Naroča se pod naslovom: «Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugo-davijo
četrtletno:	Din. 25'—; celoletno: Din. 100’—.
Iz Haaga v London.
Zadnjič smo poročali o sporazumu, ki je bil dosežen v Haagu, kjer so evropski državniki reševali končne finančne probleme, ki so izvirali iz položaja, kakoršen je nastal po svetovni vojni. Iz Haaga jih je peljala pot v London. Haag naj bi bil debela črta pod preteklost, London pa še en korak naprej do zbližanja narot-dov, da se v prihodnjosti prepreči vesoljna povodenj, enaka svetovni vojni pred desetimi leti.
Svetovna vojna narodov ni streznila. Vse Prestane grozote so bile hitro pozabljene, medsebojno nezaupanje pa je ostalo in je rasilo. Zato so zmagovite države nadaljevale oboroževanja z mrzlično hitrostjo in v še večjem obsegu kot pred vojno. Toda svetovna vojna je uničila ogromne vrednote, veliko narodnega Premoženja je bilo uničenega. Zato so po vojni trpele vse države, tudi zmagovite, pod težko gospodarsko krizo. Polomi gospodarskih podjetij, brezposelnost, previsoki davki, kriza valute in pomanjkanje kapitala, to so vladajoče Povojne bolezni. Celo Amerika, ki je imela od svetovne vojne največji dobiček, je doživela v zadnjem času hud gospodarski potres in nepričakovano padanje vseh vrednostnih papirjev. To je prizadelo tudi široke srednje sloje, zakaj Amerikanec ne nalaga svojega denarja v zadružne posojilnice, kakor pri nas, ampak rad špekulira z borznimi papirji.
Medtem ko se torej države na eni strani ' borijo s hudimi notranjimi težkočami na gospodarskem polju, izdajajo na drugi strani ogrom- | ne vsote narodnega premoženja za oborožitev j v zraku, na morju in na suhem. Vse to ustvarja za narode nevzdržen položaj in narodi hudo občutijo breme, ki ga jim nalaga strah pred sovražniki. Zato se vedno bolj širi misel in klic po omejitvi vsestranskega oboroževanja. V teku preteklih let se je vršilo več posvetovanj, na Raterih se je obravnavalo zmanjšanje vojnih Priprav. Najpomembnejši konferenci sta bili v Washingtonu in Ženevi, toda brez znatnih uspehov.
Ko je lansko leto na Angleškem posegla delavska vlada po državnem krmilu, se je vnovič z vztrajnostjo oprijela misli razorožitve in Predvsem zmanjšanja izdatkov za mornarico. Kakor znano, je na-Angleškem največ brezposelnih — skoro poldrugi milijon — zato je razumljivo, da predvsem Anglija želi zmanjšati svoje izdatke za vojne priprave. Toda pot do one dobe, ki ne bo več poznala vojn med narodi, je težavna in še dolga. Mednarodni dogovori sami gotovo ne bodo dovedli k zaželjene-mu cilju, dokler ne zavlada tudi duh sprave in Pravičnosti v mednarodni politiki. Treba je Volje do medsebojnega spoznavanja, dokler pa vlada imperijalizem in geslo sile, je tudi svetovni mir ogrožen.
Sedaj zborujejo v Londonu zastopniki Amerike, Anglije, Francije, Italije in Japonske. Namen konference je, da bi se dosegel, med tomi državami sporazum glede stanja mornaric Predinih sil. Določile naj bi se vsaki državi meje, jto katerih sme razširiti stanje svojega bojnega brodovja. Konferenco je otvoril angleški kralj s Pozdravnim govorom. K otvoritvi so se zbrali zastopniki držav v takozvani kraljevi galeriji, pujlepši dvorani Londona. Za zbrane člane so bili pripravljeni zlati stoli, pred sedežem vsakega govornika je bil postavljen mikrofon, tako ua so posamezne govore takoj raznesli širom sveta.
, Seveda so se takoj pričetkom pogajanj pokazala nesoglasja v pojmovanju poedinih Uržav. Da bi se dosegel skupert nastop Amerike ju Anglije, je že koncem preteklega leta potoval aUgleški ministrski predsednik Macdonald v
Ameriko, kjer se je posvetoval z ameriškim zveznim predsednikom Hooverjem. Oba državnika sta se takrat v bistvenih točkah že zedinila. Uspeh je bil predvsem ta, da je Amerika Angliji priznala pariteto, to je, obe državi naj bi imeli enako močno vojno mornarico. V skupnem nastopu Anglije in Amerike, obeh največjih pomorskih sil, naj bi bil tudi nekak mora-lični pritisk na ostale države. Angleži se nasproti ostalim velesilam sklicujejo seveda na dejstvo, dai.je njih imperij raztresen do celi svetovni obli. Ni ga dela sveta, kjer ne bi imeli Angleži svoje posesti. Zato rabijo močno mornarico, ki posreduje med posameznimi deli in jih drži skupaj. Toda tudi Francija ima razširjene kolonije, katere je po vojni tudi upravno izpopolnila in zedinila. Zato zahteva za nje zadostne varnosti, posebno, ker je v kolonijalnem vprašanju na več točkah v nasprotstvu z Italijo. Med Italijo in Francijo vlada sploh velika needinost. Po svetovni, vojni je Italija svojo posest jako razširila in Mussolinijev imperijalizem je nenasiten. Mussolini je postavil zahtevo, da rabi Italija enako močno brodovje kot Francija. Temu stališču se seveda Francozi močno upirajo. Saj imajo Francozi skoraj trikrat večjo kolonijalno posest kot Italijani. Japonci se bojijo amerikansko-angleške prevlasti v Tihem oceanu in zato iz taktičnih ozirov podpirajo stališče Francije in Italije. Tako se vsepovsod kažejo težkoče, katere bo treba premostiti.
Na konferenci se posveča največja pozornost vprašanju lahkih križark. Še pred kratkim časom je vladalo mnenje, da je mornarica tem silovitejša, čimveč težkih bojnih ladij v največjem. obsegu ima. Toda v našem času tehnika dnevno napreduje. Dandanes je zrakoplov-stvo tako razvito, da bi se vojna v prihodnjosti odločala predvsem v zraku. Težke in velike bojne ladje pa so izpostavljene zrakoplovskim napadom. Zato so v zadnjem času svetovne sile opustile stavbo teh največjih bojnih ladij in niso hotele doseči niti enega števila, na kojega so se svojčas v Washingtonu zedinile. Dandanes stojijo v ospredju pozornosti lahke križarke, ki so dosti gibčne in zrakoplovom ne tako lahko dosegljive. Tem križarkam in pa vprašanju podmorskih čolnov veljajo torej predvsem posvetovanja v Londonu.
Države, ki so na londonski konferenci zastopane, so poslale tja obsežne delegacije. Vsako državo ne zastopajo samo diplomati in politiki, ampak stoji tudi vsaki delegaciji ob strani po več vojaških, mornariških in tehničnih izvedencev. Posvetovanja se vršijo večjidel tajno in se dela poglavitno v razdeljenih pogovorih posameznih delegacij. Radi tega imamo do danes še jako malo poročil o poteku posvetovanj. V zadnjih poročilih je bilo slišati, da grozi spor med Anglijo in Ameriko, ker se je Anglija približala francoskemu stališču. Najnovejše vesti pa zopet povedo, da je potek zopet miren! in dober uspeh zasiguran. Splošno se pričakuje, da bo prihodnji torek predložila francoska delegacija predlog, katerega so odobrile vse sile in ki bo v plenumu sprejet. Kakšen je ta predlog in kakšen končni uspeh konference, pa danes še ne vemo.
BoljševIšM Antikrist.
„Naj bi se združili v vihar ogorčenja proti škandaloznemu, sramotnemu in ničvrednemu početju ljudi, ki se prištevajo k evropski civilizaciji, ki na so v svoji uničevalni besnosti podobni Tatarjem, Hunom in Vandalom !“ S temi besedami poživlja list za dva groša svoje bralce k ogorčenemu protestu zoper boljševiška zločinstva.
Na Ruskem se godi zdaj nekaj tako neza-
slišanega, da tudi naš list, kakor sploh noben krščanski list k temu ne sme molčati. Tudi za bralce in bralke našega lista velja, kar naroča list za dva groša svojim bralcem: „0 da bi bralci našega lista pripadali onim, kojih srce krvavi v pričo grozovitosti v Rusiji! O da bi se združili v molitvi za osvoboditev svojih verskih bratov iz sužnosti brezbožnikov, za povišanje Cerkve in ponižanje sovražnikov!"
In kaj se godi na Ruskem? Ondi Antikrist gospodari. Naš mil. knezoškof Adam je nekoč rekel, da je boljševizem vladarstvo Antikristo-r vo. In v resnici. Boljševiški Antikrist hoče vero popolnoma zatreti. Napraviti hoče ljudi za popolne brezbožnike. Njegovo geslo sc. glasili: „Doli z Bogom!" Boljševiki pravijo, da je vera opij za ljudstvo. Torej neko omamno, strupeno sredstvo, ki ljudstvo v neki pijani omotici drži. Boljševizem ni samo stranka, marveč je svetoven nazor, je nova „vera“. Boljševizem je zgrajen na čistem materijalizmu in taji dušo, Boga, večnost, čednost, greh kakor sploh vse nadčutno in nadnaravno. Človek ni drugega nego višje razvita žival in drugega sveta razen tega vidnega sveta ni.
Boljševizem hoče zatreti v človeku najsvetejša čustva, kakor verski čut, materinsko čustvo, otroško čustvo ljubezni do staršev. Kof munistične ženske so proglasile ostudno in protinaravno načelo: „Ce mati svoje otroke ljubi, ni drugega kakor psica, kakor žival." Komunizem in boljševizem sta eno in isto.
Boljševiki so strogo prepovedali poučevati otroke v veronauku. Niti lastni starši svojih otrok ne smejo učiti verskih resnic: Če to storijo, so kaznovani. Kako strašna krivica proti naravnemu pravu! Noben otrok in sploh nihče, ki še ni 18 let star, ne sme v cerkev. Boljševiki so izdali ukaz, da se rekvirirajo, ugrabijo vsi cerkveni zvonovi. V Moskvi in v vsem moskovskem okrožju so prepovedali zvoniti. Cerkve zapirajo in jih spreminjajo v protivef-1 ske muzeje, v kino in gledališča ali pa v žitna in druga skladišča (magacine). Lani nà sveti dan so priredili v Moskvi velik protiverski obhod, so nosili iz cerkev in hiš svete podobe', cerkveno opravo in mašno obleko in vse to na trgu javno sežigali. Vdirali so v cerkve, izganjali vernike in jih pretepali do nezavesti.
Odpravili so nedelio in vse krščanski praznike. Na Ruskem ni več ne božiča ne velike noči. Teden šteje samo pet dni, a dela se neprestano, samo pet ali šest boljševiških praznikov imajo na leto, ko stoje stroji v tovarnah.
Boljševiki so razbili družino, krščanskega zakona ni več. Poročajo se, kolikorkrat se hočejo. Vsled tega strašno trpe žene in otroci. Cela krdela zapuščenih otrok se potepa po mestih in po deželi. Ti ubogi, zapuščeni otroci imajo slabše življenje nego živali.
Tako gospodari Antikrist v Rusiji. ■■■)
Popolnoma pravilno in resnično je, kar piše list za dva groša v neki drugi Številki:
„Mi katoličani moramo biti užaloščeni vsled takih razmer, mi moramo sotrpcti z na.-šimi trpinčenimi verskimi brati, moramo zanje moliti za moč in potrpljenje, moramo v sveterp ogorčenju obsoditi ta sramotna dela pred vsetn svetom; na zborovanjih in v katoliškem tisku bi se moral neprestano dvigati protest zoper to zatiranje z nami po veri zvezanega ljudstva. Tako, kakor smo javno protestirali proti kulturnim škandalom v Mehiki, dokler ni bilo konec grozovitega preganjanja mehikanskih katoličanov, tako moramo glasno, in neprestano dvir gati svoj glas proti kulturni 'sramoti v sovjetski Rusiji."	•	-•
M POLITIČNI PREGLED
Kancler dr. Schober se je vrnil na Dunaj. V Rimu je izročil italijanskemu kralju najvišje odlikovanje za zasluge za republiko, namreč najvišji zaslužni križ, in Mussoliniju drugi najvišji zaslužni križ. Da kancler Schober ni odšel prazen, je dobil veliki križ Mavricijevega in Lazarjevega reda. V Rimu se je predvsem zahvalil Italijanom za pomoč v Haagu in druge naklonjenosti, kakor za podporo pri ljudskem glasovanju na Koroškem in sklenil z Italijo prijateljsko in razsodiščno pogodbo. Vse je sedaj pozabljeno. Ni še dolgo, ko je bila Italija v dunajskem parlamentu ostro napadena radi postopanja z južnimi Tirolci in je nato Mussolini odgovoril, da zadnjič govori o tirolskem vprašanju, ki za Italijo že davno sploh ni nobeno vprašanje, ker ni Božen nič drugega kot ena od 92 italijanskih pokrajin. Pozabljeni so tudi južni Tirolci. Najprej so prodali južnotirolske nemške brate rajhovski nacijonalisti, Hitlerjevci, ki so dobili za to od Italijanov 60.000 zlatih mark, pozneje pa tudi voditelj Heimwehra, dr. Steidle. Na milost in nemilost so izročili južnotirolske Nemce Italijanom, samo da so dobili proste roke napram slovenski manjšini na Koroškem. Likvidiralo pa se je v Rimu tudi vprašanje priključitve. Baje se je govorilo tudi o svobodni avstrijski luki v Trstu. To se zdi malo verjetno ter so pokazali Italijani Avstriji drugo pot in je imel tudi dr. Schobrov poset čisto drug namen. „Tribuna“ pravi: Odgovorni činitelji na Dunaju in ves nemški narod so spoznali, da je škodljivo dvigati gonjo proti Italiji zaradi Nemcev v južnih Tirolah, ker prinaša to vprašanje večjo škodo Avstriji in njenemu narodu kakor pa Italiji. Avstro-italijanske pogodbe bodo tudi olajšale razmere med Italijo in Nemčijo, ker bodo morali tudi Nemci uvideti, da so polagali na vprašanje južne Tirolske preveliko važnost. Tako južna Tirolska ne bo več zapreka, temveč celo vez za zbližanje med Italijo in Nemčijo.
Jugoslavija. Po časopisnih vesteh je prišlo med mešano bolgarsko-jugoslovansko komisijo v Sofiji do sporazuma. Komisija je sklenila, da se razrešijo vsa takozvana dvolastniška imetja ob meji, oziroma imetja jugoslovanskih državljanov na bolgarskem ozemlju in bolgarskih državljanov na jugoslovanskem ozemlju. Sofijska vlada je že izdala naredbo za rešitev tega vprašanja. 'Po odredbi bolgarske vlade je bilo Bolgarom nasvetovano, naj vsa svoja posestva, ki se nahajajo v Jugoslaviji, zamenjajo s posestvi jugoslovanskih državljanov, ki se nahajajo v Bolgariji. Ta zamenjava naj bi se izvedla v najkrajšem času, najkasneje do meseca aprila. Razlika med posestvi na obeh straneh meje se bo izplačala v gotovini pod pogojem, da se nakupijo nova posestva na ozemlju one države, ki ji pripadajo posamezni lastniki. Meseca maja izvede posebna komisija prisilno likvidacijo dvolastniških posestev, ki do tedaj še ne bodo zamenjana. V nevtralni coni 6 do 10 km bodo smeli stanovati samo državni funkcijo-
1	PODLISTEK	j
Kovač Franc:
Zadnji čarovniški proces na Važen-bergu.
(Nadaljevanje.)
..Gospodje sodniki, res ne vem, zakaj sem tukaj."
Panrihtar, obrnivši se h pisarju, zaukaže:
..Zapiši v protokol, da obtoženec trdovratno taji krivdo! Asesor, preberi obtožnico!"
Asesor vstane, si zatakne gosje pero za ušesa in naklonivši se gospodu cesarskemu sodniku, začne z visokim glasom, slovesno poudarjajoč vsako besedo, počasi brati obtožnico, katero so sestavili pred dvema dnevoma v Gospi sveti in s prisego potrdili kmetje Peter Kuchler, Valentin Dreier in Pavel Lušin, ki so takrat s Petrom Encijem skupaj pili v Poldte-jevi gostilni v Gospi sveti. Panrihtar in gosposvetski oskrbnik sta sestavila obširno obtožnico in kmetje so v smrtnem strahu podpisali in potrdili, ker so se bali, da tudi nje zapro, če ne podpišejo.
In zopet naklonivši se gospodu cesarskemu sodniku, sede asesor na svoje mesto.
narji in domače prebivalstvo. Za varstvo meje se bo osnovala posebna mešana komisija, v kateri bo imela vsaka država po enega višjega častnika in po 2 uradnika. Ta dogovor bo tvoril za nadaljni razvoj obojestranskih odnošajev dobro podlago.
Politične vesti. Dne 5. t. m. se je pričela v Parizu konferenca, ki ima na podlagi uspehov in odredb druge haaške konference urediti poedinosti in postopek po sporazumu, nakazanem v Haagu med delegacijami upniških držav in Madžarsko v vprašanju vojne odškodnine in zahtev madžarskih državljanov nasproti državam naslednicam bivše avstro-ogrske monarhije. Konferenca se bo bavila predvsem z naslednjimi točkami: 1. Sestava splošne pogodbe med Madžarsko in interesiranimi državami. 2. Ustanovitev agrarnega sklada za ureditev optantskih sporov, iz katerega se imajo pokrivati vse zahteve, ki jih ima plačati Madžarska. 3. Ustanovitev sklada za vse druge izdatke. 4. Sestava končnoveljavne pogodbe glede ureditve madžarskih reparacij in likvidacije vojne. Konferenca bo zasedala predvidoma dva tedna. — Vodja indijskih nacijonalistov, Ghandi, zahteva, da se znižajo poljedelski izdatki, da se zmanjšajo izdatki za vojaštvo in prejemki višjih uradnikov, da se ukine davek na sol, da se uvede carina na inozemsko blago, da se pomilostijo politični jetniki in ukine kazensko postopanje proti političnim osumljencem. Če podkralj Irwing izpolni te zahteve, ne bo hotela Indija ničesar vedeti o pasivnem odporu ter se bo vseindijski kongres brez predsodkov udeležil vsake konference, na kateri bo zagotovljena popolna svoboda o razmotrivanju teh zahtev. — Nova španska vlada je takoj vposta-vila v državi red. Tisk sme pisati že dosti svobodnejše. Odredila je, da se smejo vrniti stari profesorji na njihove izpraznjene stolce; artilerijski oficirji so se izpustili na svobodo. Primo de Rivera ne sme zapustiti Madrida. Skupščina bo razpuščena in izvedena ustavna reforma. Do uvedbe čistega parlamentarizma pa pride baje šele v teku leta, ker je treba ustvariti prehod in odvzeti vojaškim krogom, ki so dosedaj odločevali v politiki, vmešavanja v politiko.
DOMAČE NOVICE
Spoštujmo jezik svojih prednikov! Nedavno je umrl na južnem Tirolskem nemški advokat dr. Noldin. Umrl je vsled bolezni, ki jo je dobil v pregnanstvu na otoku Lipari. Nemški listi so pisali: Sein Verbrechen bestand in der Unerschiitterlichkeit seines Volkstums (Njegov zločin je bil ta, da je ostal zvest svojemu narodu). — Pri nas na Koroškem vidimo, da ponekod ljudje začenjajo prezirati naš koroški slovenski jezik in začenjajo med seboj in s svojimi otroci nemško govoriti. Je to lepo? Je to prav? — Ne, to ni lepo, ne prav. Toni domoljubno in ni koroško. Naš slovenski jezik se govori na Koroškem že nad 1300 let. Prej se je govoril slovenski jezik na Koroškem nego nemški. Zato lahko rečemo, da je slovenski jezik bolj koroški nego nemški. Ohra-
„No, kaj praviš k temu? Vidiš torej, obdolžen si, da vsi se s pomočjo hudega duha pečal z brezbožno čarovnijo, prodal zlodeju za denar dušo, delal točo, škodovhl živini in povzročal ljudem neizmerno škodo. In sam si se izdal v pijanosti, da si se dvignil v zrak. Nikar ne taji ! Kar z lepa priznaj, kazen bo milejša! Sicer se pa mora ta hudobija po postavi strogo kaznovati. Fiat iustitia!"
Peter Enei je, ko je zaslišal, kaj se ga v obtožnici dolži, še bolj obledel in se začel tresti po celem telesu, da se je moral prijeti za rob mize. šele čez nekaj časa je odgovoril:
„Jaz nič ne vem o tem, s to pregreho se nisem nikdar pečal. Mogoče sem v pijanosti kaj govoril, kar ni bilo prav, a jaz nisem kriv, česar me obtožujete."
..Pisar, zapiši v zapisnik, da obtoženec vkljub dokazom taji!"
„Crimen magiae!" ugotovi slovesno cesarski sodnik.
„Maleficium,“ pripomni osesor.
Asesor vstane, se zopet prikloni cesarskemu sodniku, slovesno vzame v roke kazenski zakonik Carolino in bere z vzvišenim glasom:
„Item, če je kdo obtožen čarovnije, naj se ga vpraša tudi po vzrokih in okolščinah, s kom, kako in kedaj je uganjal. čarovnijo, s katerimi dejanji in besedami. Item naj Obtoženec izpove,
nimo zvestobo staremu koroškemu slovenskemu jeziku! Ta ni dober Korošec, kdor zavrže svoj slovenski jezik! — Jezik je božji dar in ga ne smemo zavreči. Ne sramujmo se torej našega lepega slovenskega jezika in ostanimo mu zvesti. To je pravo domoljubje. Ce res ljubimo svojo domovino, potem ohranimo to, kar smo prejeli od svojih prednikov. Ohranimo našo lepo koroško zemljo in ne prodajajmo je tujcem! Ohranimo našo lepo koroško slovensko pesem! In ohranimo naš lepi slovenski jezik, ki smo ga prejeli od svojih prednikov! To je pravo domoljubje!
Hodiše. (Pridiga.) Pri nas se je vpeljala za par nemških družin nemška pridiga. Vsakemu svoje pravice, to je prav. Poslušajte pa, kaj se je pripetilo na svečnico. Vsi, ki so odvisni, morajo ubogati svojega poglavarja in iti k nemški pridigi, četudi so Slovenci. 2eleli bi le, da pridejo tudi k sv. maši in ne samo k pridigi. K° se je na svečnico maša ravno končala, so prikorakali. Vstavili so se pri vratih, da bi, še koga vjeli.
Srednja vas. Naša šola postaja pretesna in misli se na to, kako bi bilo temu odpomoči. Ali naj se zida nova šola, ali pa naj se uvede zopet poldnevni pouk, kakor je bil do pred nekaj leti. Kajti šola v privatnem poslopju bi mogla biti samo zasilen pripomoček za malo časa. V teh težkih gospodarskih časih zidati novo šolo je težavna reč. Ali naj se ljudje še bolj zadolžijo? Kaj pomaga povečana šola, če pa ljudje ne zmorejo silnih dajatev? Ce gospodarstvo propada pod neznosnimi bremeni. Gotovo imajo pri tem vprašanju vsi davkoplačevalci pravico soodlo-čevati, kajti vsi bodo morali prispevati za šolo. Zato nekateri zahtevajo, da se mora o tem odločevati na javnem zborovanju.
Bilčovs. (Občinsko gospodarstvo.) Lanskoletni občinski obračun izkazuje naslednje številke: ubožni račun 176 S dohodkov in 1469,94 šilingov izdatkov, primanjkljaj 1293,94 S; redni račun 80002,78 S dohodkov in 6101,32 S izdatkov, pribitek 1901,32 S. Ce se od pribitka odšteje primanjkljaj ubožnega računa, ostane v občinski blagajni še 607,38 S gotovine. Ta račun je občinski odbor odobril. — Proračun, ki je bil odobren na seji dne 1. t. m., predvideva: ubožni račun 3320 S izdatkov in 180 S dohodkov; občinski račun 13.541 S izdatkov in 8576 S dohodkov, primanjkljaj tedaj 4965 S. Ta primanjkljaj se krije s 75 odstotno občinsko doklado, ki bo nanesla 4954,86 S. Nekatere postavke iz proračuna: šola Bilčovs 2397 S, šola Kotmara vas 250 S, občinska uprava 720, najemnina, kurjava, razsvetljava pisarne 60, dostavljanje uradnih spisov 50, tiskovine, uradni listi itd. 256, ceste 2800, davek na osebo 1158, 15 odstotni odtegljaj od zveznih davkov 700, regulacija Drave 880 S itd., izdatki skupno 13.541 S. Občinam se kratkomalo diktira, da morajo plačati dežele za kritje njenih dolgov od svojih dohodkov od osebe 1,50 S in 15% od zveznih davkov. Našo občino obremeni to za 1858 S. In se ur>-> še kdo trditi, da so občine avtonomne. Kritje: v občinski blagajni 607, v deželni blagajni 1646, davčni zaostanki 1493,
če je kaj zakopal ali obdržal, kar služi čaro-vanju. Item to naj se poišče in kdor je to napravil z drugimi sredstvi, besedami ali dejanji, naj se dožene, če so tudi drugi krivi čarovnije-Item naj se izve od njih, od koga so se naučili, kako so prišli do tega, če so uporabljali čarovniška sredstva zoper druge osebe, zoper katere in kako so jim .škodovali. Item."
In zopet priklonivši se, se vsede na svoje mesto.
„Torej vidiš, da ti vse tajenje nič ne v°' maga, priče in cesarske postave govorijo zopet tebe. Priznaj kar sam, če ne, te bomo prisilili
„Jaz nič ne vem, gospodje sodniki. Spoštoval sem gosposko in ji dajal desetino, ne vem. zakaj sem tukaj."
Celo dopoldne je trajala popolnoma brezuspešno ta sodna obravnava. Cesarski sodnik je Petru prigovarjal, naj prizna svojo krivdo, asesor je vstajal s sedeža, se priklanjal pan-rihtarju, bral z visokim glasom paragrafe iz kazenskega zakonika, začenši vsak stavek z item in s pokloni zopet sedal nazaj in pisar hj ostril gosje pero in pisal in pisal. Ko je gosP^ cesarski sodnik uvidel, da danes ne more dovršiti obravnave, jo je sklenil prekiniti in tta' daljevanje preložiti na osem dni pozneje, 'Oh istem času in isti uri.
(Dalje sledi.)
delež na zveznih davkih 4300 S itd., skupaj i 8576 S.
Grebinjski Klošter. {Razno.) Dne 25. decembra, na sv. dan popoldne, smo spremili na jjlegovi zadnji poti daleč naokrog znanega Martina Kaiserja, mizarja v Kloštru, v starosti 82 let. Rajni je bil še v pondeljek zjutraj y cerkvi pri sv. zakramentih, popoldne pa se je pri delu ob stružnici zgrudil zadet od srčne kapi. Takoj mu je g. župnik še podelil sv. poslednje olje in apostolski blagoslov za smrtno aro in zvečer je mirno v Gospodu zaspal. Cud-ao— njegovo jutranje sv. obhajilo je bilo zanj °benem njegova sv. popotnica; prav lepa in srečna smrt. Lepo je zanj poskrbela božja pre-' vidnost, ker ni imel prave postrežbe. Farna cerkev ga bo prav težko pogrešala, ker je vsled svoje spretnosti znal hitro vse popraviti in je Pomagal tudi v cerkvi ob raznih prilikah z veseljem — brezplačno. Bog mu je že gotovo v večnosti vse obilo poplačal. — Dne 13. januarja smo spremili k zadnjemu počitku Janeza ^ablačana, p. d. starega Urha v Št. Jakobu, v starosti 82 let; dne 16. januarja Rudolfa Ko-jielnika, krovca v Mali vasi, starega 5 let, in Kolmeja Ambroža, hlapca pri Jančku, starega c2 let; dne 25. januarja Matijo Pokržnika v Stari vasi, 82 let star, in 5 mesecev starega Li-Pejeva otroka. Pet žrtev je torej padlo v kratkem času beli ženi v roke. V nadomestilo pa ic nam prinesla »štorklja11 5 zakonskih otrok, 'f'ed temi revnemu bajtarju še devetega dečka, ca ima skupaj že 10 otrok. Ko najde vlada vire {a vse mogoče podpore, ki so jih deležni povečini veliki posestniki, bi si pač oče tako številne cružine predvsem zaslužil kako premijo. Neka-cre države imajo to že vpeljano. — Od leta p2l od konca preteklega leta je bilo v naši j-apniji 15 požarov, pri katerih je pogorelo 19 cišnih številk. Nad pogorišči se dvigajo zdaj icpe hiše in skednji; nekaj jih je le za silo pobitih in eno posestvo čaka na pridnega gospo-carja. Samo v enem slučaju je strela udarila v liišo in jo vpepelila. — Mlade Klošterčanke s° Postale zelo „šparljive“, kar se najbolj opa-2aje pri kratkih krilik. Le da bi take ostale v jjustnem času in ob drugih prilikah. Medtem, ko se naši možakarji prav pridno tožarijo, po-2abijo na znani pregovor: „Ko se dva tožita,
$e tretji smeji,11 namreč odvetniki, a najbolj ta cibi. Ce bi pridno obiskovali obhajilno mizo,
M jeza gotovo pospala in vse druge velike sitosti.
Hodiše. (Pust in drugo.) „Dolg pust^— malo ?orok,“ se letos pri nas ne uresničuje. 2e doslej )e bilo oklicanih 6 parov. Kakor se zdi, je k te-Mu pripomogel slučaj, ki se je pripetil na želez-« Mei, da hoče imeti sedai urejeno vsak svoje družinsko razmerje po postavi in po cerkveni ^Povedi. Že lansko leto smo dosegli število, M je prekosilo desetletja. Razun enega para ^stanejo vsi v naši fari. Ti so: p. d. Peter na gori, ki vzame našo »Miklovo Zalo‘\ mladi 5obič, Janez Zwander, mladi Oran v Skofičah, ‘vristej Ogris in Otij Kues. Naj bi bili vsi srečki ! — V 5. številki ste pod »Ribniški Lanner11 Msali „ ... pri Zwandru v Hodišah11. Pravilno mora glasiti „pri Zwandru, p. d. Čarfu na jtavnah11. — Po treh mesecih je bila zopet občinska seja. Vzrok je bil baje pokvarjeni pisalni jkroj, ker naš tajnik ni mogel napisati vabil. Pri-piižno tako se je glasil odgovor na naše vpra-k&nje. Nekaterim ubožcem so se zvišale podere za 5 S. Mariji Žlosar se kupijo čevlji. Ker ^i najti Marije Kompajn, mora plačati občina jJS vzdrževalnine za otroka. To je prvi slučaj Moderne vzgoje mladine pri nas. Prispevek za ^vno šolo v Celovcu se odkloni. Mežnar dobi mrtvaški pregled 30 S za četrt leta. Ugotovi ?e. da je župan kupil nov pisalni stroj za 500 S krcz sklepa občinskega odbora. Ker nismo tako Udikalni, smo vzeli to na znanje. Prihodnjič 0°tno razpravljali o proračunu za letošnje leto. ». Št. Jakob v Rožu. (Razno.) Radunjakova ^ani si je že pred štirimi meseci pri vožnji o-{■cke zlomila nogo. Te dni je šele prišla iz bol-%nice z dvema bergljama. — Pipanov štiri-!etni sinček si je pri igranju zlomil nogo. Jana-k°v Nesti pa pri vožnji s smuči. Gostilničarka Ceti si jp je pa pri istem športu samo nalomila. ^ Na Stefanovo je hotel Lepušičev Jokej iz-jjCcliti iz samokresa dva patrona. Drugi patron je šel v pljuča blizu srca, a hvala Bogu, ne JMrtno. — Zadnji sestanek izobr. društva je bil vr*v dobro obiskati. Pogrešali smo samo go-°rnike. — Znani pastir na Babi, Peter Noč, e le v nedeljo 26. januarja poslovil od nas in
■/afhreiner
‘Vi hi ga morali dati Vašim otrokom vsak dan. fHathreiner je najboljša in najzdravejša kavna pijača. Vsak zdravnik to pravi!
vstopil v samostan očetov kapucinov v Hart-bergu. Fantje izobr. društva so mu na predvečer napravili ganljivo poslovilno slovesnost. Želimo mu srečo in veselje v lepen^poklicu. — Trikrat se je že v novem letu oglasila smrt v naši fari. Kot prvi je šel letos od nas v večnost Brnjakov oče iz Hodnine, v visoki starosti 80 let. Bil je mož stare korenine: veren m naroden, dober gospodar, vedno dobrovoljen -m v pomoč pripravljen sosed. — Za njim je šel Mečinov oče na Breznici, v starosti 54 let. Dva njegovih sinov sodelujeta pri našem moškem pevskem zboru; v zahvalo mu je pevski zbor v slovo pel na domu in ob grobu ganljive žalostinke. — Na svečnico je pa v Lešah umrl šele 32 let stari Štomikov Tevžej. »Vigred se povrne,11 so mu peli pevci na domu, »Nad zvezdami se šele vidimo11, so se fantje poslovili od njegovega groba. Počivajte v miru!
Loče. (Razno.) Pred kratkim smo pokopali Ferdinanda Nadraga. Rajni je dalj časa bolehal na srcu. Bil je prepričan soc. dem., toda pošten in pravičen ter je umrl kot veren katoličan. Velikanska udeležba pri pogrebu je bila znak, da je bil rajni splošno priljubljen. — V Rutah se je z lizolom zastrupila mlada Cecilija Melhar, dekla pri Ulbniu. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v beljaško bolnico, kjer je podlegla za-strupljenju. — Orožniki in oskrbnik Wittgen-steinovega veleposestva so tožili pd. Kranjca v Rutah radi ribolova v potoku, ki je skupna last. Okrajno sodišče je Kranjca obsodilo, deželno sodišče pa oprostilo, ker je s pričami mogel dokazati, da so imeli posestniki te hiše pravico ribolova in so jo vedno izvrševali na podlagi nekega starega deželnega zakona.
Celovec. (Razno.) Ustavni odbor je 4. t. m. dokončal drugo čitanje občinskega reda. Pričakovati je, da ga sprejme deželni zbor na prihodnjem zasedanju. — Celovcu primanjkuje šolskih poslopij in je že napravljen načrt za glavno šolo, ki bi stala 3 milijone S brez stav-bišča. Sedaj se nudi ugodna prilika in nekdo predlaga, da bi mesto kupilo Marijanišče, ki ima 40.000 kvadratnih metrov sveta, in bogoslovje, ki ima 6000 kvadratnih metrov zemljišča. V bogoslovju bi se napravila mestna tržnica, kleti bi se porabile za skladišča, Marijanišče pa bi se porabilo' za glavno šolo. V zvezi s tem vprašanjem bi se dalo rešiti tudi vprašanje obtrno-nadaljevalnega šolstva in trgovske akademije. Celovec bi si s to kupčijo prihranil milijarde. Na pozidavo novega bogoslovja izven mesta pa se itak že davno misli in se bo ta načrt izvedel mogoče že letos. — Prihodnje leto se vršijo volitve v zbornicoi za trgovino, obrt in industrijo. — Dne 1. t. m. je bilo na Koroškem beleženih 10.363 podpiranih brezposelnih. Število se je v teku enega tedna stopnjevalo za 137 oseb. V kratkem bo začelo število zopet padati. — Poroča se, da je orož-ništvo na Jesenicah aretiralo komunista Katzi-anko iz Borovelj. Baje so dobili pri njem poln nahrbtnik komunistične literature. Ne bo ga tako hitro nazaj na Koroško.
Ziljska Bistrica. (Srebrni zakonski jubilej.) Cimprov oče, požrtvovalni odbornik bistriške hranilnice in njegova žena sta obhajala 29. I. petindvajsetletnico boguvdanega, mirnega zakonskega življenja. Še zlato poroko Vama Bog daj doživeti!
Kneža. (Trije po vrsti.) Knežanci večkrat pravijo: »Pri nas potrka smrt tako rada trikrat zaporedoma.11 In glej, spet smo to gledali uresničeno. Pot v večnost je otvorila Marija Kralj. Celih 25 let je bila marljiva in zanesljiva gospodinja na Bradačevem posestvu. In nagloma je zaspala za vedno... Komaj je prenehalo pogrebno zvenenje zanjo, že so se mrtvaški zvonovi oglasili v drugič, oznanjajoči, da je zaspal v Gospodu Hojnikov Jozej Schuster. Priden in
l vesten delavec je bil. Kolikrat neki si je brisal poteno čelo, ko je kopal zemljo! Nekdanji njegovi delodajalci so prišli od vseh strani, da pokažejo svojo hvaležnost do njega. — In v tretjič je stopil na pokopališče grobar, da izkoplje nov grob. Pri Ižaku so namreč položili na mrtvaški oder mater, Barbaro Majrič. Zvesta je bila svojemu možu skozi 42 let zakonskega življenja. Velika skrb ji je bila krščanska vzgoja otrok. Bila pa je tudi sama svetilka, ki je svetila z lepim vzgledom. Tako zelo smo prepričani, da je z lepimi venci, ki jih je pletla kot žena cerkvenega ključarja v 15 letih za cerkev, krasila z biseri svojo nebeško krono. Vsem trem daj ljubi Bog večni mir!
II DRUŠTVENI VESTNIK-!
Malo rajže.
Nikar ne mislite, da se mi v Celovcu ne brigamo za vaše društveno delovanje. Vsaka posrečena igra in uspel sestanek, in bodisi prva v Melvičah ali drugi v Št. Jakobu, vsak božični večer in vsak zaključek tečaja, in naj si je v Žvabeku ali na Rudi, vsak občni zbor in priprava za novo prireditev, in naj si je to v Globasnici ali na Rudi, vse, prav vse imamo v evidenci in smo pri tem morda še bolj kot prireditelji sami veseli uspeha. Zato bi smeli grajati in hvaliti, zato smemo prositi in bodriti.
Na Brdu so ustanovili podružnico »Schul-verein Siidmarke11. Šteje menda okoli šestdeset članov. Bodo li sedaj spremenili švoje stare pesmi pri raju pod lipo in pri štehvanju? In pozabili nošo »svavencle11? Potem naj prestavijo še plot pri Modrinji vasi! In Melvičanom ter Melvičankam naj povedo, naj ne hodijo več na Brdo, marveč v »Egg bei Hermagor11. V Melvičah se še in zopet spoštuje tisočletna beseda prednikov in s tem ste, fantje in dekleta, rešili velik del svoie domovine. H gospodinjskemu tečaju v Zahomcu se je menda prijavil sedaj še Ciril, da bo žagal in cepil drva. Prav tako. Rasto! Ne poznamo se, a vemo, da moraš biti duša, ker ti je naklonjeno tamošnje domače ljudstvo. Nenavadno nepokvarjen čut ima to ljudstvo. In tečajnicam bomo častitali k lepemu uspehu sedanjega njihovega truda za ognjiščem in pri zvezku, če priredijo nekoč dan zilskih deklet. Kako radi bi enkrat pohvalno govorili o Brnčanih in Maloščanih, če bi tamošnja predsednika in tajnika posnemala nove loške odbornike. France pod Jepo, kaj ne, ti nam jamčiš za nov razmah vaš! V Podravljah se živi, v Logi vasi in Bilčovsu pripravlja na nov pevski nastop. V Skofičah se »spije11 baje. Radovedni smo na šentjakobskega veleturista in na novo ustavno reformo v Št. Janžu. Borovčičem svetujemo, da posetijo občni zbor društva Podljubelja, v Selah rabi novi dom samo še napis. Glinjčani nameravajo odnesti prvo nagrado pri tekmi tamburašev. V Hodišah so se nastanile v lepem domu, ki je prekosil vse domove na Koroškem, tečajnice in se nameravajo meriti s šentjanškimi. Čemo videt, katere bodo boljše odrezale! Največji pevski zbor zna biti
v	Kotmari vasi in treba mu bo dati priložnosti, da pokaže svojo vajo. Radiško društvo ima na sporedu še marsikaj koristnega in lepega in je eno najagilnejših, četudi brez dvorane. Škocja-narji se danes upajo tekmovati celo že z radio-pevci in pri tem prav nič ne zaostaja moški zbor iz Kazaz, ki je nastopil pri prireditvi v Dobrli vasi. Šentvidčani in Žitarani so se menda na zadnji prireditvi pobratili in zadnji so pridno na delu za »Kovačevega študenta11. In če v Kapli ne morejo pozabiti zaključka tečaja, potem gotovo ne bodo pozabili tudi društva. Šentlipšani, pravila vam pošljemo o prvi priliki. Kaj mislite, s čim nas bodo sedaj presenetili Globašani? In
vi	v Šmihelu pa podregajte Jurija, da morete

potem gostovat. Katera tečajnic z Rude se namerava možiti prva? Pa naj nam piše, da1 ji moremo dati svoj blagoslov tudi mi.
Se koj vidi, da je letos zima precej mila in prizanesljiva in četudi je odjedla marsikak potreben zaslužek, nam je vendar na drugi strani stotero vrnila.
Ruda. Razstava in prireditev našega kme-tijsko-gospodinjskega tečaja je izpadla nadvse zadovoljivo za goste in prireditelje. Okusno prirejena razstava je dokazala, da bodo naše bodoče gospodinje vršile svoj važni poklic za-naprej še vestneje in temeljiteje. Vsa čast tečajnicam in gdč. voditeljici Krištofovi k tako lepi razstavi njihovih naravnost umetniških kuharskih izdelkov! Da pa tečaj ni imel namena naučiti dekleta kuhati dražje in z večjimi sredstvi, marveč boljše z istimi ali še manjšimi sredstvi kot pred tečajem, je dokazala misel, ki je bila naglašena v prireditvi popoldneva. Podjunčanka v svoji narodni noši, „Planšarica“ kot Zilanka, predice v prizoru „Na preji“ v nošah kmečkih deklet, vse govorjene in deklamirane besede, skratka: ves celotni spored je enotno naglasil glavno misel kmetijsko-gospo^ dinjskega tečaja, namreč, da naj se dekletom vme s podukom in ljubeznijo zopet ljubezen do domačega ognjišča in domačega dela. Postavil se je škocijanski pevski zbor sijajno s svojimi koroškimi narodnimi pesmimi in ona „Pojdamo v Škufče" je užigala tudi naša srca. Obisk razstave in prireditve je dokazal, da zna naše ljudstvo še dovolj ceniti naše delo; in ker ljubi tudi še svojo narodno pesem, je zdravo dovolj. Svečnica nam jamči, da se je pri nas na Rudi rešil dobršen del kulturno-gospodarske naloge. — Z ozirom na to izrecno domačo prireditev beležimo brez nadaljne opazke slučaje, povzročene po nedomačinih: V noči na nedeljo so pijanci razbili v gostilni, kjer se je vršila prireditev, okno, polomili pred vratmi nasajene smreke in raztrgali okraske iz belega papirja, potrgali plakat pred cerkvijo. Orožnik v službi je gonil g. Prunča, domačina, v Jugoslavijo, šolarjem je bil vstop k razstavi in prireditvi prepovedan, tečajnicam nemškega tečaja po njihovi voditeljici obisk izrecno zabranjen. „Ein gut Sttick Arbeit geleistet1' tudi od te strani !
GOSPODARSKI VESTNIK
Svinjereja.
(Nadaljevanje.)
Vročino prašiči težko prenašajo. Zato na pašniku zasadimo sadna drevesa v razdalji 20 metrov, da senca ne uniči trave — trava, ki raste v1 senci, tudi ni dosti prida — in da se morejo prašiči poslužiti blagodejne sence. Da damo na pašnik tudi vode za pitje, je umevno. Pa tudi plitva jama iz ilovice ali betonirana, kamor se da svinjam vode za kopanje, je jako priporočljiva. Če se da na pašnik napeljati voda, je seveda najprikladnejše. Ščetinarji se v vročini jako radi kopljejo in to je za nje tudi zdravo, ker se v čisti vodi operejo prahu. Ako napravimo na pašniku še čisto priprosto malo uto, ki jo pokrijemo s slamo ali smrekovo skorjo, kamor se lahko zatekajo svinje ob nalivih in viharjih, potem jih imamo lahko celo poletje noč in dan na paši. Tedaj je potrebno seveda tudi korito za krmljenje.
Prijetno je, če imamo tako velik pašnik, da nam k paši ni treba pridati nobene krme več. Pri prašičih to seveda ni mogoče, ker moramo izkoristiti čas, dokler je žival še sposobna za rast. Iz tega razloga rabijo mladi prašiči priboljšek.
V pašniku naj bi bili mladi prašiči oddeljeni od večjih svinj, ker se mlade in starejše svinje med seboj ne razumejo ter se grizejo. Za prašičji pašnik zadostuje tudi njiva, ki jo posejemo s pripravno travno mešanico.
To vendar še ne zadostuje. Pašnik bomo gnojili tudi z gnojnico in umetnimi gnojili, in sicer s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo. Na ta način bo rasla na pašniku sočna in res redilna trava. Pri velikih svinjskih pašnikih, na katerih se pasejo svinje po celem pašniku, ostanejo mesta s staro travo, katerih se svinje izogibajo. Da se to ne zgodi, je dobro, da pašnik pregradimo na tri ali štiri dele in pustimo svinje v enem delu samo teden dni ali še krajši čas, če ima
pašnik več predelov. Pri manjših pašnikih je pregrajevanje brezmiselno, ker itak ne morejo preživljati svinj. Ločitev velikih od malih je seveda tudi tukaj na mestu.
(Dalje sledi.)
Kmečka bolniška blagajna. V zadnjem času je bila kmečka bolniška blagajna na zborovanjih in drugod pogosto ostro napadena radi prispevkov za 5. plačilni razred. Bolniška blagajna objavlja sedaj nekatera pojasnila: V 5. razredu znaša prispevek za bolniško zavarovanje pri polnem zavarovanju 1,20 S, pri znižanem 80 g na teden; k temu pride še prispevek za nezgode 12 g, za starost 24 g, za stanovanjski sklad 1 g in za podporni sklad 2 g na teden, skupaj 1,5, odnosno 1,19 S. Za bolniško
zavarovanje odpade %, ozir. 2/s prispevka. Po
prejšnjem zakonu se je plačevalo na teden po 45 g, ali samo za bolniško zavarovanje, kar v glavnem odgovarja sedanjemu znižanemu bolniškemu prispevku v znesku 80 g. Primerjati se more samo to dvoje. Svojčas je bil prispevek 45 g mogoč le, ker so bile rezerve vsaj še na papirju. Ze tedaj bi se zvišal prispevek na 60 g, če ne bi bilo rezerv. Leta 1928 pa so nastali že dolgovi. S L jan. 1929 se je po novem zakonu zvišal prispevek za bolniško zavarovanje pravzaprav samoi za 20 g, kar pa je upravičeno že z zvišanjem prispevkov za bolnice. Primerjati prejšnji prispevek 45 g s sedanjim polnim prispevkom 1,20 S je krivično, ker se je bolniška podpora pričela izplačevati tudi šele od 6 tedna dalje, kakor sedaj po znižanem zavarovanju. Vsakemu posestniku je prosto dano, da se izjavi za1 znižani prispevek.
Beljaški trg. Živila: beli ohrovt 40, rdeče zelje 60, kapus 60, cvetača 90, korenje 50, pesa 60, endivija 18, čebula 50 g, česen 2,40, špinača 1,60, hren 3 S, krompir 18, kislo zelje 60, kisla repa 60 g, jabolka 1,20, grozdje 3,20, orehi 1,60, mleko 44 g sladka smetana 4, kisla 2,40, čajno maslo 6,40, maslo za kuho 5,60, skuta 1,60, strd
6 S za kg. Jajce 20 g. Meso: goveje 3,40, telečje 3,60, svinjsko 3,80, prekajeno 4,80 S za kg-Borza. Dunaj, 11. II. 1930. Dinar 0,1249; lira 0,3712; nemška marka 1,6940; češka kron3 0,2097; francoski frank 0,2777; švicarski frank 1,3663; dolar 7,0895.
RAZNE VESTI
Drobne novice. Koncem januarja srno imeli v Avstriji približno 320.009 brezposelnih. — Graška univerza je podelila zveznemu kanclerju Schobru častni doktorat iz državno-pravnih ved. — Rusija: V vasi Primke je bilo obsojenih na smrt 12 kmetov radi protirevolu-cijonarnega dela. — Sovjetska čeka je v zad-jih 14 dneh pomorila 400 do 500 pomorskih čast- . nikov, ki so bili obtoženi protirevolucijonarne propagande. Od pričetka revolucije do seda) je bilo brez razprave usmrčenih 31 škofov, 1560 duhovnikov in nad 7000 menihov. V zaporih ječi še 48 škofov, 3700 duhovnikov in 8009 nun in menihov. — Poglavar ruske cerkve, škof Nikolaj, navaja v nekem pismu, da so bolj' ševiki nadškofu v Permu, Androniku, iztaknih oči, škofa v Tobolsku, Hermogena, pa so živega privezali na kolo parnika. Arhimandritu p*' mitriju so potegnili kožo z glave. Duhovniku Nektariju pa so polomili roke in noge, mu zabijali žeblje v glavo in mu v usta vlili stopljeh svinec. — Ostale države: V premogovniku v Zumguldaku ob Črnem morju na Turškem! se |e dogodila eksplozija. 13 rudarjev je bilo ubitih-6 pa ranjenih. — V Marseille je nek delavec nenadoma znorel in ubil z revolverjem 5 oseb-Med umorjenci je tudi njegova nevesta. KoJe ranil še dve drugi osebi, se je ustrelil. — Gnšk® ženske so dobile volilno pravico pri občinskih volitvah. — Ko je predsednik mehiške republike Ortiz Rubio 6. t. m. zapuščal vladno palač0-je oddal nanj 221etni zasebni uradnik Dank' Flores več revolverskih strelov in ga ranil ^ obrazu. Stanje predsednikovo je povoljno.
Izobraževalno društvo v Dobrli vasi vabi na
pustno prireditev
ki se vrši v nedeljo, dne 23. februarja 1930 ob 3. uri popoldne v Društvenem Domu v z igrama:
Zupanova Micka
veseloigra v dveh dejanjih
Rdeči nosovi
burka v enem dejanju.	21
Vsi prijatelji poštene zabave 'prisrčno vablienii!
ODBOR.

Proda se malo posestvo
z novim hišnim poslopjem v bližini Pliberka. — Več se izve pri Matevžu POck-u, zidarskemu mojstru na Blatu, pošta Bleiburg.	is
Originalno Melotte-ievo brabantsko oralo
Izborna oralna priprava za naprednega poljedelca.
Ccnlid zastonj.
Ugodno plačilo na obroke.
MELOTTE-WERKE
WIENIV..MAYERHOFGASSE 16
Zastopnik : Valentin Lassnig,posestnik, Nova vas, P. Foderlach
¥e§ik© ceg 32.GG0 M.
rea klil frpeiiii
je zahtevalo v kratkem času moj, sedaj v Avstriji in Nemčiji 5 krat patentiran kilni pas z vstavitvenim . pa-ratom. Tisoči poročajo v navdušenih dopisih in uradno potrjenih zahvalnih pismih o
ozdravljenju kile
brez bolečin, brez nadloge, čisto mehaničnim poto n, zato naj nobeden na kili bolni ne opusti, da bi se ne posln-žil mojega indealnega k Inega pasa. Vedno sem pripravljen nuditi vpogled v dnevno prihajajoča zahvalna pisma in potrdila o ozdravljeni kili.
Nova priporočita:
Gospod orožniški inšpektor K. v W , Koro ka, gospod M. D v Celovcu, v starosti 75 let, gospod G.Z. v A. pošta Rothendorn pri Beljaku, otrok, gospod J. O in St J. p i Lienzu.
Nastanitev:
Beljak i Hotel „Zuri ost«, torek, dne 28. februarja 1930
Wn	• Gostilna Florijan Kienzl, sreda, dne
vv u iaajci ^ . 19 febru.lrja mo 8 _z ure>
• Gostilna „Stadt Wien«, FrOhlichgasse 18, . četrteu, dne20. februarja i9c0od8 —3. ure.
Sporoča n, da zdravniške ' rakse ne izvršujem, ne ordiniram, tudi e preiskujem. Moje delovanje se omejuje
samo na čisto bandažistično in dovoljeno prodajo mojega od avstrijske zvezne države večkrat patentiranega kilnega pasa v okvirju § 17 patei tnega zakona in § 4 min. odredbe od 15. 9 98/R. G. B. 162.
SvariCo :
Pazite natančno na moje ime. Jaz sem najstareiša v Avstriji devo jena tvrdka z las no tovarno. Druga firma po zkuša p marejati n:oje patente in se izdaja, kot bi bila z menoj istovetna, kar zapeljuje in znači nepošteno tekmovanje. Zato svarilo pred škodo.
Danzeisen, TTÌunchen 42, Egetterstr. 11
špecijalist za kilne obveze.	20
VabiSo
Društvo „Zvezda“ v Hodišnh priredi v nedelj0' dne 23. februarja v Domu sv. Jožefa
pustno veselici
z igrami:
Trije tički Tihotapci Pri gospodi
Začetek ob pol 3. uri popoldne. Sode^
pevski zbor. K obilni udeleležbi vabi
Of)B0R'
: Inserirajte v Koroškem Slovencu
*
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i nk Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Zmkovsky),
ovsky Josip, typograf, Dunaj, X , Ettenreichga55® Dunaj, V., Margaretenplatz ?.