta je moral iti. Prišel je gospodar v hišo in tirjal denar za stanovanje za celo leto. Denarja ni bilo, prijateljev ne; šla je mati in v sosednji gostilni ponudila gramofon za nizko ceno. In kupili so ga.
Dan za dnem so doneli njegovi zvoki gori v samotno sobico drugega nadstropja, mati je ležala bolehna na postelji, Cecilija pa je pri oknu slonela
in se vprašala: Čemu sem šla med svet?
Zopet in zopet so v gostilni navili gramofon in zahtevali prekrasno pesem neznane Cecilije, ona pa je molče slonela na oknu, solze so padale doli na kameniti tlak, ljudje pa so hodili po njih...
(Nadaljevanje s 1. strani.)
malo ozemlje. Zavezniki imajo zaznamovati uspehe.
"Na zapadnem pobočju gore Kere-ves Dere so kolonialne čete zavzele sovražno utrdbo.
Carigrad, 1. jun. — Turški generalni glavni stan naznanja o zadnjih razvojih na bojišču sledeče:
"Sovražnik je v ponedeljek napadel naše desno krilo pri Avi Burnu, a je bil odbit. Njegova izguba znaša na mrtvih kakih sto. V dolini pa jih je padlo več.
"Na fronti ob Seddul Bahru je prišlo do topniških in pehotnih bojev."
Turki izgubili 40,000 mož.
London, 1. jun. — Pred dvema tednoma v Dardanelah ujet Turek pravi, da so turške izgube v obrambi turških postojank na poluotoku Gallipoli dotedaj znašale nad 40,000 mož. To so danes uradno naznanili v Londonu.
Stric Sam in Mehika.
Washington, D. C., 28. maja. — Vsled razširjanja anarhije in lakote v Mehiki ter pogostih umorov Američanov je predsednik Wilson sklenil, u-kreniti vse potrebno, da bodo Združene Države pripravljanje za posredovanje z oboroženo silo, če treba, v pomiritev po revolucijah pretresene dežele in ustanovitev stalne vlade.
KiaiiSiSiii m s'm
ZA KRATEK ČAS.
m
ii Mi g
V šoli. t
Rimljani so imeli v bitki pri Kani 30,000 mož, od teh je bilo 20,000 ujetih, 40,000 mrtvih, 120,000 pa jih je ušlo.
II.
Kralj Alfons je imel ob rojstvu šele dve leti.
III.
Na povratku s Španskega so bila pota tako slaba, da so morali osem voz vpreči pred jednega konja.
IV.
Rihard III. je dal pomoriti vse svoje naslednike.
V.
Sčrvij je prišel v Rim in se je tam porodil.
VI.
Karol Veliki je tolikrat premagal Saše, da ga naposled kar počakali niso.
VII.
Suvarov je s svojo vojsko marširal tako hitro, da ga niso dohajali niti pe-šči niti konjiki niti topničarji.
VIII.
. Ko veliki vezir drugi dan vstane in vidi, da nima glave — da, tako to ne gre.
IX.
Ko je Humboldt prišel na vrh Ciili-borasa, bil je zrak tako tenak, da ni mogel čitati brez naočnikov.
X.
Na Angleškem dela Ramsden najboljše astronomske ure, ki vsak dan prehite le tri do štiri ure.
XI.
Ujeli so Hovnika, iztrgali mu srce iz prsij, vrgli mu je v glavo, a potem ga izpustili.
XII.
Afrikanski lev rase do desetega leta, od tega časa pa prihaja vedno večji.
Katero ime je na svetu najvažnejše?
Vladar?
Vladarstvo, duševno in posvetno, je ustanovil Bog. 1'rvi duševni vladar je bil On sam, posvetno pa je izročil Adamu.
Vladarstvo je tako potrebno, da bi postalo samo po sebi, ako ga Bog ne bi ure<fil. Brez vladarstva ni misliti na red, med narodi bi vladar veden nemir in prepir. Najmanjša kočica ni brez poglavarja. Ta ideja je človeku že prirojena.
Minister, namestnik, okrajni glavar?
So pač važna imena. Kaj so človeku možgani, očesa, ušesa in usta, so ti za vladarja. Po njih se mu misli razvijajo, po njih gleda in vidi dvoje podložne, ž njimi se posvetuje, po njih sliši in ukrene kar je potrebno.
Umetnik?
Ki nam proizvaja čudeža narave. Kipar "umetnik, slikar umetnik, nas ustavljata, da zavzeti in pa presunje-ni obstojimo ter občudujemo njune umotvore.
— Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača pravo ceno.
POZOR!
POZORI
spomladne in letne obleke.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Jurlčič
1001 N. Chicago St JOLIET. IL

W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže irt preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.

JPiite "E 13s: Br and" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenic«!1'
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ '
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ......................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za j ■ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) z» * '
Cogtfac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................ii268
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ................................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................jyoi
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ...........................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
.JOLIET, B^
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.
Union Coal & Transfer
615 CASS STREET, JOLIET, IM" Piano and Furniture JVlovi*1*
Chicago telefon 4313.
Northwestern
tele*00
41«
Pojasnilo.
Tujec: "Oprostite, gospod, jaz bi rad šel k Zlati kaplji!"
Policaj: "Zakaj bi oproščal, vi kar idite!"
ZAKAJ PLAČEVATI RENT,
če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove:
P. R. BANNON, 4t	701 N. Broadway, Joliet, 111.
Chicago tel. 3399.
N. t* "
yjflB*
oliet.
It'
Louis
200 Jackson Street J
gostilničar
TINO, ŽGAN^BJ^*6 t'..
Sobevnajemin^chR00,n'
8*0»*'
Malo razlike.
A.:	"Kako ste mogli dati svojo hčerko Vrbančiču, ko je vendar o njem
• .Ml
znano, da je dve leti presedel v jeci.
B.:	"Je-li res? Ta lažnik, meni pa je zatrjeval, da je sedel samo poldrugo leto."
Naročite zaboj steklen^
novega piva, ki se imenuje
ter Je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company^
*telefona 405,	S. Bluff St., Jffj^