iŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Koledarji Ameriške bratske ZVeze za leto 1941 so bili te dni J^poslani na društvene tajni-^ e’ da jih razdele med članstvo.
aradi .odobritve novega imena ^ 0rganizacije se je naročilo kole-j ai‘jev nekoliko zakasnilo. Za I :r°store, kjer društva zboruje-}°> ,ie bilo naročenih nekaj več-; © koledarjev.
:d» Božično obdarovanje članov ladinskega oddelka društva št.
! » “• JSKJ v Chisholmu, Minn., se 'to- (J° Vršilo v soboto 21. decembra »e^fJ) 2. >jri popoldne v Mahnetovi
^ dvorani.
Ilf»'	*
% . ' belico z Miklavževo zabavo £ ? obdarovanjem članov mla-‘nskega oddelka priredi v so-rJ c 0 21. decembra zvečer dru-20 JVf) št. 138 JSKJ v Exportu,
£ ,3- Prostor prireditve: Poljska itn Vorana v Exportu.
*
'4 Društvo št. 57 JSKJ v Ex-
|0rtu. Pa., priredi na večer 21.
pfl Membra veselico z božičnim
% L, ro,vanjem članov svojega
f Omskega oddelka. Prireditev
1 ^ b° vršila v dvorani Barbare
ar<« ‘ anee na Saltzburg Route. v*
# t *
I . Vnionioivnu, Pa., se bo vr-$ j 0 Miklavževo obdarovanje *j®aflov mladinskega oddelka JK£u|tya št. 55 JSKJ v nedeljo H?’decembra, in sicer v hiši dru-Kvenega predsednika brata Ru-,Maija na 59 Alma A ve.
^ Evelethu, Minn., bo društvo I " 25 JSKJ p iredilo božičnico \ Miklavževim obdarovanjem lil rt °jih mladinskih članov v ne-^ gljo 22. decembra. Prireditev ® °0 vršila v spodnjih prostorih m	avditorija	in se bo
ričela ob pol osmih zvečer.
<jl	^	*
(fr Skupno Miklavževo zabavo z .darovanjem članov svojih ^ f 14 d inski h oddelkov bodo pri-§ ,edila v nedeljo 22. decembra
1 l\TŠtva: št- 89 JSKJ’ št 325 ||. J in št. 211 SSPZ v Gowan-
11^- Prireditev se bo vršila
1 ."Wenskem domu in se bo pri-
I ob 3. uri popoldne.
*
1	veselico	priredba
1 i-Ptto društvi št. 155 JSKJ in
I * 333 SNPJ v Blaine, Ohio, dne
II • decembra. Pri tisti priliki v| .? Miklavž obdaril mladinske 1 obeh društev. Veselica se
^čne ob dveh popoldne.
j božičnico za otroke in odrasle 1 iJ^edi društvo št. 36 JSKJ v J 0llemaughu, Pa., skupno z dru-Ir^i tamkajšnjimi društvi na jajčni dan, 25. decembra. Pri-I editev se bo vršila v Alojzijevi Sl :kVorani in se bo pričela ob treh iHoldne.
^tefanovo’ to je 26. de-
»ll^^ra, se bo vršila običajna 1 zabava društva št. 26 JSKJ I ‘ Pittsburghu, Pa. Prireditev bo Slovenskem domu na 57. cesti.
j > ^ederacija društev JSKJ v | ; faPadni Pennsylvaniji bo zboli: ^|vala. v nedel jo 29. decembra v j s 0v6nskem domu v Pittsbur-5 d ^*a' Pretek zborovanja je ^ °ločen za 10. uro dopoldne.
.Nogometni odsek društva št.
JSKJ v Lloydellu, Pa., naganja pi reditev dveh plesnih 'eselic. Prva ke bo vršila 4. jan-'^Ja, druga pa 18. januarja : ^1. Obe veselici se bosta vrši-f v Slovenski dvorani in so do-^	(Dalje	na	4.	strani)
		
	Naslov — Address	I
	NOVA DOBA	
	8233 St. Clair Avenue	
	Cleveland, Ohio	
	(Tel. HEnderson 3889)	
—	 			
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Nate J. S. K. Jednota Je samo bratska podporna organizacija brez vsaklb dragih prime«!, In kot taka napeva. Obranimo Jo tako!
(fcicond 01a*a Matter April lBth, 1B2C, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act oi March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing ai Special Rate of Pottage, Prorldxl tor la Bectton 1101, Act of October Brfl, 1>17. Anttmri—t'. March IMh, IWi *
ŠT. 50.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 18 — SREDA, 18. DECEMBRA, 1940
VOL. XVI. — LETNIK XVI.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PREDSEDNIK DOMA Predsednik Roosevelt je zaključil svojo inšpekcijsko turo po Karibejskem morju, kjer si je ogledal otočje, na katerem bodo zgrajene nove ameriške letalske in mornariške baze. Na Bahamskem otočju se je sestal z vojvodo Windsorskim, bivšim angleškim kraljem Edvardom. Predsednik se je izkrcal v Charlestons South Carolina, odtam se je podal na kratek obisk v Warm Springs, Georgia, nato pa domov v Washington.
NOVI DRŽAVLJANSKI ZAKON
BOŽIČNE DEKORACIJE
ZASTOJ PRODUKCIJE William S. Knudsen, član produkcijskega odseka obrambne komisije, je pretekli teden izjavil, da je treba nemudoma pospešiti produkcijo industrij za narodno obrambo. Produkcija je vsak dan večja, toda napreduje prepočasi. To izjavo je podal na banketu, katerega se je udeležilo nad dva tisoč vodilnih industrij alčev dežele, obenem z vsemi člani obrambne komisije.
IZVOZNE LICENCE Vlada Zedinjenih držav je pretekli teden izdala odredbo, ki določa, da so v bodoče potrebne licence za izvoz jekla in železa skoro v vseh oblikah. Izvoz brez licenc je dovoljen le v dežele ameriške hemisfere in v Anglijo. Izvoz železa in jekla v druge dežele bo dovoljen le v količinah, ki odgovarjajo količinam normalnih časov. Ta odredba je v glavnem naperjena proti Japonski, dasi se njenega imena nikjer ne imenuje.
POSLANIK UMRL V Washingtonu je po kratki bolezni umrl markiz Lothian, veleposlanik Velike Britanije. Vlada Zedinjenih držav je pripravljena dati na razpolago križarko, da se telesni ostanki pokojnega poslanika prepeljejo v Anglijo, pod pogojem, da Nemčija obljubi, da križarke ne bo nadlegovala. Začasno bo pepel pokojnega poslanika spravljen na pokopališču Arlington v Washingtonu.	t
POZVAN DOMOV Ameriški vojaški ataše v Londonu, brigadni general Raymond E. Lee, je bil pozvan v Washington v svrho posvetovanj. Vlada v Washingtonu želi dobiti iz prve roke zaupno in natančno poročilo o vojaški in splošni situaciji v Angliji. General Lee bo nedvomno mogel povedati marsikaj, kar je iz drugih virov nemogoče izvedeti.
POSTAVA JE POSTAVA Zakladniški tajnik Zedinjenih držav Henry Morgenthau je nedavno izjavil, da so vse govorice o kakem ameriškem posojilu Angliji brez podlage. Dokler je v veljavi tako zvana Johnsonova postava, ki prepoveduje posojila vladam dežel, katere ne plačujejo svojih starih vojnih dolgov, je nesmiselno govoriti o novih posojilih. Postavo, ki je v veljavi, more odpraviti ali izpreme-niti le zvezni kongres.
LJUDSKI ZASTOPNIK Republikanski senator Robert A. Taft iz države Ohio priporoča, da naj bi se znižal dohodninski davek na velike dohodke, dohodninski davek na nižje dohodke pa naj bi se zvišal od štirih na deset odstotkov. To se pravi, da tisti, ki najtežje zmorejo, naj bi plačevali višje davke kot (Dalje na 3. strani
Novi državljanski zakonik (Nationality Code), na katerem so strokovnjaki delali več kot sedem let, vsebuje razne spremembe v določbah glede podelitve in zgube državljanstva.
Nationality Code od leta 1940, ki nadomešča vso prejšnjo obstoječo federalno zakonodajo o državljanstvu, naturalizaciji in o odvzetju državljanstva, pride v veljavo dne 12. januarja 1941. Dolga naloga zbiranja vseh prejšnjih državljanskih postav v enoten in vse obsegajoč zakonik je začela pred sedmimi leti pod skupnim nadzorstvom državnega tajnika, generalnega pravdnika in tajnika delavskega departmenta. Končala je dne 14. oktobra, ko je predsednik podpisal ta novi zakon.
V glavnem ostanejo sedanje določbe glede državljanstva, ali razne stare postave so bile spremenjene, uvedene so bile bolj točne definicije in sploh so bili vsi tozadevni zakoni spravljeni v sklad.
%
Pravica do naturalizacije je bila razširjena na vse potomce urojenih plemen v Ameriki. Torej Indijanci, Eskimi in Aleu-tičani, ki so se rodili izven o-zemlja Združenih držav, morejo postati državljani, ravno tako kot belokožci in črnci, ako odgovarjajo predpisanim pogo-jem.
Važna je sprememba glede
zahtevka bivanja za prosilca za naturalizacijo. Novi zakon o-mogoča, da more oseba, ki je živela šest mesecev v dotični državi, zaprositi za državljanstvo, mesto dosedanjega zahtevka bivanja šestih mesecev v isti county. Prvič postane zakon jasen, kar se tiče odsotnosti iz Združenih držav pred podelitvijo državljanstva: prosilec ne sme zapustiti Združene države za več kot šest mesecev med dnevom vložitve prošnje in dnevom končnega zaslišanja, ako naj se prošnji ugodi. Ako ostane odsoten več kot šest mesecev, se domneva, da je prekinil svojo rezidenco v Združenih državah; ako ostane odsoten za več kot leto dni, je bivanje končno prekinjeno. Zakon sedaj dovoljuje, da se sme prošnja za državljanstvo vložiti v naturalizacijskem sodišču, ki je najbližje stanovanju, mesto da bi se morala kot dosedaj vložiti v oni county, kjer človek stanuje. Niti ne bo več treba čakati devetdeset dni med vložitvijo naturalizacijske prošnje in končno podelitvijo državljanstva. Čakalna doba je bila skrajšana na trideset dni.
Dobre so tudi spremembe glede prič in izenačenja izpitov. Zlasti važne pa so spremembe glede mladoletnikov. V tem pogledu je bilo dosedaj precej zmedenih pojmov, ki jih zakon sedaj razjasnjuje.
Določbe glede zgube državljanstva vsled dolgega bivanja v inozemstvu so sedaj mnogo bolj jasne. Zakon sedaj določa, da se državljanstvo zgubi vsled bivanja dveh let v prejšnji državi, kamor je naturalizirani državljan spadal, ako zakoni do-tične države smatrajo, da je do-tičnik postal zopet njen državljan. Ako ni takega zakona, tedaj sme naturalizirani državljan ostati tam tri leta, ne da bi zgubil državljanstvo. Po petih letih bivanja v vsaki inozemski deželi se državljanstvo (Dalje na 4. strani)
Tipične dekoracijske rastline božične sezone so smreke, jelke, borovci in druga iglasta drevesa, dalje božje drevce (holly), iz vejic katerega se spletajo znani božični venci, omela (mistletoe) in vsakemu znane božične cvetlice poinsetije, ki se odlikujejo z žarno rdečimi cvetnimi venci.
Igličevje, katero rabimo za božična drevesa, uspeva v bolj hladnih krajih, zato teh dreves največ dobivamo iz naših severnih držav in iz Canade.
Ameriško božje drevce (holly) raste v velikih množinah po peščenih gričih naših južnih držav, posebno v Californiji. To drevesce pa marsikje gojijo tudi po vrtovih severnejših krajev, ker ni preveč občutljivo za mraz, ter je vedno zeleno in v zimskem času posejano z lepimi rdečimi jagodicami.
Omela ali omel je (mistletoe) je grmičasta rastlina zajedavka, ki raste na deblih ali debelejših vejah raznih dreves. Rastlina je vedno zelena in rodj bele ali rumenkaste lepljive jagodice, iz katerih otroci v starem kraju napravljajo ptičji lim. To zaje-davko je največkrat najti na starih jablanah, mokljah in hrastih, včasih pa tudi na drugih drevesih. Razširjajo jo večinoma ptiči, ki zobljejo zrele jagode; semena ptičji sistem ne prebavi, ampak ga izloči v odpadkih, in na ta način najdejo semena pot v razppke lubja dreves, kjer vzkalijo. Te rastline dobivajo hrano direktno iz soka dreves, na katerih so se namestile.
Ameriška omela se. le malo razlikuje od evropske; razliko prav za prav vidij6 le rastlino-slovci. V Evropi je omela že v davnih poganskih časih veljala za neke vrste čarovno rastlino, kateri so se pripisovale različne lastnosti. Od tod najbrž izhaja navada božičnega po-ljubovanja pod vejicami omele.
Splošno poznana je božična cvetlica poinsetija, katere prvotna domovina je Mehika, odkoder jo je pred približno sto leti vpeljal v Zedinjene države ameriški poslanik Poinsett. V naših južnih državah uspeva ta cvetlica na prostem in se razvije v nekaka grmičasta drevesa, v hladnejših krajih pa jo vrtnarji gojijo v rastlinjakih. V božični sezoni se proda milijone teh cvetlic za okras domov Brez prave, umetne ali naslikane poinsetije si božičnih dekoracij skoro ne moremo misliti.
SEZONSKA IMENA
V Indiani imajo mesto Santa Claus, ki je vsekakor najbolj popularno ime sedanje sezone. Vsako leto je poslanih tja tisoče božičnih voščilnih kartic in drugih sezonskih pošiljk, da so opremljene s poštnim pečatom Santa Claus in potem razposlane naslovnikom širom dežele.
V Minnesoti se je nedavno in-korporiralo mestece North Pole (Severni Tečaj). Tudi to je tej sezoni zelo primerno ime, ker mali otroci verujejo, da jim Santa Claus pripelje božična darila naravnost iz svojega bivališča na severnem tečaju.
Znana rastlina za božične dekoracije je omela, ki se v angleščini imenuje mistletoe. To rastlino je počastilo s svojim imenom mesto Mistletoe v državi Kentucky. Nadaljni mesti v državi Kentucky, ki spominjata na božično sezono sta Snow (Dalje na 3. strani
PREDSTAVNIKI DAVNE AMERIKE
Pred prihodom belih priseljencev v to deželo so se po a-meriških prerijah pasle ogromne črede bivolov. Bivolovo meso je tvorilo glavno hrano mnogih rodov ameriških Indijancev, ki so znali tudi koristno porabiti usnje iz bivolove kože. Ko so se beli priseljenci začeli pomikati proti zapadu, so se morali bivoli umikati. Sožitje j ni bilo mogoče, kajti bivol je divje govedo, ki se ne da nikoli popolnoma udomačiti, in na obdelanih farmah so bivoli povzročali pravo razdejanje.
Ko so gradili prve železnice na zapad, je bilo bivolovo meso glavna hrana delavcev. Sloveči Buffalo Bill Cody, ki so ga gotovo tudi nekateri slovenski priseljenci poznali, ko je lastoval veliki cirkus, je imel z graditelji železnice kontrakt, da je delavce oskrboval z bivoljim mesom. Takrat je bilo bivolov še v obilici.
Pozneje pa so razni pustolovci vprizorili pravi pokolj med čredami tega ponosnega divjega goveda. Streljali so jih za zabavo, ali pa samo zaradi kož, ki so jih kupovale usnjar-ne. Pobijanje bivolov je bilo tako uspešno, da so bili v teku par desetletij skoro iztrebljeni. Le razsodnosti par mož se je zahvaliti, da to divje govedo ni izumrlo.
Polkovnik Butfaio Jot
nekako v začetku tega stoletja spravil skupaj malo čredico še preostalih bivolov. Par jih je kupil od nekega Indijanca, nekaj jih je dobil iz Texasa, in čreda se je v zagrajenem parku tako zadovoljivo množila, da jih je leta 1911 imel že 147 glav. Večina te črede je bila pozneje oddana v znani narodni park Yellowstone, nekaj pa je bilo poslanih v Canado v državno rezervacijo.
Do leta 1924 se je čreda bivolov v parku Yellowstone namnožila na 865 glav in oskrbnike je začelo skrbeti, da bo premalo paše zanjo. Od takrat naprej se vsako leto brezplačno odda večje število bivolov raznim zoološkim parkom, pa tudi posameznikom, ki imajo primerne ranče za oskrbo istih. Ponudnik mora samo plačati stroške prevoza in pa seveda stroške dela, ki je v zvezi s po-lovljenjenl in odpremo živali do železnice. Ako ne morejo na ta način oddati dovolj bivolov, da se čreda preveč ne razmnoži, jih odvečno število postrelijo in jih oddajo Indijancem za hrano.
Poleg parka Yellowstone je v Zedinjenih državah še nekaj drugih narodnih rezervacij, v katerih so nameščene večje ali manjše črede bivolov. Še večje črede bivolov pa so v canad-skih rezervacijah, kjer imajo z njimi iste skrbi, namreč, da se preveč množijo. Tudi tam je treba vsako leto odstreliti določeno število glav, da ne pri-manjka paše za čredo.
Kot že omenjeno, se bivola ne da udomačiti. Vedno ostane divji, nezaupen in nevaren. Toda nekaterim živinorejcem na severozapadu se je pred leti posrečilo križanje med domačim govedom in bivolom. Te križance imenujejo “cattalos.” Niso tako divji in njihovo meso je okusne j šp od bivoljega, poleg tega pa so jako odporni proti zimi in drugim vremenskim ne-prilikam. Od teh mešancev si (Dalje na 3. strani
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
STAROKRAJSKE VESTI Uredništvo Nove Dobe že nad mesec dni ni prejelo nikakega časopisa iz Jugoslavije, kar zna-či, da je tovrstni promet zelo poslabšan ali ukinjen. Vesti, ki so v naslednjem priobčene, je imelo uredništvo na rokah že prej, in ki zaradi pomanjkanja prostora še niso bile priobčene. Dokler ne bo redna poštna zveza z Jugoslavijo spet upostav-ljena, bomo mogli postreči či-tateljem le s tistimi starokraj-skimi vestmi, ki jih bomo zasledili v velikih ameriških listih.
DR. KOROŠEC UMRL Newyorški listi so prinesli kratko vest, da je dne 14. decembra v Beogradu vsled srčne hibe nagloma umrl dr. Anton Korošec, star 68 let. Dr. Korošec, po stanu duhovnik, je igral veliko vlogo v političnem življenju Slovenije in Jugoslavije. Udejstvoval se je že kot poslanec v dunajskem državnem zboru in še bolj vidno je bilo njegovo udejstvovanje v Jugoslaviji. Bil je večkrat član vlade v Beogradu, leta 1928 celo nekaj mesecev kot ministrski predsednik. Zadnje čase je bil predsednik senata in minister za vzgojo.
DRAGOCENA PREPROGA
Somborski zdravnik dr. Gri-gorijevič je pred desetimi leti je kupil v Skoplju staro prepi ugt
za katero je plačal poldrugi tisoč dinarjev. Nedavno so ga obiskali trgovci s perzijskimi preprogami, ki so opazili na podu omenjeno preprogo ter je želeli odkupiti. Ponujali so mu zanjo 10 tisoč dinarjev in kmalu nato kar 100,000 dinarjev. Zdravnik preproge ni hotel prodati, ampak je poklical iz Dunaja strokovnjaka, ki je prona-šel, da je omenjena preproga poslednja te vrste na svetu in da je vredna nad milijon dinarjev. Stara je okrog 350 let in je bila najbrž nekoč ukradena iz kake džamije. Preprogo bo zdaj najbrž dobil kak ameriški muzej. ,
KRUTA USODA Matija Horvat iz Otovcev v Prekmurju se je malo pred začetkom prve svetovne vojne poročil in si je na svojem posestvu uredil udoben dom. Kmalu je bil poklican v armado ter je bil ujet v Galiciji. Po dolgih 20 letih se je iz Rusije vrnil domov, kjer je na svojem posestvu našel drugega gospodarja. Horvat je bil namreč proglašen za mrtvega in njegova žena se je z drugim poročila. Tu se ni dalo nič pomagati, toda mož je zahteval svoje posestvo nazaj, kar se mu je po dolgih pravdah tudi posrečilo. -Toda posestvo je bilo tako zadolženo, da so mu ga kmalu potem upniki na dražbi prodali.
LJUBOSUMNI MOŽ Nedavno je nastal hud prepir v družini Somborčana Aleksandra Vasica. Mož je po sedmih letih srečnega zakona postal ljubosumen na svojo ženo in jo je nekega dne spodil iz hiše. Potem se je skesal in jo je povabil nazaj, žena se njegovemu povabilu ni odzvala in v prepiru, ki je nastal med njima, ji je mož odgriznil nos.. Ko so ga prijeli orožniki, se je zagovarjal, da je to napravil iz maščevanja, ker ni mogel trpeti, da bi njegova žena ugajala tudi drugim.
(Dalje na 3. strani
VSAK PO SVOJE
V tej sezoni, ko si vse križem želimo sreče, se morda le malokdaj spomnimo, kako srečni ^srno, ker živimo v deželi miru. Velika večina naših rojakov v tej deželi je zdrava, velika, večina ima kolikor toliko udobna stanovanja in dovolj gorke obleke, pri hrani ji ni treba čezmerno varčevati in še za kakšno zabavo ali luksuznost je navadno na razpolago kak cent. Obdaja nas mir mogočne dežele, zaslužek prebivalstva se dviga, osebna svoboda je neokrnjena in nad vsem tem čuva zvezdnata zastava* naj bol j demokratične republike sveta. Kdor kljub temu misli, da mu je hudo, naj bi se spomnil, v kakšnih razmerah živijo naši bratje v starem kraju ter stomilijoni drugih v Evropi, Aziji in Afriki.
H«
Po raznih poročilih, ki prihajajo iz Evrope, bi se dalo sklepati, da se famozni Hitlerjev “novi red” izpreminja v strahovit nered..
Nedavno se je oglasil v našem uredništvu prijazen slovenski fant iz Michigana, ki je med drugim povedal, da je zaposlen pri firmi, katera se na debelo bavi z izdelavo brezalkoholnega grozdnega soka, ki je znan pod imenom grape juice. Grape juice je skopljeno ali rezano vino, kateremu se z gotovimi mer toda mi prepreči razvi j ati “kik,”
delu, ki tako zlorablja plemeniti sad vinske trte, sodeluje pristni slovenski fant. Kaj si morejo misliti njegovi predniki, če gledajo nanj z onega sveta!
Znanstveniki Mellonovega instituta so pronašli, da je na moškem obrazu in vratu 24,000 kocin, katerih vsaka meri šest tisočink palca v premeru. Pa se včasih jezimo, če se skrha britev tekom ene same košnje!
*
V Angliji, kot v drugih evropskih deželah, so zaradi vojnih razmer v veljavi številne omejitve glede nabave jestvin, obleke, kuriva itd. Oblasti niso prezrle niti lepotilnih sredstev. Tako, na primer, sme Angležinja porabiti kvečjemu pet centov na dan za nabavo šminke in drugih lepotilnih sredstev. Mi bi rekli, da je ta odredba pametna. Po naravi lepa ženska aie potrebuje niti za pet centov umetnih lepo-til na dan, pri drugih pa je vsak v to svrho izdan denar itak proč vržen.
*
Prijatelj Frank Mivšek su-gestira iz Waukegana, 111., da bi glavni odbor delegiral brata Franka Maslcta v Little Fallsu, N. Y., naj bi šel v stari kraj in predlagal zaključek vojne debate. Sugestija je upoštevanja vredna, toda najprej bo treba vprašati brata Masleta, če nominacijo sprejme.
❖
V listih smo čitali, da so v Nemčiji začeli izdelovati pivo iz sladkorne pese, vino pa iz paradižnikov. Tega so se nedvomno naučili od naše penzior.irane prohibicije.
* I.
* Predzadnjo nedeljo sem bil na zabavi našega društva Ilirske Vile in tam sem videl pravo bo-taniško uganko, dasi se nekaj razumem na cvetlice in sploh na rastlinstvo. Pomislite: grm s hrastovim listjem, s cvetjem (Dalje na 4. str.)
* DOPISI
Aurora, Minn. — članstvo društva Sv. Jožefa, št. 85 JSKJ, pozivam, da se polnoštevilno udeleži letne seje, ki se bo vršila
v	nedeljo 22. decembra. Seja se bo vršila v Slovenski dvorani in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. To bo važna seja, na kateri bo treba sprejeti društvena pravila za poslovanje v bodočem letu, izvoliti odbor za leto 1941 in urediti še druge zadeve, ki spadajo na program letnih sej. Društveni sklep določa, da član, ki se te seje ne udeleži ter nima res važnega vzroka za neudele-žitev, plača en dolar v društveno blagajno, člani so prošeni, da ta mesec plačajo svoje asesmente pravočasno, da mi bo mogoče ob pravem času zaključiti račune. Po letni seji bomo imeli na razpolago nekoliko okrepčil. Torej, na svidenje na seji v nedeljo 22.' decembra! — Za društvo št. 85 JSKJ :
Matt Anzelc, tajnik.
brodušnega možaka zadovoljili. Torej, starši in otroci} ne pozabite naše božičnice na božični dan ob ‘treh popoldne. Pridite polnoštevilno! — Za društvo Sv. Alojzija, št. 36 JSKJ:
Joseph Turk, tajnik.
Ely, Minn. — Na letni seji društva Sv. Cirila in Metoda, št.
1	JSKJ, je bil za leto 1941 izvoljen sledeči odbor: Joseph Kovach, predsednik; Joseph Shi-konija, Sr., podpredsednik; Frank Tomsich, Jr., tajnik; Frank L. Kotzian, Sr., blagajnik; Joseph J. Peshel, zapisnikar; Joe Shikonija, Jr., Louis Zgonc in Charles Merhar, Sr., nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. J. Grahek in dr. O. Snyker. Zastopniki za federacijo so: Louis Zgonc, Joe Shikonija, Sr., in Joe Tomsich. Za-stqpnika za J. N. Dom sta Jacob Varoga in Joe Shikonija, Sr,.,Zastopniki za združena društva pa so: Joseph Kovach, Frank Tomsich, Jr., in Frank L. Kotzian, Sr.
Po letni seji so bila servirana okrepčila in se je med članstvom razvila prijetna zabava.
Vsemu članstvo JSKJ. MliVn vesele božične praznike ter’sfe-dno in bogato novo leto !
Frank Tomsich, Jr., tajnik društva št. 1 JSKJ.
E velet h, Minn. — Tem potom pozivam člane in članice društva Sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, da se v polnem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v navadnih prostorih v nedeljo 22. decembra in se bo pričela ob pol dveh (1.30) popoldne. To bo glavna ali letna seja, na kateri bo podano tajnikovo poročilo za
11	mesecev in se po sploh poročalo o društvenem napredku za tekoče leto. Dalje se bodo sprejele razne določbe glede poslovanja v prihodnjem letu in izvoljen bo društveni odbor za leto 1941. Vse to so važne zadeve, zato naj se člani te seje udeležijo kar mogoče polnoštevilno.
Na novemberski seji našega društva je bilo sklenjeno, da društvo priredi božičnico za člane svojega mladinskega oddelka. Ta božičnica se bo vršila v spodnjih prostorih mestnega avditorija v nedeljo 22. decembra in se bo pričela ob pol osmih (7:30) zvečer. Nastopil bo Santa Claus in obdaroval otroke in na programu prireditve bodo tudi “movies.” Starši so prošeni, da se te prireditve udeležijo s svojimi otroki. Za govornika smo povabili glavnega tajnika sobrata Zbašnika iz Elya. Torej, na svidenje v nedeljo 22. decembra na seji in na božičnici. Pozdrav in vesele božične praznike vsem!
John Laurich, tajnik društva št. 25 JSKJ.
Lloydell, Pa. — žogometni odsek društva št. 35 JSKJ v Lloy-dellu, Pa., priredi plesno veselico v soboto 4. januarja 1941 zvečer. Veselica se bo vršila v Slovenski dvorani in za ples bodo igrali popularni “Frank’s Trio & Teeny.” Njihove popularne in slovenske melodije je slišati po radijski postaji WH-JB v Greensburgu, Pa., vsako soboto četrt ure pred poldnevom. Druga plesna veselica te žogometne skupine našega društva je določena za soboto 18. januarja. Na dotični veselici bo igral popularni orkester Franka Jankovicha iz Clevelanda, Ohio. Člani JSKJ v tem okrožju in drugi prijatelji društva so vabljeni, da v obilnem številu pose-tijo obe veselici. Dohodki veselic so namenjeni v pokritje stroškov za izboljšanje dvorane.
Leo Jereb.
plo pokojnika v svojo hišo, kjer so isto lažje obiskali prijatelji, hvala vsem, ki feo ga spremili na njegovi zadnji poti, in hvala našemu slovenskemu pogrebniku Johnu Stampfelu v Bingham Canyonu, ki je vse tako lepo uredil.
Pokojnemu sobratu J os. Mis-mashu pa naj bo lahka ameriška gruda in naj mu bo ohranjen blag spomin!
Peter Blatnick.
Ely, Minn. — Mladinski člani društva Sv. Srca Jezusa, št.
2	JSKJ, bodo po sklepu društva za Miklavževo obdarovanje dobili vsak po 20 centov v gotovini, namesto slaščic. To bom razdeljeval na mojem domu na 48
E.	Camp St. v soboto 21. decembra; odprto bo ves dan. Otroci, ki so dovolj veliki, naj sami pridejo po ta Miklavževa darila, za one pa, kateri so premajhni, da bi sami prišli, bodo dobili pa starši, kadar pridejo do mene.
Na letni seji našega društva je bil ponovno izvoljen ves dosedanji odbor z izjemo podpred-s e d n ika. Podpredsednik je namreč bil Little Stan ali Stanley Pechaver, ki pa nas. bo zapustil takoj po božiču in odide *v Cleveland, Ohio. Kot znano, je zadnja konvencija sklenila, da se nastavi stalnega pomožnega urednika ali urednika angleških strani Nove Dobe, in glavni odbor je na priporoči-
lo	glavnega urednika na to mesto imenoval našega Stanleya Pechaverja. želimo mu mnogo sreče na njegovem častnem me-stvu.
Na letni seji je bilo navzočih nekaj manj kot polovica odraslih članov. Vseh članov je 535, namreč 385 v odraslem in 150 v mladinskem oddelku. Seja se je z$ vršila v lepem redu in v pravem bratskem razpoloženju. Odbor za leto 1941 je sledeč: Joe L. Champa, predsednik; Anton Golobich, podpredsednik; Louis Perufthek, tajnik; Jokri Mehle, zapisnikar ; Joe Pechaver, blagajnik; Dan Bohinc, Anton Pirsh in Anton Knapp, nadzorniki. Bolniški načelnik je Frank Koščak, Sr.
K sklepu želim vesele božične praznike in srečno novo leto vs^m članom glavnega in porotnega odbora in vsemu članstvu JSKJ!
Louis Perushek, tajnik društva št. 2, JSKJ.
Detroit, Mich. — Letna seja društva Triglav, št. 144 JSKJ, se bo vršila v nedeljo 22. decembra v navadnih prostorih na 17153 John R. St., in se bo pričela ob 10. uri dopoldne, člani in članice naj se te važne seje udeležijo kar mogoče polnoštevilno. Na decemberski seji se sprejemajo razne določbe, ki potem navadno ostanejo V velja-
vi	za vs'e prihodnje leto, in se voli društveni odbor. Od dobrega odbora in od drugih dobrih zaključkov letne seje je v veliki meri odvisen napredek društva. Torej, bratje in sestre, izvršite vašo bratsko in sestrsko dolžr nost ter se v polnem številu udeležite seje v nedeljo 22. decembra. Bratski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 144 JSKJ:
Jacob Kaucheck, predsednik.
ja se bo Vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob pol osmih zvečer. Na tej seji bo volitev društvenega odbora za prihodnje leto, zato naj bi se članstvo iste kar mogoče polnoštevilno udeležilo. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! — Za društvo št. 164 JSKJ:
Johana Belay, tajnica.
Pittsburgh, Pa. — Tem potom vabim člane in članice društva Sv. Štefana, št. 26 JSKJ, in vse njihove prijatelje, da se udeležijo društvene zabave, ki se bo vršila na Štefanov večer, to je 26. decembra. Zabava se bo vršila v spodnjih prostorih Slovenskega doma in za ples bodo igrali domači godci. Vstopnina bo prosta za vse.
K sklepu voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsemu članstvu J. S. K. Jednote.
John Jurgel, tajnik društva št. 26 JSKJ.
Keewatin, Minn. — Društvo Marija Trsat, št. 109 JSKJ v Keewatinu je sklenilo prirediti veselico na novoletni večer. Vstopnina bo 25 centov za osebo. Za ples bo igral Rupertov orkester. Glavni tajnik Anton Zbašnik je obljubil, da nas po-seti omenjeni večer ter izprego-vori par besed v korist organizacije. Dohodki prireditve so namenjeni društveni blagajni. Pričetek veselice bo ob pol devetih
(8.30)	zvečer, člani in prijatelji so vabljeni, da v obilem številu posetijo to prireditev. Bratski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 109 JSKJ: Joseph Ozanich, predsednik.
White Valley, Pa. — Moj
zadnji dopis je urednik precej skrajšal, zato bom pa zdaj bolj kratek. Sporočam samo, da se bo prihodnja seja federacije društev JSKJ v zapadni Penn-sylvaniji vršila v nedeljo 29. decembra v Slovenskem domu Ha 57. cesti v Pittsburghu, Pa. Seja se prične ob 10. ifri dopoldne.
Jurij Previc, tajnik..
Conenmugh, Pa. — Kakor je že več let v navadi, bo tudi letos naše društvo št. 36 JSKJ, skupno z drugimi društvi, priredilo božičnico na božični dan, to je 25. decembra. Miklavž bo prišel v Alojzijevo dvorano točno ob 3. uri popoldne. Starši so vsled tega prošeni, da pripeljejo svoje otroke v dvorano pravočasno, da kateri ne zamudi Miklavža. Obenem naj bodo opozorjeni otroci, ki nameravajo pred Miklavžem nastopiti s kako pesmico ali recitacijo, da se dobro naučijo, da bodo s teni do-
Midvale, Utah. — Tem potom naznanjam članom in članicam društva Sv. Jožefa, št. 86 JSKJ, žalostno vest, da je dne 30. novembra preminil naš sobrat Joe Mismash. Pokojnik je bil samski in zapušča v Pueblu, Colo., dva brata, namreč Mihaela in Ignaca, tu v Murrayu pa 4 vnuke. Bolehal je na srčni bolezni in je ležal v bolnišnici zadnjih pet mesecev in pol. Rojen je bil leta 1894 v Prinči vasi pri Ambrusu, fara Žužemberk.
član naše Jednote je pokojnik postal leta 1917 ter je bil ves čas dober član. Tekom njegove bolezni so mu bili v veliko tolažbo njegovi mnogoštevilni prijatelji. Bil je prijazne narave in povsod priljubljen ter je kot tak imel mnogo prijateljev. Ker je bil pokojnik samski, je sobrat Frank Kastelic dovolil, da je ležal na parah v njegovi hiši, odkoder se je vršil pogreb po cerkvenih obredih na pokopališče v Murray, Utah. Pogrebq, ki se je vršil 4. decembra, se je udeležilo veliko število rojakov, ; ne samo sobratov in sosester, ampak tudi drugih. Ker je Slo-
I	vencev v naši naselbini le malo, ! so we pogreba udeležili rojaki tudi iz drugih naselbin.
Hvala vsem, ki so pokojnika tolažili tekom njegove bolezni, | hvala bratu Franku Kastelicu in | njegovi soprogi, ki sta vzela tru-
Ntsiv Duluth, Minn. — Tem
potom vabim vse člane in članice društva Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ, da se gotovo udeleže glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 22. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob pol dveh
(1.30)	popoldne. Na tej seji bo volitev društvenega odbora za leto 1941. Sestrski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 128 JSKJ:
Frances Kaplenk, tajnica.
Boncarfta, Colo. — Federacija društev J. S. K. Jednote v državi Coloradujželi vsem članom glavnega in porotnega odbora in sploh vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in srečno novo leto. — Za coloradsko federacijo: 0~,.
John Lipec, tajnik.
K sklepu želim vesele božične praznike in sreŽno novo leto vsemu gliavfcemu odboru in vsemu članstvu J. S. K. Jednote.
Alice Zalar, tajnica društva št. 44 JSKJ.
Detroit, Mich. — Vse Člane in članice društva Triglav, št. 144 JSK J, vljudno vabim, da se go-toov udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 22. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob 10. uri dopoldne. To bo zadnja seja v tem letu ter obenem zadnja seja JSKJ, ker po novem letu se bo naša organizacija imenovala Ameriška bratska zveza. Na seji 22. decembra bomo volili odbor za leto 1941, in eden navzočih, kateremu se bo sreča nasmehnila, bo dobil tri dolarje. člani, ki kaj dolgujejo, naj bi poravnali ta mesec, da bom lahko zaključil letne račune. Na svidenje 22. decembra in vesele božične praznike ter srečno novo leto vsem! — Za društvo št. 144 JSKJ:
Mike Bahor, tajnik.
Virginia, Minn. — člane in članice društva Sv. Štefana, št. 164 JSKJ, pozivam, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne in obenem letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 22. decembra. Se-
Bqrberton, O. — člani društva Sv. Martina, št. 44 JSKJ, so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo zadnje in najbolj važne seje v letu, ki se bo vršila v nedeljo 22. decembra v navadnih prostorih. Seja se bo pričela ob ENI URI popoldne, namesto ob dveh kot po navadi. Na tej seji bo voljen društveni odbor za prihodnje leto; voljen bo tudi atletični supervizor.
Na nedavni seji našega društva je bilo z večino sprejeto, da se meseca decembra naloži članom posebni društveni ases-ment. člani in članice odraslega oddelka, ki so zavarovani za smrtnino in bolniško podporo, plačajo po $1.00 tega asesmen-ta; oni, ki so zavarovani le za smrtnino, pa plačajo po 50 centov. Ta naklada mora biti plačana v mesecu decembru. Naklada je potrebna, da bo društvena blagajha mogla pokriti tekoče stroške. Ako bi vsi člani storili svojo dolžnost napram društvu, to je da bi redno posečali seje in točno plačevali društvene asesmente, dalje, če bi posečali piknike in druge društvene prireditve, bi bila naša društvena blagajna v mnogo boljšem stanju in najbrž ne bi bilo treba posebnih naklad. Poleg tega bi se tudi bolj poznali med seboj.
Vsi člani so prošeni, da ta mesec plačajo svoje asesmente ob času, ker blagajna je skoro izčrpana, ter bo treba suspendirati tiste, ki ne bodo plačali ob pravem času. Tudi ni priporočljivo dolgove članov na ases-mentih prenašati v drugo leto. Naj lepše je, da Se prične novo leto s čistimi knjigami in čistimi računi.	'
Tem potom mi je sporočiti žalostno vest, da je dne 18. novembra [K) štiridnevni bolezni preminil naš sobrat Joseph Au-setts, Sr., in je bil položen k večnemu počitku 21. novembra. Naj mu bo ohranjen blag spomin!
1Cleveland, O. — Božičnica Slovenske šole S. N. Doma. —
V	torek 24. dec. ob 7.30 zvečer se vrši v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. krasna prireditev ali božičnica, katero pri-rede in podajo učenci in učenke Slovenske šole pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba S. N. Doma.
Odrasli oddelek Slovenske šole poda ob tej priliki pod režijo učiteljice Mrs. Antoniette Ken-nick lepo božično enodejansko igro “Oj hišišca očetova,” spisal Andrej Kobal. V tej igri sodelujejo tudi člani dramskega društva “Ivan Cankar,” za kar jim gre vse priznanje. Ta igra predstavlja stare božične običaje družine v starem kraju, .kot uvod igri. Oče in mati z velikim hrepenenjem pričakujeta na sveti večer povratka svojih otrok pod domači krov rodne hiše, ki so raztreseni po svetu, v Ameriki, Argentiniji in Nemčiji, da skupno še enkrat praznujejo srečen božič. Izmed štirih otrok, ki so odšli po svetu, se res vrnejo trije, najsrečnejši je oni iz Argentinije; eden pa je našel smrt v tovarni za cement v La Salle, IH. Mesto tega pa se vrne njegova vdova s sinčkom. Vsi se snidejo domov na božični večer in da boste videli, koliko veselja to povzroči roditeljema, pridite pogledat predstavo. Igra ustvari vsakemu gledalcu pravo božično razpoloženje in ne bo vam žal, da ste se potrudili k tej predstavi.
“Čarobna košara,” spisala Maniea Komanova, ki jo vpri-zorijo učenci mladinskega oddelka Slovenske šole pod režijo učiteljice Mrs. Mary Ivanush, je pa zdravstvena igra in prva te vrste kdaj vprizorjena v S. N. Domu. Igra predstavlja prijatelje in sovražnike človeka in njegovega zdravja. Nastopi Vitez zdravja—križar, ki vneto zagovarja prijatelje zdravja in prepričuje slabostim vdanega Janezka, naj zapusti sovražnike zdravja in se oprime prijateljev zdravja. Kot prijatelji zdravja nastopijo: Mleko, Korenje, Zeljnata glava, Pesa, Milo, Zobna ščetka in Jajce; kot sovražniki zdravja pa nastopijo: Zobobol, Trebuhobol, Bacil, Kava, Meso, Piškot. Poleg teh pa nastopijo še deklice, dečki itd. Igra je ze-
lo	zanimiva in imeli boste od nje dosti užitka.
Po igrah nastopi Miklavž, ki obdaruje učence in učenke mladinskega oddelka Slovenske šole, nato pa razdeli vsa došla božična darila na naslove, ki so na zavojih, med posetnike priredbe. Ako kdo želi koga za božič kaj obdarovati, to prav lahko stori potom Miklavža v S. N. Domu na božični večer. Vse zavoje pravočasno dostavite v urad tajnika Doma v starem poslopju in Miklavž bo skrbel, da pridejo naslovljencem v roke.
Vstopnina k tej božičnici je samo 25c in ves čisti preostanek je namenjen v podporo šolskega sklada. Rojake iz širnega Clevelanda in predmestij se prijazno vabi na to prireditev, ki je velikega pomena za nadaljevanje Slovenske šole. Od vas vseh je odvisno, če se s šolo nadaljuje ali ne, kar to je ena izmed treh letnih priredb Slovenske šole, od katerih je šola finančno odvisna.
Na Silvestrov večer, to je 31. dec., pa se vrši v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave. vfelika novoletna prireditev, pri kateri boste našli prav dobro zabavo vsi, ki se je uaeležite.
Tem potom želim vsem čita-teljem tega lista, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto!	'
Za Prosvetni klub S. N. Doma :
Erazem Gorshe, tajnik.
Struthers, O. — Društvo Cardinals, št. 229 JSKJ, se spet oglaša. Zadnja seja je bila dobro obiskana ,toda lahko bi bila še bolje. Po seji je bila prijetna zabava. Posebno srečo je imela sestra Mary Zolgar. Odborniki za leto 1941 so sledeči: Albert Slabe, predsednik; Steve Millison, podpredsednik; Mary Penich, tajnica; Mrs. Glavic, blagajničarka; Amelia Slabe, zapisnikarica; Edward Glavic, Stan Pogačnik in Bill Kinkella, nadzorniki; Stan Pogačnik, športni supervizor.
In zdaj poslušajte: Cardinals priredijo plesno veselico 25. januarja 1941. Za godbo bo skrbel popularni Frankie Jankovich iz Clevelanda. Se že zdaj priporočamo za obilen poset!
Mary Penich.
New York, N. ¥. — Tem potom prav vljudno naznanjam naši slovenski javnosti širom Združenih držav in Canade, da bo slovenski pevski mešani zbor iz New Yorka, pel božične pesmi, na tukajšnji veliki radio postaji WJZ (Red Network) in sicer v ponedeljek 23. decembra
1940, od 6. do 6:15 zvečer, po tukaj šnem newyorskem standard času, pod vodstvom Mr. Jerrya Koprivška, Jr.
Rojaki in rojakinje širom Združenih držav in Canade, naj vam omenim, da je tukajšna radio postaja WEAF ena največjih v tej deželi, ter boste zamo-gli ta program slišati vsi, pa če ste še tako oddaljeni od New Yorka. Vprašajte v bolj oddaljenih krajih pri svojih lokalnih radio postajah, katera vaših postaj ima zvezo s tukajšnje radio postajo WEAF. Blagovolite sporočite vaše mnenje glede petja, po tem programu: potem pisem ali dopisnic, katere naslovite na:
Slovenian Mixed Chorus. Station WEAF, New York City. Pomnite da, kolikor več tozadevnih pisem in dopisnic prejme o-menjena radio postaja, toliko lažje nam bo zopet nastopiti z našo slovensko pesmijo v bodoče na taki veliki radio postaji.
Nadalje prav vljudno naznanjam, vsem našim rojakom in rojakinjam iz Greater New Yorka, in okolice, da priredi slovensko pevsko društvo “Slovan,” svojo veliko zabavo s polnočnim prizorom, in sicer na: “Silvestrov večer,” 31. decembra 1940, v dvorani Slovenskega Narodnega Doma, na: 253 Irving Avenue, Brooklyn, New York. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 centov. Za ples bo igrala izvrstna godba. “Slovan,” bo zapel nekaj lepih, temu večeru primernih pesmi itd.
Kar se tiče raznih in okusnih jestvin, kakor tudi različne kapljice najboljšega kalibra, pa preskrbi tozadevno odbor Slov. nar. doma. V kuhinji bo na razpolago naš poznani rojak in mojster v kuharski stroki, Mr. Louis Rupnik, Sr., s svojim štabom ;pri bari pa znani rojak Mr. Peter Staudohar, tudi s svojim štabom.
Pridite v obilnem številu od blizu in daleč, da še bomo skupno malo po domače pozabavali v krogu svojih prijateljev, ter skupno pričakali novega leta, ter si voščili vse najboljše za v prihodnjem letu itd. To leto zares nam ni bilo preveč naklonjeno, nadajmo se, da bo prihodnje boljše v vseh ozirih.
V	tej nadi, vam kličem vsem skupaj: Na veselo svidenje na: “Silvestrov večer” v Slov. nar. domu na: 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.! Obenem iz srca želim vsem našim rojakom in rojakinjam, v Združenih državah, V Canadi in stari domovini prav vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto
1941.
Anthony Svet, član in poročevalec, slov. pevs. mešanega zbora, iz New Yorka, ter tajnik slov. pev. društva “Slovan,” iz Brooldyna, N. Y.
Reading, Pa. — Ker naše društvo Sv. Jurija, št. 61 JSKJ, priredilo nobene veselice že 1 leta, in nam tudi stroga pennsj vanska postava zabranjuje pr1 rejati kake piknike v sezom, w> ker so vedno kaki stroški Prl sp; društvu, dohodki ne morejo F krivati izdatkov, pri temJe tre a	l0, i
ob koncu decembra plačati c e o	l0 ^
našim uradnikom, blagajna Je	%
pa prazna. Toi’ej je bilo - e	l,
njeno na letni seji, ki se je ‘r	»uii
šila dne 14. decembra, da se na	*dl(
loži naklada na vse ^an®V	14 c
društva št. 61 JSKJ. ^	^
in članica plača en dolai t? ^ tem izrednega asesmenta	^
veno blagajno za pokritje s r j škov. Vsak član in članica raoi	j0V(
plačati en dolar v dveh obi0	(iai
in sicer meseca decembra ■ o,]j meseca januarja 1941 pa	®t,
Plača se z rednim asesmen o ni, Vsak si naj zapomni, da kdoi i i V| bo plačal izrednega asesmen lio tajnik ne sme vzeti tudi 0	^ J'
ga rednega asesmenta, to P° <-a ni, da tak član je potem sUS^0 diran. Res je, da članstvo tez plačuje redni asesment, ko se ^ še naloži izrednega, ni to za c	^
stvo vesela novica. Toda , ^ otn pomoči ni, moramo se spnJa ^' ti tudi s tem. Vsak pa lahko P ‘	^
ča v enem obroku $1.00, in b° ^ tem prost. Zapomnite si 0 ,	^
vsi člani, da kdor ne bo Pa’ | IZREDNEGA, se tudi redn^ ^ asesmenta ne bo vzelo. ^acai0 Jen je sklep letne seje, da mora, ^ biti po novem letu bolj	^
pošiljanjem asesmenta na jge noto. Točka v novih pravih” 0 g loča, da društvo, ki dvakra ^ poredoma pošlje asesment	(^
blagajnika prepozno, bo suS" ijjj^ dirano. Torej vsak si naj zaP°. v j ni, da po novem letu bomo P ^ čali naš asesment pri ^ J li^. društva najkasneje 28. v m ^ ^ cu do 8. ure zvečer. Kdor ne ^ ^ plačal do omenjenega časa,	^
enostavno suspendiran.1?..-
Da bodo oddaljeni člani deli, kdo so uradniki z?
1941, se jih tukaj označi: I w sodnik: Anton Yakloch; P predsednik: Frank Špehar, ^ tajnik: John Pezdirc, Sr.! _ gajnik: Frank F. Pezdirc, 3 pisnikar: Karol Zukina; ,
zorniki: Joseph Špehar, Le°Pj| (
B. Pezdirc in Peter Špehar! . ,s niški nadzornik: Anton *>* M s poslanec: John Mili ek;	|1 ^ ^
nik: dr. Barnett.	M ^
• n# ’’ M
Ker se leto bliža koncu m1 ^	^
lim, da se več v tem letu ne ok	^
sim v glasilu, želim vsemu c^ stvu naše Jednote vesele b0'^,	^
ne praznike ter zdravo, veS^, in na vseh koncih in kraji'1 | j dovoljno novo leto leto 19^'
John Pezdirc, Sr., taj1’1^ s
 	in ^t.,
Finleyville, Pa. — ^lan®
članice društva Sv. Fraiič^ $jn
št. 148 JSKJ, pozivam,
g'ovoto udeležijo mesečne i11^ ie^
enem letne seje, ki se bo	h
v nedeljo 22. decembra. Seja v !,Jj
bo vršila v Slovenskem dofl*
Hackettu, Pa., in se bo P1.’^ %
ob eni uri popoldne. Med 01 ^ >i v
gimi važnimi zadevami, ki ^
dejo na program letne seje,
do tudi volitve odbora za ^ i j
1941. — Starši, ki imajo ^ !ip(
otroke v mladinskem odde ^ li a
našega društva, so prošeni’^, ^
pripeljejo svoje otroke	if0g
žični dan, to je 25. decem®^
ob dveh popoldne v Slovel1;,, (,/£,
dom v Hackettu, Pa., da do^
božična darila od društva- ^
zdrav in vesele božične Pr^j sjsj
ke vsem!	—	Za	društvo-	št.	j ^
JSKJ:	.^io, (
Anton Mikec, -taj11 v tti0;
 	jit 4 ii
Brooklyn,	N.	Y.	—	Član6 ^ i)a(
članice društva Sv. Petra, st'J |Q JSKJ, vabim, da se polnošt0 (	^
no udeležijo glavne ali letne"| ^ je, ki se bo vršila tretjo !0 n v mesecu, to je 21. decern*! r' j)^ ob 8. uri zvečer v navadnih ^ |0 / štvenih prostorih SlovenskeJ ; narodnega doma, 253t-~Ir'! ho8j Avenue.	4. ife
Letna seja se vrši samo krat na leto in vsaj te seje morali udeležiti tudi tisti ki se za druge društvene sej^ (Dalje na 3. strani)
DOPISI
(Nadaljevanje z 2. strani)
-o
Ul
®ijo. Na letni seji se voli 8 veni odbor za drugo leto prejmejo se razni važni za-,ki veljajo potem za vse • sak član ima na seji pra-. Povedati svoje mnenje in ; °vati po svojem prepriča-’'Prerekanje po seji pa je estno ,ker nič ne doseže.
, °§i se sprejemajo na se-jjj odbor se voli na seji. Torej * vsi na sejo v soboto 21.
111	ra in ukrenite vse tako, v največ j o korist za dru-:j*1* Jednoto in v največje 'oljstvo vsem. Dalje opo-pn tiste člane, ki radi poza-’ Je treba plačati ases-»«a naj bodo v bodoče bolj j * čustveni asesment mora mesec ob določenem °oposlan glavnemu blagaj-°zdrav vsemu članstvu! 43 društvo št. 50 JSKJ.:
Valentine Orehek, tajnik.
odge, Mont. — NAZNA-IN ZAHVALA. — Sorod-j ’ Prijateljem in znancem Amerike sporočamo ža-
0	vest, da je dne 4. novem-^eminil ljubljeni soprog in Stefan Glač.
eP°zabni pokojnik, ki je bil smrti star 71 let, je bil v Bruhanji vasi pri Do-^ Polju na Dolenjskem. V K bival 54 let in v Red 5 27 let. Tu zapušča žalu-:,s°Progo in enega sina, v orniji dva sina in eno hčer L»,^ahi eno hčer. Bil je član tva Sv. Štefana, št. 58 JS-Bear Creeku, Mont., kate-u Je priredilo lep pogreb. ena hvala društvu št. 58 JS-Venec in za udeležbo pri e°u. Istotako lepa hvala tu-Jftiku omenjenega društva tožniku za venec in za Požrtvovalno delo ob tisti Dalje hvala društvoma in št. 81 SNPJ za venec , Udeležbo pri pogrebu.
J j	za vence in cvetlice tudi
J	• Mrs. Frank Rosičih
P QjU^ni iz Kelloga, Ida.; Pau-, jn družini iz Los Ange-
li	’ Mr. in Mrs. Steve Kotar, gift Mrs. Kropivšek, Mr. in ' Erznoznik, Mr. in Mrs. jj, ^tampfel, Mr. in Mrs. Se-5 1 . Pajnich, Mr. in Mrs.
1 jv°vich. Mr. in Mrs. Zupan S . °Undupa, Mrs. Vertin iz jk^Pa, jn Mrs. John j, ter Mr. in Mrs. Frank Glač 8 .0Uhdupa, Mrs. Smith in dru-h|j1z Livingstone, Mont., Mr. % /®;J°s. Pirc iz Pray, Mont., I 'Cigler in družini iz Corwin, jfi I/’ Mrs. Chesarek iz Bear a> Mont., Steve Glač in |. fti iz Oaklanda, Cal., Mrs. f| • Mlekuš, Mr. in Mrs. John |j Mrs. Louise Nagode in Castelo. — Hvala dalje I '«osie Kotar in Mrs. Stamp-I ,.a vso pomoč in tolažbo. — f|^a sploh vsem skupaj, ki so fi' j v težkih urah na kakršen sr. način izkazali svoje soža-$ i,P°tiioč in naklonjenost.
% Pa. nepozabni soprog in << J, P°Čivaj v miru in lahka Ti Jč ameriška gruda!
Č ^ujoči ostali: Anna Glač, | °®a; sin<pvi in hčere.
I ^TNJCA uredništva
r ^isnik°m v splošnem: Do-
li	ki želijo, da se njihovi
‘si Priobčijo brez podpisa, se I /'ore ustreči. Pravila zahte-jfe 1 da mora biti vsak dopis I, Uročno podpisan od dopis-i in se sme priobčiti le pod ri ad njegovim podpisom.
|j ^Pisniki, ki želijo, da se nji-čn,dopisi priobčijo tudi v an-is Jtem prevodu, naj skrbe, da (§ £ Njihovi dopisi v uredništvu •ft agneje v ponedeljek za iz
II 0 istega tedna. Sedanji urediš Angleških strani ni stalno 8len v uredništvu, ter ne ! biti vsak poljubni čas na °lag0.
ednik rad priobči kratka anila društev o posebnih !ditvah, kot o veselicah in
piknikih, tudi na prednji strani ,toda le, če so mu taka naznanila pravočasno poslana, to je, da jih dobi vsaj v ponedeljek ali prej. Prva stran lista je v formah že v torek dopoldne in je urednik brez velike sile ne razdira za vključevanje poznih društvenih vesti. Nujni dopisi, ki pridejo v uredništvo v torek dopoldne, se še priobčijo v izdaji istega tedna, in sicer navadno na zadnji strani, za katero je forma najdalje odprta. Delo z dopisi ni majhno, posebno v božični sezoni. V zadnji izdaji, na primer, je bilo priobčenih 56 dopisov, katere je bilo treba, razen par izjem, vse prepisati. In v torek dopoldne je bilo takih dopisov natančno 16. Od teh jih je bilo treba 15 na novo spisati, in to med 9. uro dopoldne, ko pride pošta, in 12. uro opoldne, ko mora biti vse gradivo za izdajo istega tedna v tiskarni. Dopisniki, ki odlašajo z odposla-njem svojih dopisov do zadnjega trenutka, naj se ne jezijo na urednika, če njihovim poročilom ne more posvetiti toliko pozornosti kot drugim, ki dospejo v uredništvo dovolj zgodaj.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
zdaj, bogataši pa naj bi plačevali manj.,Mož priporoča tudi vpeljavo prodajnega davka, ki bi ga moral plačevati tudi naj-skromnejši delavec. Tak je ta ljudski zastopnik, ki sam lastu-je milijonsko premoženje.
ZA PRAVICE DELAVCEV Soproga predsednika Roosevelta, ki razpravlja v svoji koloni “May Day” o različnih problemih, je nedavno jasno izjavila, da po njenem mišljenju ne bi bilo prav, če bi se ukinile postave, katere dajejo gotove pravice delavcem glede plač in delovnih ur. To se dandanes od strani visokih financ skoro vsestransko zahteva. Mrs. Roosevelt meni, da če se od delavcev zahtevajo žrtve za narodno obrambo, zakaj se ne zahtevajo žrtve tudi od strani tovarnarjev, velike trgovine in pretirano visoko plačanih uradnikov raznih korporacij, žena ima srce na pravem mestu.
NEPRIMERNA DARILA Glasilo ameriške zdravniške organizacije svari prebivalstvo, naj nikar ne uvršča med božična darila papig. Med papigami je zelo razširjena bolezen psittacosis, ki je nalezljiva tudi za ljudi in je jako nevarna. Prijatelji naj si medsebojno pošiljajo kakršna koli. druga božična darila, toda ne papig.
JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA
Pretekli teden je bila v Beogradu podpisana pogodba “večnega prijateljstva” med Jugoslavijo in Madžarsko. Pogodba tudi določa medsebojna posvetovanja med obema državama. Kakšen praktičen pomen ima pogodba, je mogoče samo ugibati. Nekateri mislijo, da se je Jugoslavija s tem indirektno približala osišču Berlin-Rim. Drugi pa sodijo, da je to začetek zveze balkanskih držav, ki naj prepreči nadaljno prodiranje Nemčije na Balkan.
riji, Jugoslaviji in Turčiji naj bodo trdne napram zahtevam Nemčije. Ako je na tem kaj resnice, potem je prav Rusija tista, ki je preprečila, da nista bili Bolgarija in Jugoslavija prega-ženi od nemških čet. Značilno je tudi, da je Rusija izjavila, da bo še nadalje podpirala Kitajsko, ki je v boju z Japonsko. Pri tem je treba pomniti, da je Japonska zaveznica Nemčije in Italije. Rusko prijateljstvo napram Nemčiji torej ne more biti posebno iskreno. Dalje je značilno, da Zedinjene države finančno pomagajo Kitajski in da se vršijo trgovinska in morda tudi kakšna drugačna pogajanja med ameriškimi in ruskimi diplomati. Tako Amerika in Rusija pomagata Kitajski proti Japonski, ki je znana sovražnica obeh. Koliko so glede omenjenih zadev ameriški komentatorji v pravem, bo pokazala bodočnost.
VOJNA V EVROPI IN AFRIKI
Kolikor je mogoče posneti iz poročil zadnjega tedna, so se angleške izgube na morju zadnje čase znatno znižale. Nemške podmornice in letala še vedno napadajo angleško plovbo v Rokavskem prelivu in na odprtem morju, toda zdi se, da so Angleži iznašli taktiko ali sredstvo, s katerim so prevelike izgube preprečili.
Iz mehiškega p r i stanišča Tampico sta pretekli teden odpluli dve nemški tovorni ladji, upajoči se izmuzniti skozi angleško blokado; pa nista imeli sreče. Eno je v bližini Cube prestregla angleška vojna ladja in nemška posadka je svojo ladjo potopila, predno so mogli Angleži to preprečiti. Drugo pa je tudi v približno istem okrožju zajela in zaplenila neka holan-ska vojna ladja.
Nemško letalstvo z veliko silo napada angleška industrijska mesta* in angleško letalstva po možnosti vrača milo za drago.
Italija ima zadnje čase beležiti same neuspehe. Grki potiskajo italijanske čete še vedno nazaj v Albaniji. Iztrgali so jim več pristanišč in drugih strate-gično važnih točk ter zajeli mnogo ujetnikov in vojnega materiala. Seveda dobivajo Grki pri tem vso mogočo angleško pomoč.
Naj večji poraz pa so doživeli Italijani v Egiptu, kamor so se bili zagrizli že pred meseci in nato obtičali v pesku. Angleži so nenadoma obkrožili in napadli italijanske postojanke in izvo-jevali sijajne uspehe. Ujeli so baje 74,000 italijanskih vojakov, med njimi pet generalov, mnogo so jih pobili, druge pa razpršili ali pognali v beg proti italijanski Libiji. Pri teh napadih so sodelovale motorizirane edinice angleške armade, letala in vojne ladje. Po nekih poročilih je bilo na ta način uničenih ali razpršenih osem italijanskih divizij.
Iz Etiopije, katera je od Italije odrezana, se poroča o uporih domačinov, katere seveda Angleži po možnosti podpirajo. V Italiji sami se baje med prebivalstvom pojavljajo nemiri.
PREDSTAVNIKE DAVNE AMERIKE
(Nadaljevanje s 1. strani)
živinorejci severnih prerij mnogo obetajo.
Danes ni več nevarnosti, da bi to ponosno ameriško divje govedo izumrlo, kakor ni več nevarnosti, da bi izumrli ameriški Indijanci. Oboji se z vsakim letom množijo.
SEZONSKA IMENA
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Sneg) in Happy (Vesel). Mesto Happy Jack (Veseli Jaka) je v državi' Louisiani. Mesto Brandy (žganje) v državi Virginiji in mesta Brandywine
VLOGA RUSIJE j
V	sodobni situaciji v Evropi in Aziji je vloga Rusije najbolj zagonetna. Z Nemčijo je Rusija v navideznem prijateljstvu, toda mnogi ameriški komentatorji pravijo, da je bil nedavni obisk Molotova v Berlinu eden največjih diplomatičnih porazov za Hitlerja. V javnost je prišlo, da je Rusija resno posvarila Nemčijo, naj ne sili dalje na Balkan, in temu se pripisuje dejstvo, da se nemško vojaštvo ni ganilo iz Rumunije na jug, kakor se je splošno pričakovalo. Nekaterim se zdi zelo verjetno, da je Rusija namignila Bolga-
(žgano Vino) v Virginiji, West Virginiji in Marylandu tudi spominjajo na pripomočke za sezonsko razigranost. Wisconsin ima mesto Winter (Zima), Arkansas mesto Snowball (Snežna Kepa), in Arizona mesto Snowflake (Snežinka). Za vsako sezono so idealna mesta Ideal v Georgiji, O. K. v državi Ken-tuckyu in Okay v državi Arkansas.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
STARO SE UMIKA
Starodavni Maličev hotel na vogalu šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste v Ljubljani so pričeli podirati, da napravijo prostor za nove zgradbe. Maličev hotel je bil pred otvoritvijo železnice važna točka v Ljubljani, ker tam so se ustavljali skori vsi podeželski furmani in od tam so odhajali poštni vozniki na vse strani.
POŽARNA NESREČA
V	Sobotincih pri Sv. Marku je zajel ogenj domačijo posestnice Marjete Lahove in jo popolnoma uničil. Le z največjo težavo so v zadnjem hipu rešili nekaj pohištva in živine. Ogenj se je razširil na domačijo sosede Marije Vršičeve, ki ji je zgorela vsa zaloga krme in poljskega orodja. Skupna škoda je okoli 60,000 dinarjev. Pri preiskavi so ugotovili, da je zanetil ogenj petletni sinko Lahove, ki je med igranjem vrgel gorečo vžigalico v kup sena.
LEVA PONEVERIL
Zagrebška policija ima opravka z nenavadno senzacionalno a'fero. Franjo Pahor,1 imenovan Tarzan, lastnik cirkusa Apolo v Zagrebu,, je ovadil Antona Do-narta in njegovo ženo Anko, lastnika cirkusa Saran, da sta mu poneverila njegovega leva Boya in ž njim pobegnila v Ivaničgrad. Pahor je pred dvema letoma kupil mladega leva, ki ga je dobro zdresiral in pri nastopih v cirkusu ] ž njim do-sezal lepe uspehe. Požheje pa je zašel v denarne težave pa si je pri svojem tovarišu Donartu izposodil nekaj tisočakov, za obresti pa se je zavezal, da bo s svojim Boyem nastopal v Sarami. Medtem je dolg poravnal, ostal je dolžan samo 1,000 din in pa 400 din za dva koca, ki ju je njegov lev v Saranu raztrgal. Te dni pa bi moral Pahor svojega leva odpeljati na veterinarsko fakulteto na pregled. Ko je prišel v Zvonimirovo hišo, kjer je stal Saran, pa ni bilo o cirkusu ne duha ne sluha. Donart se je bil ž njim in z levom preselil v Ivaničgrad. Na ovadbo so orožniki v Ivaničgradu med predstavo prišli v Saran, odpeljali leva in aretirali Donarta, ki pa trdi, da je Boy njegov, češ, da mu ga je Pahor prodal.
PRIMERNA KAZEN
Za špekulante, ki grmadijo in dražijo življenjske potrebščine, posebno živila, so v Hrvatski banovini določene zelo stroge kazni. Blago se jim navadno zapleni, plačati morajo večje in manjše zneske v gotovini kot globo, nato pa so poslani na prisilno bivanje v kraje, kjer je največja revščina, da špekulanti od blizu vidijo bedo in stisko naroda.
BEG MUSLIMANKE
V	okolici Mostarja je pobegnila od doma 19-letna lepotica Meira Buričeva, hči premožnih staršev. Po stari muslimanski navadi je morala živeti močno osamljeno. Neke noči pa ši je odrezala kito, se oblekla v moško obleko svojega brata in pobegnila neznano kam. Staršem je pustila pismo, v katerem jih prosi odpuščenja, obenem pa izjavlja, da dosedanjega življenja ne more več prenašati.
Janko N. Rogelj:
Pastorka Manca
J. N. ROGELJ
Pasta rica Manca je služila samo tiste mesece, ko so se krave pasle po polj skih mejah in ozarah. Predno je zapadel s n eg, prišla je domov, v revno bajtarsko hišo, ki je imela eno sobo in vežo, majhna okna, da je debela glava s tez'avo pogledala skozi okno. Njen oče, od dela utrujen in zgaran tovarniški delavec, jo je pogledal izpod težkih in zmršenih obrvi ter plu-nil z jezo na zamazana tla: “Lačna usta je prinesla k mizi, kjer manjka ajdovega močnika.” — Njena mati, sužnja, kadar so jo klicali k poljskim d’elom, je spravila tri sreberne krone, letni prislužek pastarice Mance; pogledala je moža, ki je sedel za uborno mizo in čikal. Pri peči sta sedela sinova Janez in Peter, oba mlajša od Mance, za pečjo je čepela hčerka Katra ter pestovala otroka Toneta, nezakonskega sina nastarejše hčere Johane, ki je služila v neki tovarni na Jesenicah. Hčer Micka je služila za deklo v sosedni vasi, najstarejši sin Francelj je bil že krojaški pomočnik, katerega pa oče ni pripoznal za svojega sina. Bil je kletev nezvestobe, pritepenec lačne bajtarske družine.
Vsako leto, ko se je bližal božič, bližala se je tudi zima; manjkalo je dela, denarja ni bilo, in revščina je zakraljevala v čepeči in s slamo pokriti bajti. Sedem ljudi je čakalo in hrepenelo, da bi kaj kmalu prišla spomlad v deželo.
Na siromašno mizo je baj-tarica postavljala iz dneva v dan krompjr, nio.čnik in sol, ob nedeljah kašo in’zelje, včasih kos kruha, katerega je dobila skrbna mati pri sosedih.
Pastarica Manca je bila takrat stara deset let, ko jo je za božič povabila soseda, da naj se z njenimi otroci razveseli božičnih praznikov.
Njena bleda lica so zažarela v topli sobi, ko je opazovala sosedo, kako je pripravljala testo za potice, njene ustnice so bile napol priprte, ko je soseda po-tresala testo z rozinami, orehi in ro^ično moko. Odložila je kos belega kruha ter zrla na mizo, ko se je zavijalo testo ter vsajalo v posode. Topla peč v hiši pa je tako prijetno grela, ko so dišali orehi in rožiči. Sosedov sin, ki se je vrnil na počitnice, je prinesel v hišo mahu, da napravi jaslice v hišnem kotu. Pogledala ga je Manca skoraj s strahom, da bi je vendar ne videl, da ga gleda. Tako gosposki je bil, lep in čedno oblečen, da bi ga gotovo ne poznala, ako bi ga srečalja na vasi. ž njim je prišel v hišo tudi njegov stric, poštni uradnik v Ljubljani. Kadil je dišečo cigaro, da je njen dim ščegetal v njenem nosu. Iz žepa je vzel lepe rdeče bonbone ter jih dajal otrokom v hiši. Tudi ona je dobila svetle sladkorčke ter jih stisnila v roko. Kos belega kruha je držala v drugi roki.
Sosedov sin Ivan je med tem postavljal jaslice v hišnem kotu. Joj, to je bil užitek za pasta-rico Manco. Tega še nikoli ni videla. Slišala je o vsem tem v šoli, toda na svoje oči še ni videla. Da, to bo pa res božič: Potice, jaslice, bonbončki, cigare, bel kruh, praznična hiša, vesele besede, smeh na ustnicah in skoro svečane priprave za največji praznik v letu. Poleg vsega tega pa ji je sosedova hčerka prinesla skledico tople in dišeče kave, da bo lažje pojedla kos belega kruha. Kar vroče ji je postalo, ko je zaužila par požirkov gorke kave, a na čelu je začutila drseti potno kapljo. Da, to je pa božič, ko je tako toplo
v hiši, da se rosijo okna, a kmečka peč greje tako prijetno.
Soseda je razvaljala na beli javorjevi mizi zadnje testo, prav na tanko, da se je testo skoro trgalo. Sosedova teta Johana je prišla iz kuhinje ter prinesla v loncu kuhanega medu, da ž njim namažle pripravljeno testo. Ah, kako je to zadišalo po hiši, ko so zavijali v testo medeno slaščico. Manca je kar dihala skozi usta, da bi se naužila medu... Za strica, ki je prišel iz mesta, je postavila soseda na mizo v drugem kotu hiše male hlebčke belega kruha, na katerih je bila zapečena gosta in težka smetana. Tako pečeni kruh ima poseben, močan in prijeten duh, tako da je Manca, ki je vse to občudovala, obxmila svoje oči na strica in pečene hlebčke. Stric je to opazil, odlomil kos hlebčka ter ga dal pastarici Manci.
Dekelce je prijelo zapečeni kruhek s pečeno smetano. V koščeni rokci bi ostal ta kruhek, kakor so obstali rdeči bonbončki, da ni rekla sosedina hčerka Micka: “Manca, hlebček le jej, saj dobiš še potice, predno greš domov.” Pričela je jesti s slastjo, da se je pričela cediti gorka smetana po njeni mali bradi in med malimi prstki. Neskončno slastna je bila ta krušna pečenka, da je pastarica oblizavala z jezikom ustnice in mastne prstke. To je bil res pravi božji in božični kruhek, katerega zmore le gorenjska stran naše Slovenije. Najboljša božična slaščica je pač pečena smetana na trdo zapečenemu hlebčku, kjer se smetana ogreje od toplote zakurjenega ognja ter opeče od vročinp pojemajočega ognja, ki gori na ognjiščih gorenjskih kmečkih peči.
Stric iz Ljubljane je pazil na pastarico Manco s kakšnim okusom in z naraščajočo slastjo je uživala pečeni kruhek, soseda Marijana je sklenila roke, vsa zazrta v ubogega otroka; njena sinova Ivan in Francelj, kakor tudi njena hčer Micka, vsi so obstali in gledali . . .
V hišo je stopil sosed Janez, pogledal navzoče preko očal, kakor bi hotel heči: “Kaj vsi molčite?” Ko je zagledal malo pastarico, je takoj razumel tre-notno molčečnost.
Stric je posegel v žep svoje suknje, ki je visela steni. V njegovi roki se je pokaeala debela oranža, katero je izročil mladi pastarici.
Nasmejala se je Manca s tako hvaležnim nasmehom, da so zažarele njene motne oči od radosti božičnega večera. Nasmejali so se vsi drugi navzoči toda s pomiselkom: Kaj pomeni božič za enega, kaj za drugega.
V hišo se je vrnila teta Johana, ž njo je prišla mati pastarice Mance, da odpelje domov svojo hčerko, ki je sedela na klopi ob hišni peči. Videla je svojega otroka z bonbončki v eni roki, a v drugi je držala rdečo oranžo. Videla jo je vso srečno in smehljajočo, rdečih lic in polnih oči. Spoznala je, da je njena hčer občutila skrivnost in resničnost božičnega praznovanja, katerega ji ona ni mogla dati. Na njenem ovelem in izmučenem obrazu se je potrojila vsakdanja spremljevalka — skrb, katera ji je črtala poteze v njena lica. Prijela je predpasnik ter obrisala vodene in ugašajoče oči.
“Sedi, Mica, malo pogrej se. Johana, prinesi ji skodelice kave in belega kruha odreži,” uka-, zuje soseda Marijana.
Nato so se pogovarjali o hitrem mrazu, ki je tisto leto pritisnil že v decembru, o snegu, ki je zapadel visoko že okoli sv. Miklavža, o deklah in hlapcih, ki bodo zamenjali službe pred novim letom. Med tem je bajta-rica použila kavo in beli kruh.
“Manca, si se kaj zahvalila, če ne, bom jaz rekla hvala za obe.”
Vstala je s klopi, se zahvaljevala ter se pripravljala na odhod v leseno bajto pod klancem.
Soseda Marijana pa je takrat
pristopila k nji ter ji rekla: “Mica, jutri ne smete biti lačpi.
Tu sem ti pripravila krvavic, kračo, belega kruha, bele moke in ječmena, pa skuhaj svoji družini. Jutri še pridi po potico, da jo narežeš na mizo za božično kosilo.”
Kar v Micin predpasnik je naložila Marijana božične darove, a mladi pastarici Manci je dala dobro zapečen hlebček s pečeno smetano.
Z zahvaljujočimi besedami sta odšli iz hiše radarnosti in razumevanja božične misli, odšli sta v mrzlo in zaduhlo kmečko kajžo, kjer vlada tema podnevi in ponoči, kjer sta beda in skrb neločljivi sostanovalki.
*
To je zapisan spomin iz mojih otroških let. Morebiti bi ga ne bil nekoli zapisal v Ameriki, da nisem oni dan čital odstavek . iz knjige našega slovenskega pisatelja Stritarja, ki se glasi:
“Kdor je čul v svojih otroških " letih doma blažene glasove božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na drugem koncu sveta, naj mu bo otrplo srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu pride sveti večei% tedaj se mu zbudi teh glasov spomin, zdi se mu, da mu zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v daljni domovini, v srečni mladosti, ki je tako daleč, tako daleč za njim.”
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
BORBA Z VOLKOM
V bližini Beran sta dva otroka Emine Rastoderjeve pasla"1 ovce. Iznenada se je pojavil’^ volk, ki je napadel starejšega,10" 9-letnega dečka in ga začel da-,r viti. Deček je obupno klical na pomoč. Cula ga je mati Emina, ki je prihitela na pomoč in ugledala strašen prizor. Tvegajoč življenje se je vrgla na volka. Silovito ga je bila po glavi, da je voikiiftppkiistil in napadel Eminega mlajšega sina. Emina se je ponovno vrgla na volka, ga davila in tolkla, dokler zver ni popustila in zbežala v gozd. Vdovina dečka sta hudo poškodovana po obrazu in rokah in so ju takoj odpravili v bolnišnico.
Ker so zdravniki mnenja, da je bil volk stekel, so Emino in oba dečka cepili zoper steklino; Junaštvo muslimanske matere je zbudilo občudovanje daleč naokrog.
POSET PARKOV
V letu 1940 je posetilo ameriške narodne parke skoro 17 milijonov turistov in letoviščarjev. Zaradi vojne v Evropi so mnogi ameriški turisti v tem letu prvič videli naravne krasote svoje domovine.
'	‘ ' V
Božična darila

Rojaki v starem kraju imajo sedaj zelo teike čase. Tlači jih draginja in muči jih skrb in strah. Bre* dvoma zaslužijo naše iskreno sočustvovanje in vso pomoč, ki jim jo moremo dati. Spomnite se svojcev *a praznike s tolažilnim pismom in, ako vam raimere A dopuščajo, tudi z malim darom v obliki denarne pošUjatve.
Mi še vedno pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo zanesljivo in razmeroma točno, po zračni pošti in brzojavno. Prejemniki dobe denar na domači pošti brez odbitka kakor prej. Naše zniiane cene so:
Za ? 2.20....Din. 100 Za % 2.90....Lir 50
4.—....	”	200	5.—....	”	100
5.85....	”	300	9.50	...	”	200
9.25....	”	500	11.—.™	”	300
18.—.... ” 1000	22.50.	..	”	50#
35.—....	”	2000	44.—....	”	1000
85.—....	”	5000	87.—....	”	2000
PRIPOMBE: Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Cene so podvržene spremembi gori ali doli. — V dolarjih se pošiljatve ne morejo izvrševati, — Navedene cene veljajo za pošiljanje Po tračni pošti.— Pri brzojavnih zvršitvah znaša strošek $1 več. — Brzojav se priporoča zlasti pri nekoliko večjih zneskih.
NE ODLAŠAJTE!
Ako hočete, da bodo vaši v starem kraju prejeli denar pred prazniki, tedaj nam svojo pošiljko čim prej pošljite, zlasti pri nakazovanju po pošti.
DRUGI POSLI
Kadar rabite iz starega kraja rojstni in krstni list ali kako drugo listino, ali ako imate kak drug posel, tedaj je v vašem interesu, da se vselej obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd Str., New York. N. Y.
Nova doba, is. decembra, i940
rr
NOVA DOBA"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 12c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of tlie
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
{Božično m novoletno darilo naši Jednoti
Owned and PuiLshed by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED ii' vEtbY WEDNESDAY
Subscription jor members $.72 per year; n\onmembers $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. XVI.
ŠT. 50
MIR LJUDEM
Sezonske) voščilo “mir ljudem” je bilo malokdaj tako aktualno kot je ravno v telj časih, ko plameni vojne prav za prav segajo v vse dele sveta. V Evropi in Aziji divja vojna z vso krutostjo in brezprimernim razdejanjem. Prava vojna, dasi v manjšem obsegu, dosega tudi nekatere dele Afrike. Avstralija, ki je eden dominijev Velike Britanije, je v vojni posredno, s tem, da z vojaštvom in vojnimi potrebščinami pomaga Angliji. Isto velja za Canado, ki tvori skrajni severni del ameriškega kontinenta. Le Zedinjene države in ostale republike Severne, Centralne in Južne Amerike niso v vojni, niti posredno niti neposredno. Tukaj še vlada mir ljudem.
Res je, da se tudi ameriške republike oborožujejo, toda ne z namenom napada. Pripravljajo se, da postanejo močne in si kot take ohranijo mir. Upajmo, da se jim to .posreči in da se krila vojne nikdar ne dotaknejo ameriškega kontinenta. Blagostanje narodov, znanost, umetnost in vsa resnično blaga čuvstva, ki so skrita v človeškem srcu, se morejo razvijati le v miru.
Priporočljivo je, da se včasih domislimo, kako neizrekljivo srečni smo, ker živimo v deželi, kjer vlada mir. Nobena izrazita nevarnost nam ne preti, ko se posvečamo našim vsakdanjim opravkom. O kaki izraziti draginji ne moremo govoriti. Nabavljamo si lahko živila, obleko ter vse druge žjy]jenjske potrebščine in luksuzne predmete v poljubnih količinah; edina omejitev je v naših financah. Nobena po ustavi nam zajamčenih pravic in svobod nam ni odvzeta. Svoboda časopisja, radija in zborovanja je neokrnjena: Vsak izmed nas, brez ozira na narodnost ali pokolenje, je pred postavo enakovreden. V našem prostem času lahko brezskrbno sedimo v naših domovih, ne da bi se nam bilo bati, da vderejo v hišo rjavosrajčniki ali črnosrajčniki in brez aretacijskega povelja odvedejo katerega člana družine v ječo ali koncentracijsko taborišče, ne da bi se bali, da nam sovražna bomba poruši hišo in nas pokoplje v razvalinah. Našim otrokom ni treba pritegovati primerne hrane, da se razvijejo v zdrave in močne ljudi.
Seveda je res, da je tudi v tej deželi mestoma še precej brezposelnosti in tudi revščine, ker je pač naš dr užabni sistem še nepopoln, res pa je tudi, da se razna agencije od federalnih in državnih do mestnih in privatnih trudijo, da te neprilike odpravijo ali vsaj ublažijo. Najbrž nič ne pretiravamo, ako trdimo, da v tej deželi celo ljudje, ki so na relifu, na splošno dosti bolje živijo, kot zaposleni in morda finančno dobro situirani ljudje v deželah, ki so v vojni ali pod “protektoratom” diktatorjev. Milijonski narodi, dasi se navidezno svobodno gibljejo, so v resnici v ogromnih ječah ali koncentracijskih taboriščih. Košček suhega kruha v svobodi pa je okusnejši kot najdražja delikatesa v ječi. Posebno, če delikates sploh ni.
Prijatelji, srečni smo, ker živimo v deželi, kjer je mir in kjer vlada prilično blagostanje; četudi ni sto-procentno, je vendar neprimerno večje kot v kateri koli drugi deželi sveta. In, prijatelji, prav je, da se včasih na to spomnimo. Tako bomo bolj znali ceniti udobnosti, katere uživamo, in bomo lažje potrpeli vsakdanje neprilike, katerim se ne more nihče ubraniti. To bo dvignilo našo ljubezen in lojalnost do te velike republike, katere državljani imamo srečo biti. To bo utrdilo naše zaupanje v sistem naše vlade, ki je vlada naroda, katera vlada je znala ustvariti blagostanje ter pri tem ohraniti zlato svobodo in mir.
Spomin na vse to nam bo tudi pomagal, da bomo ostali boljši ljudje, boljši člani človeške družbe, sploh ratje in sestre med seboj, na samo v beseeji, ampak tudi v dejanjih. Več prizanesljivosti in več strpnosti bo med nami, manj prerekanja in izzivanja ter s tem več tistega tvornega miru, iz katerega cvete napredek, blagostanje in sreča človeštva.
Bratstvo, ki ga propagira naša Jednota in ki se izraža v medsebojni podpori in medsebojni prizanesljivosti, je sgmo majhen odsev tistega bratstva, ki bi moralo nekoč objeti vse Američane in vse človeštvo. Ne domišljamo si, da bomo preobrazili svet, za to smo premajhni in prešibki, toda če zamoremo olepšati življenje vsaj skupini, zbrani v našem krogu, smo storili dobro, človečansko delo. In upati smemo, da ta mali žarek bratstva ne bo zamrl, ampak se bo enkrat združil z velikim kresom bratstva, ki bo objel vse človeštvo. Mi najbrž tega ne bomo dočakali, toda imeli bomo zavest, da smo prispevali naš del k ideji svetovnega miru, v katerem se more razviti cvet bratstva vseh narodov.
Za božič in novo leto prejme naša Jednota letos nekaj povsem novega, novo ime, ki se glasi AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA. Pod tem imenom prične poslovati z dnem 1. januarja 1941.
Novo ime pomeni za Jednoto novo obleko, obleko, ki je bolj prikrojena sedanjemu času in sedanjim razmeram in ki bo prikladna povsod in za vse prilike.
Novo ime izraža to, kar je naša Jednota v bistvu, namreč ameriška bratska podporna organizacija, organizacija, ki posluje po vzorcu ameriškega fratevnalizma in po ameriških zakonih.
Nekateri izmed nas, ki smo prišli iz starega kraja, se bomo nekako težko ločili od starega imena, eni iz enega vzroka, drugi iz drugega, toda, če bo, kot pričakujemo in upamo, z novim imenom temelj naši organizaciji še bolj utrjen, potem ne bo to nobena tako velika žrtev, kajti bodočnost in obstoj organizacije pomeni več kot pa sentimentalnost ali osebna čustva posameznikov.
Za nas, da ne omenjam tistih, ki so bili rojeni tukaj, je Amerika naša nova in edina domovina in njej moramo posvetiti vso našo ljubezen in lojalnost. To smo pod prisego obljubili, ko smo postali državljani te velike in svobodne republike in ostati hočemo mož-beseda. S tem pa ne mislim reči, da moramo na rodno domovino popolnoma pozabiti. Kot n jeni nekdan ji sinovi in hčere ste je bomo s sočutjem spominjali in veselili se bomo vsakega najmanjšega izboljšanja njenega položaja. Vsaj ni bila njena krivda, ako nam ni mogla dati več; krivda je bila tistih, ki še danes izkoriščajo in tlačijo slovanski rod.
Moje osebno mnenje je, da je 16. konvencija naredila zelo pameten in moder sklep, ko je odredila, da se ime Jednote spremeni; glavni odbor pa ni mogel izbrati lepšega in bolj primernega imena.
Po vsej pravici lahko pričakujemo, da bo pod novim imenom Jednota rapidno napredovala in se razvijala. Staro ime je n\ogoče še vedno ugajalo nekaterim izmed nas, toda večina tu-rajene naše mladine je bila mlačna napram njemu. Neslovenskim prospektivnim članom pa ime tudi ni imponiralo.
Ako vzqmemo v poštev dejstvo, da je bila naša qrganizacija že naff 20 let popolnoma nepristranska, kar se tiče verskega in političnega prepričanja naših članov, in da že več let sprejemamo člane, ki niso Slovani ali slovanskega pokoljenja, potem je bil ta korak od strani 16. konvencije edini logični korak, ki ga je mogla delegacija narediti. Razžalili nismo s tem nikogar, kratili nismo s tem nikomur njegovih pravic, zadovoljili pa smo s lem pretežno večino našega članstva in posebno še našo mladino.
S 1. januarjem 1941 torej nastopimo v novi obleki, a v isti vlogi. Z dobro voljo od strani nas vseh, s složnim in odkritosrčnim sodelovanjem glavnih in društvenih uradnikov bomo nadaljevali s plemenitim delom, ki ga je naša Jednota pričela pred 42. leti, in z geslom: “Vsi za enega, eden za vse,” hočemo korakati naprej v boljšo bodočnost.
Naj živi, naj prospeva—AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA in ž njo vred vsi listi, ki.so (fobre vpije!
Vesele Božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto želim vsem glavnim in porotnim odbornikom in vsemu članstvu obeh oddelkov.
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik.
VSAK PO SVOJE
\	i	<
(Nadaljevanje s 1. strani)
E
krizantem, z nezrelimi sadeži cigaret in zrelimi sadeži cigar! Kot mi je bilo povedano, je tisto čudovito rastlino vzgojila irt društvu podarila sosestra Peterka. Društvo je iztržilo čedno vsofico za tisti čudež narave, meni pa je prišla na misel otroška pesem o Korotanu: “Kadar je}ša dozori, nese gožo jn cepi slpkobedri moj župan česen mlatit v Korotan. Korotan je čuden svet: smreka ima lipov cvet, raste v lozi bukov gro^d, smokve d^je bregov gozd . .
*
.Zaradi dolge vrste italijanskih neuspehov v Sredozemlju je Mussolini odstavil celo vrsto visokih vojaških poveljnikov. Njihova mesta so zavzeli drugi generali in admirali, pa je dvomljivo, da bi to kaj dosti pomagalo, dokler bo imel glavno besedo general Bojazljivec.
Znano je, da so pomladni poraz belgijske, holandske in francoske armade v veliki meri povzročili domači izdajalci, tako zvani petokolonci, ki so bili v tajni službi Nemčije. Italijani so nameravali sličen trik izigrati na Grškem, pa se jim je korenito izjalovilo. V vrste grških petokoloncev je vstopil in postal njihov voditelj neki grški general, ki je bil navidezno degradiran in vsled tega navidezno hud na grško vlado. To mu je omogočilo natančen vpogled v delovanje pete kolone, in tisto minuto, ko je bil Grčiji izročen famozni italijanski ultimat, so bili
vsi pravi grški petokolonci aretirani in vrženi v ječe. Slavne' rimske legije pa so kmalu potem začele bežati in še zdaj bežijo.
Grški list Acropolis priporoča, naj bi se letošnja Noblova nagrada za pospeševanje miru prisodila italijanski vojni mornarici, ki vselej s polno paro zbeži, kadar se pojavijo angleške vojne ladje na obzorju.
“Mir ljudem na zemlji” je lepa želja v vsaki sezoni, ne samo v božični. Miru si želijo vsa ljudstva ,tudi nemško in italijansko. V velikem delu sveta pa te želje ne bodo nič zalegle, ker so razmere močnejše od želja. Mi smo tako srečni, da imamo mir. Da bi ga le znali pravilno ceniti in ga ohraniti!
❖
Le v miru cveto in uspevajo naj lepše človeške lastnosti, mec} njimi tudi prijateljstvo. Kjer ni miru, ni prijateljstva, in kjer ni prijateljstva, ni miru. Pri nas je mir in med nami cvete prijateljstvo kot rdečelične božične poinsetije. Kakor poinsetije, je tudi prijateljstvo razsejano po vsej tej prostrani deželi. Nihče ne more doseči vseh prijateljev, da bi jim ustmeno sporočil sezonske pozdrave in voščila, in tudi piscu te kolone to ni mogoče. Zato, prijatelji, kjer koli ste, na vzhodu, zapadu, severu ali jugu, kadar koli vam pride pred oči živ ali naslikan cvet žarno rdeče božične poirjsetije, misli-
te si, da je specielno za vas par-fumiran z iskrenimi sezonskimi pozdravi in voščili—od avtorja te kolone!
A. J. T.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sezona, ki ima za svoje geslo “mir ljudem,” naj bi oplemenitila blagotvorni mir v naših srcih, mir v ožjih skupinah, katerim pripadamo, mir v naših društvih in organizacijah in mir v naši domovini Ameriki. In v tem miru naše velike republike naj jasno plameni baklja svobode, s katero naj se nekoč strne mogočni kres miru, svobode in bratstva vseh narodov sveta.
hodki istih namenjeni za izboljšavo dvorane.
V Barbertonu, Ohio, je po štiridnevni bolezni umrl Joseph Ausetts, star 52 let, član društva št. 44 JSKJ in društva št. 110 KSKJ. Pokojnik zapušča sopi'ogo, tri sine, tri hčere, tri pastorke, dve sestri, brata in več drugih sorodnikov. Rojen je bil na Vrhniki pri Ložu na Notranjskem in je bival v Ameriki 34 let.
*
V Clevelandu, O., je umrla Ivana Štih, rojena Tomšič, stara 50 let, članica društva št. 37 JSKJ. V tej deželi zapušča dva sina, štiri hčere in brata, v starem kraju pa štiri sestre in dva brata. Doma je bila iz Ret ja pri Velikih Laščah in je bivala v Ameriki 40 let.
*
V Celju na Štajerskem je v starosti 70 let umrla Marija Podjavoršek, sestra znanega bivšega potovalnega zlatarja in našega člana Matije Pogorelca. Poleg omenjenega zapušča v Chisholmu, Minn., npčaka Ja-coba Osbolta, ter nečakinje Frances Lapp v Gilbprtu, Minn., Mary Kunover v Wakefieldu, Mich., in Jedert Kunover v Houstonu, Tex. V njenem rojstnem kraju Planini pri Rakeku zapušča brata Janeza Pogorelca, v Celju pa dva sina in hve hčeri.
*
Slovenska mladinska šola S. N. Doma v Clevelandu, Ohio, priredi v torek 24. decembra ob pol osmih zveper v avditoriju S. N. Doma zanimivo božičnico. Podani bosta dve mladinski igri in Miklavž bo razdelil darove.
'I*
Na novoletni večer priredi veselico v korist društveni blagajni društvo št. 109 JSKJ v Kee-watinu, Minnesota.
*
Društvo Cardinals, št. 229 JSKJ v Struthersu, Ohio, naznanja prireditev plesne veselice ?a soboto 25. januarja.
Po večmesečni bolezni je v Midvale, Utah, umrl Joseph Mismash, star 46 let, član društva št. 86 JSKJ. V tej deželi zapušča dva brata in štiri vnuke. Rojen je bil v Prinči vasi pri Ambrusu.
NOVI DRŽAVLJANSKI ZAKON
(Nadaljevanje s 1. strani)
popolnoma zgubi. So pa razne izjeme, vsled katerih more do-tičnik še vedno ostati ameriški državljan.
Otrok, rojen v inozemstvu po dnevu 24. maja 1934 od staršev, izmed katerih je eden ameriški državljan, postane državljan po rojstvu le pod gotovimi pogoji. Najprej je potrebno, da je do-tični njegov roditelj živel vsaj deset let pred otrokovim rojstvom v Združenih državah in izmed teh vsaj pet let po dosegi šestnajstega leta. Otrok pa o-stane državljan le, ako živi vsega skupaj za dobo šestih let v ozemlju Združenih držav v starosti med 13. in 21. letom.
Zakon nadalje daje večji obzir kot dosedaj onim ameriškim državljanom, ki so bili prisiljeni služiti v inozemski vojski. Tak se more povrniti v Združene države kot priseljenec izven kvote.
Glede pristojbin je bila uvedena: le ena sprememba. Za le-galiziranje bivanja se bo plačevalo $18 mesto sedanjih $10.— Common Council-—FLIS.
Jugoslovanska Katoliška Jednota
SLY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR: k). Izvrievalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., WauKegan, O*-Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	p.
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Turtle Crees, r Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., D«*w»
Colo.	n
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 S. 173rd St., 0"'r land, Oblo.
Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	_ h„r(rt.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., PittsBWH**
Penna.	n]	..
Urednlk-upravnlk glasila: hr TON J. TERBOVEC, 6233 St. 0l*»
Ave, Cleveland, Ohio.	w
b). Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Oblo.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6203 £cbade Ave, Cleveiw«*-Ohio.	(Ja
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St, JOiw»	«
Illinois.	‘IX
3. nadzornik: MATT ANZELO, Box 12, Aurora, Minn. ^	Tjn
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31. Meadow Landa. g-
GLAVNI POROTNI ODBOR:	_ igl k.
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave, Barberton. «■	.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct, Denver, Colo.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Miim.	„	v
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Uoion Ave, Brooklyn, «•*' |Q
Jednotino mradno glasilo.	A(
NOVA DOBA, 6231 St. Clair Ave, Cleveland, Oblo	l
ulnlM,
Vse stvari, tikajoče >• gradnik ladev, daj it poiUjsjo n* glavnega	,
denarne poftlljatve pa na glavnega blagajnika. V »e pritožbe in priziv* »J	flQ
naslovi na predsednika porotnega odbora. ProJnje za sprejem n0Tlr.«r<n n» -,! protaje aa zvijanje aavarovalnlna ln bolnlika »pričevala na] M posl««®	U6]
vrhovnega idravnlka.	g«-
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnin* nečlanov ln l*Pre® 0.	II Ut
slovov naj s* pobijajo na naslov: Nora Doba, MUS 8t. (Sati Ave., ClevslsOT. ^	j
Jugoslovanska Katolltka Jednota t Ameriki js najboljša Jugosl»va» zavarovalnica t Zedinjenih državah ln plačuje oajllberalnelJe podpore	j
članom. Jednota Js zastopana skoro v vsaki vetji slovenski naselbini J fr y	II ..
ln kdor bočs postati njen član, naj se zglasi pr! tajniku lokalnega arusi|» ,	B i\p
pa naj pUe na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člapl ® 0ts	H „ .
plemena, neoslraje as na njih vsro, politično pripadnost ali narodnost. 1 h , sprejema tadl otrok* T starosti od dneva rojatva uo II. leta ln ostanejo	II
mladinskim oddelka do II. 1st«. Pristopnina ss (»ha oddelka i* prosta.	II
Premolsnjs mate nad |l,SM,MMt. •olveniogst Jsdnots inate llMIfe	||
----------------r,—r——............................................
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA	y fl
DINSKEGA ODDELKA DAJE J Ji JL JEDNOTA NAGMu* 'ec GOTOVINI.
Za novo pridobi j ene Hane odraslega oddelka »o predM ht deležni sledečih nagrad:	^	^
za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25	>0®
zn člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00	0
za ilana, fci se zavaruje zn $1,000.00 smrtnine, $4.00 na^^ za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00	^
za člana, ki se zavaruje za $2/100.00 smrtnine, $6.00 na^L^t. za člana, Id se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8M	[q]
Za novopridobljene člane mladinskega oddelka po *° * t>ie lagateljt deležni sledečih nagrad:
za člana starega načrta "JA” — $0.50;	VJ
za ilanef načrta "JB”	$2.00;	i^fp§
za ilana novega načrta “JCh, a $500.00 zavarovali k
$2.00;	rnbtif
za (lana novega načrta UJC” s $1000.00 zavarovaliW $3'0°' *#%• Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bili z° *01: ilane plačani trije mesečni asesmenti.
\h
vi<
SEZONSKA VOŠČILA
Vsemu članstvu Jugoslovanske katoliške jedjnotc vosW1 veselejše božične praznike ter srečno in zadovoljno novo l^0,
Paul Bartel, glavni pr^e ly ;
*	*	*	M’
Glavni odborniki, porotniki in članstvo JSKJ:
Ob zatonu tega leta se poslavljam od Vaše in moje org ,i;|(
cije kot prvi glavni podpredsednik. Stal sem ob njenern ? ^(j,
pred dva in štiridesetimi leti, delal in žrtvoval za njo vsa
a ona mi je bila vestna in poštena spremljevalka vsa ta p1 eto
leta. Hvaležen sem ji za vse, kar mi je dobrega dala in - jt
hvaležen sem članstvu, kar je ono napravilo za mene, « in,
iz srca ljubo, kar sem mogel jaz napraviti dobrega in ko^ $.
za vašo in mojo organizacijo. Naj živi in napreduje na ^	U
leta-	.	tf
Zato Vara vsem, vsakemu in posameznu članu in c-	11
želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Pozdravljeni!
Joseph Mantel, prvi glavni ppdpredsfl
*	*	*	.	Jeft
Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno 0 ^d' .
želim vsem glavnim in porotnim odbornikom, društvenih	l!l
nikom in vsemu članstvu naše organizacije.	^	^
Frank Okoren, tretji gl. podpret	&c
‘V-
Vsem članom in članicam J. S. K. Jednote voščim ^	^
božične praznike in srečno novo leto.
Franic Tomsich, Jr., pomožni §1-
*	*	*	■	Sn
Srečo, zdravje in sploh vse najbolje, kar si sam» . jjij
voščim članom in članicam J. S. K. Jednote v tej sez°	S
zanaprej.	jfc.	J
Louis Champa, glavni hlad*1	*
-Y'
Sreče in zadovoljstva v božični sezoni ter najlepših llS^ f in dobrega zdravja v letu 19Jfl želim vsemu članstvu J-J ednote.
Dr. F. J. Arch, vrhovni zdi-’	^
% v. v.	t	^
Moja iskrena voščila vsem članpm glavnega in P m# nega odbora, rednim in častnim delegatom in delegp1 iti zadnje redne konvencije, društvenim uradnikom in uradni^ gl) vsemu članstvu odraslega in mladinskega oddelka, so, da gfi ^ priliki bližnjih praznikov in tekom celega prihodnjega leta .0 ^ vso zaželjeno veselje, srečo, zdravje, in napredek v vseh podjetjih, posebno pa uspeh v delu za našo Ameriško bratsko s J;.
Frank E. Vranichar, 2. glavni nadw <
*	>>
Vesel božič ter zdravo in zadovoljno novo leto želim	‘ <
članstvu J. S. K. Jednote — oziroma Ameriške bratske zVe^lt-	*°
Matt Anzelcy tretji gl. nad&	■	-e
*	*	*	M,	Ji
Vesele božične praznike in srečno novo leto voščim vse I
spadajo pod zastavo naše mater e-J ednote.
Anton Okolish, predsednik gl. porotnega
Recently, a comparatively young man passed into great beyond. Apparently in good health and enjoying J)e best years of his life, his ailing heart without previous warning to himself stopped beating. Cause of death as a weak heart.
This man was the father of four children, three pUghters and a son, the oldest not yet ready to graduate fom high school. His job was the only source of income. lfle family owned their home, somewhat mortgaged, a Hftiily car with several payments still due, and other ^311 miscellaneous bills such as the regular grocery and "teat bill, charge accounts, milk, and the like.
|, Unfortunately, this happy family never did manage
■ ? Save much, and their bank savings account would now a balance of fifty dollars at times, and then again
other times the bank would send them a letter in-bating that the account was overdrawn by some five Jjollars. Of course, the mother would run to the bank and ®posit the necessary five dollars promptly upon receipt of the letter.
u An average American family was this happy group. *eVer quarrelsome, but genial and friendly with their eighhors and friends. They lived within their means and managed to carry life insurance for the entire &niily — not a great deal of protection, but sufficient in Vleir estimation to take care of any emergency.
p But — the head of the family never even gave the lightest thought that the emergency might possibly af-ect him directly. Always thinking of his family, he took ijl life insurance on all members of his family more on strength of the reserve value the certificate would fc/J-^ftiand after so many years of payment. Then, when leffr Policy or certificate matured, the boy and the girls je; '°uld have a nice nest egg which they could call their it; ^n. Even his wife would have extra pin money on this p- Gumption.
u-1 ^ortunately, the' deceased did carry two thousand
■ I 7rs worth of protection. Enough to take care of im-I Jediate needs, such as funeral expenses, a few payments
the car, not so very many payments on the home as M (jey became due since interest on the mortgage, taxes p° must be paid. The balance left little — mighty little ,0l‘ his family to live on until proper adjustments had een made.
. The grief stricken mother realized that the sensible to do was to spend as little as possible on the non-<< ^sentials. The car was the first to go. It was sold to a Native who became responsible for the unpaid notes and lltu fave two hundred dollars additional on the car to the ,aJ	-
& | The oldest girl wanted to quit high school immediate-y and go to work. But relatives and friends of the family ^■fyised her to finish her high school since work was ^ Carce. The mother was of the same opinion.
What is their next move? Should they sell their $foipe? And if they do, it means taking a heavy Ipss. Yet,
# 0 meet the payments will tax the family to the utmost.
i it
1 >	*	* * *
0
jfi The foregoing is not an isolated case. Every year ^Hdreds of such cases occur and the pity of it all is that ici, |e9Ple refuse to learn by such experiences. They extend .Nr deepest sympathy to the bereaved, without realizing kJt the same may happen to them. And worse, do not ifr the necessary precautions to eliminate such possi-
rJP
id?Life insurance in our SSCU never shpuld be con-%1‘ed as a luxury. The head of the family, that is the $■ pining power, should carry sufficient insurance to pro-e.ct his savings, such as his home, so that a good portion e‘c 1 the existing mortgage can be paid in the event un-^pected death overtakes him. He must continue to pro-Pde shelter after he is gone. It is cruel to subject his jjo ^mily to unnecessary hardships. Without intending to do in °> the deceased mentioned in the foregoing paragraphs *as forcing his once happy family on charjity, for his j/;. ^yings were not sufficiently protected for the un-/*Pected.
P	---------------------
SEASON’S GREETINGS
ij/k'
1 . To All members of Soul?. Slavonic Catholic Union, I wish a Kerry Christmas, and Happy and prosperous New Year.
#	Paul	Bartel, Supreme President.
))!
’ * * * ift
; (. To all the members of the SSCU: I wish you a very < Jerry Christmas, and a Healthy and Prosperous New Year fof
jf;.	Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner.
* * *
if*1* ^ Best Wishes for a Very Merry Christmas and Most Happy, I ,r°sperous and Healthy New Year are hereby warmly extended jfr ° i/ie Supreme Officers, Regular ar\d Honorary Delegates of the p jCent General Convention, Lodge Officers and all Adult and I wVenile Members of our Union.
H I	Frank	E.	Vranichar, 2nd Supreme Trustee-
I R	*
■ ENGLISH SECTION OF«
▼ Official Org*„ ▼
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
NOT A LUXURY
Lodge 44
Barberton, 0. — Members of lodge St. Martin, 44, SSCU are cordially invited to attend the last meeting and most important of the year, which will take place on Sunday, December 22, 1940, at the usual quarters. The meeting will start at 1 o’clock instead of at 2 o’clock. All members who haven’t attended any meetings during this year should at least complete the year by at least attending our last meeting of the year, and also members that come to every meeting should come. Officers for the year 1941 including athletic supervisor will be elected at the meeting.
Members please be advised that by a majority vote of the members present at a recent meeting a special assessment was imposed on all members in the Adult Branch to be paid during the month of December; that is, all members insured for all indemnities are required to pay $1.00 into the treasury, and all members insured for death benefit only are required to pay 50c towards the treasury. Why? In order to pay the current expenses, it was necessary to impose a special assessment. If members would do their part in attending all the affairs of the lodge; such as, picnics and dances, and if all members paid their assessments on time, the treasury would be in such a condition that it would not be necessary to impose special assessments, and the members would also become better acquainted with each other.
All members are asked to pay their assessments on time as there isn’t much of a treasury at the present time so that suspensions will not be necessary. Let’s all pay up so that we can start the new year with a clean slate.
On November 18th, Brother Joseph Ausetts, Sr. passed into the great beyond after an illness of only a few days. Funeral services were held on November 21.
Merry Christmas and a Happy New Year to all the Supreme Officers and members of the SSCU.
Alice Zalar, Spc’y
Lodge 25
Christmas parties fqr juvenile members of our SSCU are the order of the day. Several lodges are holding these delightful forms of entertainment for Our junior members. The youngsters will long Remember the Christmas parties sponsored by their senior friends.
In Export, Pa., lodge 138, SSCU will treat the juvenile members to a Christmas party on Saturday, December 21st, at the Polish Hall.
A joint C hirst mas
sponsored by lodges 15j>, SSCU, and 333, SNPJ, Blaine, O., will take place on December 25th-The feature of the day shall be the appearance of Santa Claus who shall distribute gifts to the juvenile members.
Chisholm, Minn., lodge 30,
SSCU. will sponsor a Christmas party for the juvenile memr be vs on Saturday- December 21st, qt 2 p. m., at Mahne hall.
in Unimtown, Pa., lodge 55,
SSCU wil hold a Christmas p^rty on Sunday, December 22, at the home of the lodge president Urban Rupar, 59 Alma Ave.
In Pittsburgh, Pa., lodge 26,
SSCU will hold a dance on Thursday, December 26th, at the Slovene Home on Butlqr and 57th Sts*.	v-
Contribuiors, please note! All
articles submitted for publication in the Nova Doba are inserted with the full signature of the contributor, and requests to omit names after the articles cannot be honored. Our by-laws provide that the full name of each contributor appear along with the article published in the Nova Doba.
Dancing in a whirl—to three men and a girl, featuring Prank’s Trio and “Teeny.” This dance will take place op January 4th, in the Slovene Hall in Lloyde}l, Pa., and is sponsored by lodge 35, SSCU softball team.
Lodge 50
prooklyn, N. Y. — ^embers of lodge St. Peter, 50, SSCU- are cprdially invited tp attend the yearly meeting wfyich will be held on Saturday evening, December 21, 1940 at the American Slovenian Auditorium, 25^ Irvipg Ave., Brooklyn, N. Y. The meeting will start at 8:0Q o’plppk. As this meeting is very important, each and every member should make it his business to be Rresept. Election of officers for 1941.will take place at this meeting. Your duty is to be present, so that you can elect officers in whom you will have confidence. Report wil} be made on the progress made during the year of 1940.
Members who owe on assessments rp^st	arrangements
to rpeet their obligations before the year is pp, so t^at the books may be closed in good order. As a matter of fact, the majority of members pay thejr assessments op time"; only a few are in arrears, depending upon the lodge to advappe the funds.
Fraternally yours,
Valentine Orehek, Sec’y No. 50, SSCU
Coll. Boosters
Eveleth, Minn. — I take this opportunity to urge members of locfge “Sv. Ime Jezus,’’ 25, SSCU to attend in full numbers the coming meeting to take place in the usua} quarters on Sun day, December 22, starting at
I :§0 p. m- This is the yearly meeting where will be submitted the secretary’s report for
II months and the lodge’s progress for the past year. Further, rules and regulations governing the lodge will be revised for the coming year, and'a lodge board for the ye^r 1941 will be elected.
At the November meeting, pur lodge decided to hpld a Christmas party for^ members of the juvenile department. This Christmas will take place in the lower hall of the pity auditorium on Sunday, December 22, starting at 7:30 p. m. Santa Ciaus will piake his appearance and distribute gifts to the children. Movies also will be shown that evening. Parents are asked to accompany their children. For the speaker of the evening we' h^ve invited supreme secretary Antpp Zbasnik of Ely.
John Laurich, Sec’y
Cleveland, O. — All members of the CoUinwood Boosters’ Lodge, No. 188, SSCU, are hereby notified to attend their annual meeting which will be held this coming Friday, December 20 at 7:30 o’clock at the usual place, 15717 Saranac Rd. This is the most- important meeting of the year as the election of lodge officials, reports of the past year and plans for the coming year will take place. Therefore it is the duty of each and every member of the lodge to be present at this meeting so that they can elect capable officers for the coming year.
Members avs asked to please pay their assessments as soon a§ possible. As for those who are in arrears they are requested to please pay up what they are behind sp as to make it possible for me to bring the books up to date when the new secretary takes over.
All members who have not as yet made their ticket returns from our last dance are kindly asked to return either the tickets or the money to Frank Berzin before the meeting so that he can make out his report and turn it in at the meeting-
I also take this opportunity to wish all you members and friends of the SSCU a Merry Christmas and a Happy Holiday Season.
Mi^ry Laurich, Sec’y
Mixed Emotions Feature News Front
Llttli Stan
With the Cardinals
Struthers, O. — Once again we are with the Cardinals. The meeting came out to be fair. It could have been improved a little more; a very nice time was had by all who attended. Th§ officers for the year of 1941 are: President, Albert Slabe; vice-president, Steve Millison; secretary, Mary Penich; recording secretary, Amelia Slabe. Auditing committee: chairman, Edward Glavic, Stan Pogačnik and Bill Kinkella; treasurer, Mrs. Glavic; athletic supervisor, Stan Pogačnik.
Stop, look and listen! Rememr ber Cardinals’ dance, January 25th. The music will be furnished by none other than the ever-popular Frankie Yankovich. Come one, come all, from far and near. I am sure a very good time will be had by all.
Mary Penich, treas.
Hoydell “Mushers Sponsor Dances
Beaverdale, Pa. — The Lloy-dell SSCU No. 35 softball team wjll sponsor a dance on January 4th, Saturday evening, in the Slovene Hall. Music will be furnished by the ever-popular “Frank’s Trio” and “Teeny.” Their popular and Slovene melodies may be heard over Radio Station WHTB, Greensbarg, Pa., on Saturday at 11:45 a. ,m.
The dance will be followed b,y another on Saturday evening1;, January 18th, Cleveland, Ohm’s popular Frankie Yankovich and His Orchestra will be on hand tp play the tunes you like.
Neighboring SSCU’ers and friends are invited to attend these dances. Fqinds will be psed to pay off the expense of recent hall improvements. Music for these dances will continue from 8 to 12,
Leo Jereb, No. 35, SSCU
Ely, Minn. — Life of a news hawk seems so uncertain. Some weeks the newsrun is heavy; other weeks it is so light you just wrestle with your brain trying under pressure to turn out news copy.
But this week, the run is particularly heavy, covering events that are sad, others that are very joyous. And life goes on throughout the world, gay and happy, sad and forlorn.
From the Office of our Supreme Secretary Bro. Anton Zbasnik last week came a letter from Bro. Frank Vranichar our supreme trustee in Joliet, 111. Official communications from the office are ripped open with interest. But the news that came from this letter caused a cloud of sadness to pass over the heart. For the headline from an'enclosed newspaper clipping told the grim story of how our very good friend and sister lodge member, Miss Julia Marie Adamic had suddenly passed away in Joliet. The news report said Miss Adamic was found on a street corner by passing motorists in dying condition. Authorities believed her collapse and death came from a heart attack, an ailment she had been treated for only . the Wednesday before her death.
Little Stan first came to know Miss Adamic in April of this year when the gang of Gopher Girls stopped in to visit with Mr. and Mrs. F. E. Vranichar and to bowl with the Ladies of Lodge 66. Miss Adamic was a member of the team, and her
friendly and sportsmanlike manner did not go by unnoticed. Her part in the entertainment of the guests was exceptionally fine. It was there that Little Stan congratulated her upon qualifying as honorary delegate to the 16th convention scheduled the following September.
With her popular dad who is secretary of Lodge No. 66, and Henry or Hank one of her’ brothers, and Albert who is remembered as the juvenile delegate in 1939, the Adamic family has done wonderful work for our AFU (SSCU). In Waukegan last September where Hank and Julia were honorary delegates and their dad was regular delegate, acquaintances were renewed.
Then the hand of fate stepped in, and Julia Adamic, only 24 years old, was whisked away to the unknown to everlasting sleep. Where ever she may be,( Little Stan hopes that she reads this and knows our true fraternal feeling Tor her. To her parents, brothers, and sisters, the entire AFU joins hands in expressing deepest sympathy and condolences.	?
Lodge No. 2 Elects 'l
Thro'ughout the nation, AFU lodges are conducting annual elections. Here in Ely last Sunday, lodge No. 2 held another of it’s interesting annual sessions. Qne thing that made it a little newsy was that Little Stan, after serving eight years as vice president to the veteran Joseph L. Champa, was not reelected to office. The reason: He wouldn’t be here next year — he would be in Cleveland. And for him it was farewell — w'ith a big, big lump in his throat.
Approximately 45 members turned out for the session which was interesting and kept moving along nicely by President Joseph L. Champa, who by the way, was re-elected as president for his 16th consecutive year! Jop was the organizer of English Speaking Arrowhead Lodge No. 184 here, and also of the Gophers, No. 2’s junior group where Little Stan made his first public appearance some j 11 years ago.
Succeeding Little Stan as vice : president was Anton Golobich I who held the position eight j years ago.
Re-elected secretary was Bro.
I Louis Ferushek who next Janu-ary begins his 13th year. Jo-! seph Pechaver, Little Stan’s dad was elected treasurer for his j ninth consecutive year; and j John Mehle was launched on his ;tenth year as recording secre-I tary. Somewhat reluctant about taking the office again, Bro. Mehle was voted in by acclamation as were the other officers. On the board ox trustees, the Veterans, Dan Bohinc, Anton Pirsh and Anton Knapp were re-elected for about their ninth or tenth year. Joseph Koschak, sr., was again elected to visit the ill, and Louis Pechek, president of the Gophers was elected to fill the term of athletic supervisor, formerly held by Little Stan.
There was jovial feeling. Grand prize was won by Anton Kuzma, Sr., and was he tickled! It meant his lodge dues for December would be paid up in full.
After the business session, Joe Pruse, recently proud daddy of a baby girl, went downstairs
(Continued on page 6)
' EXTRA! EXTRA!
Little Stan Gels Scoop!
Ely, Min. — A hot news flash just came in over the wire regarding our old Nova Doba friend, known throughout the nation by AFU (SSCU) rea ders. None other than good old Ernie Palcic, the dynamic personality from Lodge No. 222 GowandaNew York!
The report, official, was thtft Bro. Ernie was TO BE MARRIED to Miss Ellen Marie King, daughter qf Mr. and Mrs. Patrick King of South Ozone Park, New York. The ceremony will take place Sunday, Dec. 28 at 10 a. m. in St. Clements Catholic Church, 123rd avenue and 141st street, South Ozone Park, New York!
The report came as an invitation on a beautiful card! And on that day, Little Stan will be nearing Cleveland. Wouldn’t it be pianderful if he could make it? You never know, Ernie, here’s hoping!
BUT SINCERE HEARTFELT CONGRATULATIONS ARE IN OR-i DER! Say, Ernie, after the fir$t few weeks, mil ya drop this scribe a note and tell him who’s going to be boss in the household?
Heh! Heh!
\ Stan Pechaver \ No. 2, Ely, Minn-
Onward Betsy Ross!
Cleveland, 0. — Yes, this coming year we expect to go on even to greater heights.
Our annual elections’ meeting was placed on a Sunday instead of the usual day for the benefit of our so-called working members who couldn’t make Monday nights, but could make Sunday afternoon. This caused difficulty on the part of the regular attending members but it was agreed and thanks to the five working members who appeared beside the usual attendance. Guess they must have started working Sundays now. Well enough of this—on to elections.
Let’s see the Betsy Ross climb to greater success with our new president Miss Dorothy Rossa. Yes, a female, so what. You can do it Dottie—we’re all behind you on to success.
Vice-president, Mr. Geo. Ko-vich; secretary, Mr. John P. Lunka; recording secretary, Mrs. Helen Kovitch; treasurer, Patsy Krall; trustees: Mrs. M. Starman, Mrs. G. Kovich, Mrs. M. Krall; sargeant-at-arms, Johnny Jevenikar; athletic supervisor, Andy Zadeli; federation officers (representatives), John P. Lunka, John Jevenikar, Patsy Krall; publicity committee: Dorothy and Rose Mary Rossa. Congrats! and may you all do your share for our B. R *
Monthly meetings have been changed to every third Thursday at the Waterloo Hall (S.W. Hall). May we all be able to attend these meetings and willingly partake in its doings.
B.R. Barn Dances. — Three consecutive Saturdays in August or so Betsy Ross members will sponsor barn dances. Plans are in progress and as soon as a definite date ia decided I’ll report.
Our new athletic supervisor may be a little man but he has big plans for next year in the line of sports for B. R. May we see B. R. represented in all sports. As an active lodge we’ll boost it onward. We really elected just the person as Andy certainly is active in all sports. P. S. Why bowl with a hat on, Andy?
Note to Little Stan:
Since your new home will be Cleveland in 1941 we extend to you a friendly invitation to attend our January 16th, 1941 meeting. If I don’t happen to meet you before may we meet then. Here’s hoping to see you.
This and That— Our newcomer John Luison promises to attend more meetings in the new year, you’re always more than welcome, John.— Joe Novak is all set to leave us in January. Now how in the heck are you going to chauffeur us to those B. R. meetings. When you solve that let me know, Joe!— Patsy Krall giving Ikey Korin a hot seat. The halhreally needs those chairs, Pat.— J. P. Morgan’s jitterbugging is certainly great but to a certain extent.— Our bartender Ruppert really and truly present at our last meeting.— We wonder where Mike Krall was?— Could be that a big head from the night before kept him away.— A good time was had by all at the meeting-all refreshments and drinks really went.
Well next week there will be more news about the B. R.’s affairs, etc. Dot and I will start again with an autobiography of members of B. R.—starting the new year right—a column of news each week plus an autobiography. Look forward to it-so take it away Dorothy. Closing with best wishes for a Merry Christmas to all SSCU’ers and friends.
Rose Mary Rossa No. 80, SSCU
Our New Editor — Stan Pechaver
By Florence D. Startz
Ely, Minn. — As you all know by now beginning Janu-uary 1, 1940, Stan Pechaver, now publicity chairman for a number of years, will take up his newly elected appointment as the editor for the English section of Nova Doba. Stan did his work well. He had his heart and soul both in his work as publicity chairman. He went out of his way and spent more of his time and energy than most men would. Yes, Stan did his work exceedingly well. So we know without ddubt that Stan will handle his new job to the best of his ability. We all know Stan and what his talents and ability are—the highest and finest that can be found in any ambitious person that has set himself a goal and really strives to reach it.
Yes, Stan set a good example to the SSCU as a whole and especially to the young American born. It is through Stan’s noble efforts that we young people were kept interested in fraternalism, that kept the fires of true SSCU spirit burning in our hearts. For who could have read, week after' week his masterpiece writeups in the Nova Doba and not be inspired with g 100 per cent SSCU spirit. I know I have. Stan, I wish you success in your new assign-
ment. I know you will enjoy your work because it is work in the line that you have set your goal on. May you climb to the very highest peak where you belong and in this way help yourself and which is more important still—your fellowmen.
A merry Christmas and a happy New Year to all the newly elected SSCU officers and to all the outgoing officers. Also a merry Christmas and happy New Year to all SSCU members. I especially wish to remember all the old members, the organizers of our Union. I wish I could meet you each and with a hearty handshake wish you a Merry Christmas and a happy New Year.
Our year 1940 was successful and fruitful so let us all make a new year’s resolution to work hard with 100 per cent fraternalism. Let each one of us help and do our share so 1941 will be still better not only financially but in membership and best of all that brotherly and sisterly love will be among us. In this way only can we work hand in hand and really accomplish worthwhile efforts that will bring our beloved SSCU where we hope some day to be, so strong to out-grow other organizations.
LITTLE STAN'S ARTICLE
(Continued from page B)
to the National Home club to see Uncle John Marolt and get a few qts. of PM. Returning, members stuck around for a little nip. Joe Pruse came to Joe Champa; asked him if he was going to have a drink. Says Champa: “Se Pijem (PM).’’ Then lots of steam as everybody catches on to the joke. Do you? Heh Heh.
After the meeting, everybody who didn’t go home went downstairs. Sitting at a table were Kuzma, Anton Popesh, and Bro. Brothers Pete Hutar, Anton Zobitz who says he has a brother Anton Zobitz in Cleveland. The scene was typical of lodge fraternalism as they celebrated the winning of the grand prize by Bro. Kuzma.
At the bar, Bro. Champa and Little Stan got together to discuss the passed eight years. It was fun recounting the old lodge experiences, and a real tribute it is for the officers to be reelected so many years in suc-cussion.	/
It was while discoursing on things that Uncle John Marolt rang the till and what should be gotten in return but a star which meant a free round on the house! Co-incidence? It might have been, but it fit well into the picture of farewell.
So intent was conversation that the dinner-hour came and went. Bro. Champa had to rush home to don his police uniform, he had to go on duty at 3 p.m. And Tacky and Leo dropped in to check up on Little Stan. They had seen his car parked, outside since 9 a.m.!
And so another meeting went down in historical lodge records. Little Stan wants to thank each and everyone for their fine interest and their fine compliments for past work.
But they said, we’ve got to give you one more job! Little Stan was willing so they said that in his next article he would have to announce in Nova Doba to Juvenile members that they must call at the home of Secretary Louis Perushek any time on Saturday, the 21st — this week, to get their Christmas gift of 20 centums! United Lodges o'f SSCU give 10c for each juvenile; our lodge matched that, so all together Lodge
Lodge 1
Ely, Minn. — At our annual meeting held Sunday, Dec. 8th the following officers were elected for the ensuing year:
Joseph Kovach, president; Joseph Shikonija, Sr., vice-president; Frank Tomsich, Jr., secretary; Frank L. Kotzian, Sr., treasurer; Joseph J. Peshel, recording secretary; Joe Shi-konya, Jr. Louis Zgonc and Charles Merhar, Sr., trustees.
Dr. J. Grahek and Dr. O. Sny-ker, were named medical examiners.
Federation rep resentatives are, Louis Zgonc, Jos. Shikonja, Sr., and Joe Tomsich.
Jugoslav National Home representatives are, Jacob Varoga and Joe Shikonija, Sr.
United Lodges of SSCU are to be represented by Joseph Kovach, Frank Tomsich, Jr., and Frank L. Kotzian, Sr.
After the meeting the refreshments were served and were enjoyed by the entire membership present.
At this time I wish to express the hope that the entire membership will enjoy a Merry Christmas and a Happy and prosperous new year.
Frank Tomsich, Jr., Sec’y  No. 1, SSCU
No. 2 juveniles get 20 cents each. Mr. Perushek’s address is 49 East Camp street. SO JUVENILES OF LODGE NO. 2, DON’T FORGET TO CALL AT HIS HOME AT ANYTIME THIS SATURDAY AND GET YOUR LITTLE GIFT!
Just two weeks from the day this article is written, Little Stan will be enroute to Cleveland. To say everything he wants to before going, would take up too much space at this sitting, so won’t you get around the table next week, and listen or rather read, that farewell address ?
Lodge No. 2 is having a party the night of the 21st and invitations are being circulated. Sometimes it’s tough to be a reporter because you find out things you are not supposed to know. Reports were that the party was going to be on Little Stan... in the National Home Saturday night.
And now coming to the close of another week ...
Stan Pechaver No. 2 SSCU
Claridge News
Claridge, Pa. — The St. Michael’s Lodge, 40, SSCU, held their final regular meeting for the year 1940. The following were elected as lodge officers for the coming year 1941: A new president, John Istenich; vice-president, Frank Bratko-vich; financial secretary, Anton Kosoglov; treasurer, Frank Supansic; recording secretary, Rudy Yerina; auditors, John Turk, Rudy Kosoglov and Nicholas Yakovich and sports supervisor Nick Yakovich. Here’s hoping for a very prosperous year in 1941. With the proper cooperation from each member I think Lodge 40 can stand alongside the leaders.
The changing of the name South Slovanic Catholic Union to the American Fraternal Society has been met with approval of Lodge 40. At our meeting we discussed the subject of changing the St. Mich-eals name. Now it is up to you members of lodge 40 to think up a good name which the lodge will adopt at the next regular meeting.
Bowling season is under full swing at the present time. We have a girls’ team and men’s team bowling in the Claridge Community Bowling League. Both teams have done fine so far and have made their presence known to the rest of the teams. Although the girls seem to be doing a better job in leading their league, we boys think we will be shaking hands with them very soon for we soon expect to be doing the same in our league.
One of our members, Rudolph (Hams to every one else) Yerina is now managing bowling alleys in Latrobe, Pa. Any lodge team or any other team for that matter wishing a match game with his team may write to the following address, Plaza Hotel, 311 Main St., Latrobe, Pa., or phone 9983. Our team has bowled on these alleys and can truthfully say that his alleys are in A-l condition. Here’s homing you a very successful year Hams, (also a lot of match games).
Nick Yakovich,, Sports Supervisor
Electrons
Cheswick, Pa. — Our monthly meeting took place at Tony Kle-mencic’s place on Sunday, December 8th, at 10 a.m. Election of officers took place and the following were elected: William Stavor, pres.; Ludwig Kokal, vice-pres.; Amil Jerich, rec. sec’y; Joseph Yohman, Jr., financial siep’y.; Andy Hormick, treas.; trustees: Joseph Progar, Rudy Progar and John Lipline. Florian Vertacfyink, chairman of the sick visiting committee, and John Savor, athletic supervisor.
At the meeting it was decided to suspend all members who fail to pay up their assessments by the end of the month. Therefore, brothers and sisters, please pay your obligations before the end of the month. You will greatly help out the secretaries in so doing.
Joseph J. Yohman Jr., Sec’y.
Lodge 201
Denver, Colo. — Members of Colorado Sunshine lodge, No. 201, SSCU are hereby notified that the annual meeting of the lodge will take place on Monday, December 23, starting promptly at 7:30 p.m., in the usual quarters. Members are cordially invited to attend in full numbers. Election * of a lodge board for the year 1941 will take place at the meeting.
Helen Okoren, Sec’y.
Barberton News
Barberton, O. — Here we are with a little news concerning the activities of St. Martin’s bowling teams.
Again this year there are two teams in the Slovene League and both teams are doing fine jobs this year.
Two Betsy Ross teams journeyed here on December 7th to bowl a match game against two St. Martin teams. The St. Martin’s Five Jays came through on top in the first game—the total score for the three game series being 2738 for the St. Martin’s Five Jays and 2643 for the Betsy Ross team. G. Kovitch of the eBtsy Ross team held high score of 566 for the three-game series. J. Novak of St. Martin’s was high with a score of 210 for single game.
St. Martin’s Five Jays—2738
J. Opeka  146	173	203
J. Ambrosic  197	168	181
J. Okolish ........ 196	164	191
J. Novak .......... 210	190	162
J. Ujcic........... 165	202	190
Total .......... 914	897	927
Betsy Ross—2643
F. Sluga .......... 203	182	170
Lunka ............. 135	182	170
A. Sluga  177	170	157
G. Kovitch ........ 197	172	197
Ivazance .......... 158	191	182
Total........... 870	897	876
In the other game St. Mar tin’s versus Betsy Ross, the St. Martin’s again came out on top —the total score for the game series being 2413 for the St. Martin’s and 2331 for the Betsy Ross team. N. Tholt of St. Martin team held high score of 534 for the three game series. N. Tholt and Patsy Krall of the Betsy Ross team were both high with a score of 203 for single games each.
St. Mavtin—2413
George ............ 139	151	165
Andy............... 141	196	187
F.	Smrdel  123	185	146
J. Klančar ........ 153	175	118
N. Tholt  159	203	172
Total .......... 715	910	788
Betsy Ross—2331
Frank ............. 168	174	153
Gene .............. 164	121	165
Lou ............... 146	139	139
Joe................ 147	149	163
Pat ............... 149	150	203
Total........... 774	733	823
After the game everyone enjoyed themselves and, the match game starting late, the Cleveland teams had to start home reluctantly.
All SSCU Lodges take notice—the St. Martin’s challenges some of the other bowling teams to a match game. Anyone interested write to John Opeka, 80—16th St., N. W., Barberton, Ohio. Come on everyone, let’s show some spirit and let’s hear from you.
John Opeka, Athl. Supvr., 44, SSCU
Lodge 26
Pittsburgh, Pa. — St. Stephen’s Lodge has decided to do something different this year in the way of a celebration of St. Stephen’s Day. Instead of holding the usual annual dance, the lodge will sponsor a social gathering. This affair which will be for the members and their friends, will be held in the Slovene Home at 57th and Butler Sts., on December 26 starting at 8 o’clock. Admission will be free and eats and refreshments will be served. So all of you St. Stephen’s members be sure to come, for I am sure that you will have a good time.
Your Pittsburgh reporter
Bob Jurgel No. 26, SSCU
Softball Dance
Conemaugh, Pa. — Here is another Stop on your dancing dates. Enjoy another evening of popular tunes and the good old Slovene polkas.
Did you ask who was going to furnish the music? Well, I’ll tell you. The team is going to feature Joe Kramer and his Slor vene orchestra. The orchestra is from Uniontown, Pa. They play every Saturday afternoon, at 3:15 over the Uniontown station. Their music really gives you an evening of good enjoyment.
WHAT—Dance.
WHERE—Conemaugh S 1 o-venian Hall.
WHEN—January 11, 1941.
The dance is going to be sponsored by the SSCU softball team. The team would appreciate it very much if the neighboring lodges would help to make this dance a success. They would like to see the Lloydell softball team attend this dance. How about it, Joe Jereb? Are you going to see that they do come? How about Stella Hočevar and Anna Biziak? Are you two going to come? What about the jitterbugs from Rockingham? Are you coming? You better all come and enjoy an evening of pleasure.
If you haven’t heard these popular musicians over the radio, come to the dance and see and hear them in person. You will probably want them for a return engagement, but that is up to you.
I will close now wishing you all a Merry Christmas and a Happy New Year.
Erma Fink
Lodge 85
Aurora, Minn. — Members of lodge “Sv. Jozefa,” 85, SS are requested to attend in u numbers the annual meeting Sunday, December 22, at t e Slovene hall, starting at 9 a- &
This will be an important meeting, where among the vi & business shall be included & vision of the by-laws governing the lodge for the coming year’ election of officers for the year
1941,	and other transactions. The lodge regulations pr°vl ® a penalty of one dollar foreac absentee member to the annJ*a assembly, unless the mem e can produce a valid excuse 0 his absence. The fines shal % into the lodge treasury. Me bers are earnestly requeste pay their assessments on tim > so that I may close the re.c°r. g on time. Refreshments wi served after the annual mee
Matt Anzelc, Secy
Lodge 144
Detroit, Mich. —■ All bers of lodge “Triglav,” ’ SSCU are cordially invitedl attend in full numbers yearly meeting on December at 10 a. m. in the usual quar e Election of a lodge board for year 1941 will be in order at meeting. A prize of §3.00^ be awarded at this mee Members who are in &ne\g with assessments are urge meet their obligations the month of December, so
I	may close the books Prf*)eraS for the year. A Merry Christ^ . and a Happy New Year to || supreme officers and comP nent members of the SSC^
Mike Bahor, SeCJf|
For A Mere Nothing
A Short Story by F. S. FINŽGAR
Translated from the Slovene by Valentine Orehek
(Continuation)
He sat down on a chopping block that stood before his house, supported his head in his hands and stared apprehensively down at the ground.
‘"ghat’s wrong with you?” his wife came to the treshold and observed him fearfully.
For a very long time he did not lift his head to reply. Slowly he straightened himself, looked at her intently and then turned his head and joltingly, hollowly, as if it came from the other world, pronounced, “Wife, it’s drawing to a finish with me. I’m going to die.”
Again he lost himself in staring at her. His wife saw tears in his eyes. And then he bent over again and was silent.
Hojevak wailed out and rushed to him.
“Janez, by the Five Wounds, what are you saying!”
Hojevac did not lift his head.
His wife wept even more. At length, knowing how he could never abide by her tears, she overcame her weeping as much as she could. But this time he did not berate her, he did not even look at her. Like a child he leaned against her as she led him into the house and helped him into bed. Hurrying into the kitchen she boiled some tea from three different kinds of flowers, tipped in some old prune brandy and took it to him in bed. He drank it. His eye brightened and very calmly he directed, “Go at once for meh, I want to make out my will. Tomorrow call the priest.”
“And the doctor, too?” she asked timidly.
“No,” he cut in, “I lived without doctors and I’ll die without them.”
His wife departed silently. A fearful suspicion gripped her. She knew her husband too well. Not a single hour had he ever lost in sickness during all his lifetime. “He knows very well that it is his end,” she sobbed to herself. With hands that trembled she covered herself with her best kerchief and hurried off for the men as he had commanded.
All three of whom she approached to bear witness to the will listened with open mouths and could not believe their ears. They came, however, tried to comfort him and advised that he was probably bewitched. “This plague is spread all over the locality. That’s why so many people are falling sick.”
Hojevac listened to them perfunctorily. When they grew silent, he spoke, “I summoned you to reveal my last wish.” And he began as clearly as if a notary were speaking in his stead, everything well-considered and to the point, right to the last, so that the men wondered at him. And when they departed, they agreed, “He’s master still, just like he was all his life long. He’s no different in his last hour.”
Through the men who were present at the solemn rite, the news spread lightning-like, “Hojevac is dying!”
No wonder then, that the priest heard
of it too, that he forthwith grabU ^ his hat and stick and swung °ut. the fields to Hojevac’s. Throughout^ journey he hoped, “Only that be not die unreconciled and angry” ^ When he stopped up to the sicK	^
bed he was astonished to find h clear-eyed and hearty. He was 8■ * that Hojevac would want to hold now. But he was mistaken. 8°J i(i himself, began, “You won’t belie ^ but it’s so. A little while yet and ygji, \ a-journeying. I’m not afraid, tl> Everything is taken care of. ^ % is a good manager and Prim0^e|L iip true copy of myself. He’ll be grov^n { in no time. They’ll manage, all P and now let’s us two settle up.” hiJ1f And they began . . . Oh, every ^ else wasn’t worth talking about-this quarrel, this rage and eniTOŽ “Would you take his hand if he here to you?”
“I would . . . only he won’t c°
“He will, you’ll see that he wilt w The priest hurried quickly °vevari Srebrnjak’s. He found him in the Lt-in the act of strapping on his * ^ stone. Srebrnjak was just reach*™^
expiamea wnat was iw*- fit to his neighbor and asked him 40 give him.	,	^
Srebrnjak’s cheek muscles twIJlp He sought words, which would t him avoid the issue, before he definite refusal. “I won’t go!” He st^(0 his scythe to his shoulder and tur*^jte, leave. The priest detained him, Ler.
I beg you, make peace with each 0 He forgives you, yet you don’t.” ti)o “There’s been too much. I’ve h® much of everything. I can’t.. ■”
“On your death bed you would'* ly forgive. Only he won’t be there.’ ^ The priest reached out his the leather strap that supported ^ horned whetstone case and unfi*®, “Let’s go. You needn’t say a WypiS each other. Simply put your hand and peace come to both your Srebrnjak laid the scythe do^^« the ground. The priest took him W j* hand and led him after him. SreW™^ steps lagged and the priest rePe® j}e “Come, you must do this much' ^ could feel how the fingers of “king” were trembling in his hand) J his massed pride and offended 118 cf< dragged on him. Yet he did not his hand from that of the priest ,r him to the sick man’s bed. ^ Humbly, without a' word, the two «,■ stared into each other’s eyes. The •’gp tock of the clock became louder ^ while their breasts rose and fell inner conflict. After a few moments ^ jevac’s hand slowly lifted, seeking njak’s. The latter came a step close* J-took the proffered hand. The si6^ those strong overworked hands cl in a trembling grip was an affectinS
(To be continued) 
^ Terbovec
Terbovec:
mgocena pijača
 __	J
<
Letošnji Za- , hvalni dan je bil pri nas v državi j Ohio nenavad-no lep, skoro po-mladanski. Po- . sledice nekate- j rih močnih slan ^ in par pesti sne- j ga je izpral go-rak nočni dež in j c I lahne južne sa- ( , jj,	pice so se igrale ,
1	p111 0Wački po sinjem ne- (
■ i * ° Par^ih je mrgolelo iz- . i , palcev: otrok, mladih pa- ,
. : 1,1 starejših ljudi. Drevje ) &rn*ičje ie bilo golo, toda ■ . , sveže zelene in po njih je c j raztreseno cekinasto cvet- j, ; u^ra*:a" ^ood old dandelion! j . | i je skrit v travi, kot da > • > v pozni jeseni in v zgod-f ] P0rnladi pa hiti trositi svo- ( fto po livadah, kot bi ve- j ' si takrat človeško o- t geli odpočiti i na korajžni £ ’ *> ki si upa kljubovati vre- ^ r ^ *rn neprijetnostim.	j
krajih clevelandskega j ° . nega parka cveto tudi po- < 6 r. s^uPine teloha, ki ga A- ( •’ ^ ani imenujejo Christmas j !•	iz	Evrope importirana j
6 r CVe*L^ca cvete ne samo v j !	*n	zS°dnji pomladi,	j
le*h tU<^^ kadarkoli pozirni, j
V . Naravnost iz snega. Mno- s 's ®e ustavljajo in občuduje- j ° k	cvetj'e te optimi- j f to CVe^*ce- Tu in tam celo ,
ijp 611 °dpira svoja višnjeva ; ^	rne^i<^m poljubom jesen-
(,a s°nca. Da je iluzija po-1 P°polnejša, se od časa do j
Y bo°^aS^ *Z 8rmovja kratek ( I i ^ Ptičji spev. To so pač j S ,0'ae^ selilci, ki jih je na < H Vem poletu proti jugu za ] || J dni pridržala beautiful j
| ‘ W nas pratike ne učile ,
5 Swee, bi mislili, da je pp- (
btio >■	"	'
if j. Svi Pa so v tej sezoni krat-
9 jo- ^alu se zvečeri. Nena-,s dolg sprehod po parku me ;
t * in zaželim si oddiha J ^:®nega okrepčila. Stopim id • ail° gostilno, kjer naletim ff ,.^uPino prijateljev, ki me c’ v k mizi. Saj res, si mi-I® ^a^lValni dan je treba ne-S' -i ^ 0 Praznovati. Samo Ame-’1 v j. ®^ko s pravimi občutki ob-|. ^hvalni dan. Popularna t, ^ "God Bless America,” ki me v tej veri še | ' ^asni obrazi vse na oko-m tam tudi prava raz-
* j. °st- Kako vse drugače je » hJ ^ Je bilo v času velike ' pije;
d jo°^OVori naše skupine se su-^ 0 ysem mogočem. Natakar ir ’L. naša pivo — saj je Zah-
BEl n‘	se domisli e<^en
l K družbe> da bi si za izpre-i
* ^ ° Privoščili kaj boljšega.
0 i se branimo, toda kon- j
j, tJ:e dam° pregovoriti, saj je!
*	i	c*an- Eden	naroči!
* l \' druSi whisky, tretji gin!
6 ‘‘A]Sa^ SV03em okusu.
f. ^ 1( ni čudno,” pripomnim ’ kako si zdaj izbiramo, kaj C k e^orri prohibicije je bilo pa |,	°bro, in kako dobro! Še
S . edicine nam je bil munšajn.
P i']t0 rekel, da mi je enkrat £ j-^nje rešil.” Tovariši so že-i -^|Vec*eti kdaj, kje in kako, pa
*	"^UT1 za^el pripovedovati:
I) fQJj u? Ae' Pred leti- k0 Je bUa r L. C1ja še mlada, polna amil	domišljavosti.	Nekako
r	me	Je kilo zaneslo v
Spl^1*0 Minnesoto. Takrat se pij ta naša severna zvezda r Btf6111 Sv°jem si.)aju- Dnevi so f	V	distih krajih	vsaj eno
kot nižje proti jugu, ! bi mcl1ke kot žamet in na-f j 2	biserno roso,	v kateri
I &p6 razt°pilo tisočere vonjave m % gozda in jezerskih obal.
tam v tisti sezoni, in,
B h ^rna ^as’ se ^£ar ne more
p Ctati Xz mehkih prelesti de-I fc”Se^erhega sija. In jaz sem P	dosti	časa,	denarja
j : ‘ bolj za sproti, toda ni-
I fc
kakih skrbi in odgovornosti. Ustavil sem se pri že od prej mi znani Seliškarjevi družini, kjer sem bil takoj sprejet za začasnega boarderja. Poletna hiša ali vila te družine stoji ob jezeru White Iron, nedaleč od mesta Ely. Tam so mi odkazali prenočišče na zračni verandi, skrbno zamreženi proti komarjem. V ozadju hiše je bilo nekaj malih gospodarskih poslopij, nato pa izredno sočen ze-lenjadni vrt, šele nedavno iztrgan tipični minnesotski divjini. Konci ograjenega vrta je gospodar postavil lično pikniško mizico s klopico, v neposrednem ozadju katere se je začel gozd šuštečih brez in smrek. Pri tisti mizici sem presedel marsikatero popoldansko urico, včasih kaj čital, včasih pa tudi kaj pisal. Seveda, takrat sem pisal za zabavo, kadar me je veselilo, ne kot zdaj, ko mora človek pisati, če je razpoložen ali ne.
“Tisti, ki trdijo, da bi brez dela ne mogli živeti, ker bi jim bilo dolgčas, ne vedo kaj govorijo, ali pa niso moje sorte. Jaz sem tam preživel par solidnih tednov v idealnem brezdelju, nekako tako, kot pravijo, da živi bog na Francoskem. (Tista re-čenica se nedvomno nanaša na čase pred vojno). S postopanjem ob jezeru, na obali katerega se je bilo prav takrat začelo razvijati živahno letovišče, in s še bolj navdušenim postopanjem po duhtečih gozdnih sencah, sem brez truda in napora pregnal vsak oblaček dolgočasja. V gozd s seboj sem vselej vzel lahko puško risanko 22. kalibra, kaj za pušiti in včasih kaj za čitati. Puška mi je bila kot nekaka tovarišica, Ne da bi mi bilo kaj posebne dosti za lov, toda če sem naletel na skupino gozdnih kokoši, ki so v popoldanski vročini lenarile pod smrekami ali se kopale \ prahu gozdne stezice, sem marsikatero poslal v večna lovišče oziroma v kuhinjo Seliškarjev« mame.
“Oh, Seliškar jeva mama, tc vam je bila kuharica! Takih je malo, če sploh kaj na našem severu. Divjačina vseh vrst je bila v njenih umetniških roka! material za čudeže. Prav take božansko je znala pripravit produkte domačega vrta: kole rabo, peso, krompir, korenček ’grah, solato, stročji fižol itd Minnesotska zelenjava je že ; sploh nenavadno sočna in okusna, ker se razvija v primerno , vlažnem ozračju in ker v dolgih j sončnih urah severnega poletja izredno hitro raste. Svežih rib iz čistih jezerskih vod je bilo na preostajanje, za mlekarsko stran pa je skrbela rdeče marogasta čada Bessie, ki je imela vsakdanje bankete v sočnem poletnem zelenju, katero ji je segalo čez kosmati hrbet.
“Moja začasna gospodinja, Mrs. Seliškar, je bila že v letih j in precej naglušna, toda zgo-ivorna in, živahna, kot dvajsetlet-! na deklina. V razgovoru je vča-1 sih zasolila kako tako originalno, da je kar sapo vzelo celo takim, ki smo si domišljali, da smo videli mnogo Amerike in sveta. Brez dela ni bila nikdar. Ce se ni ukvarjala s kuhinjskimi in hišnimi posli, je delala na vrtu ali pa je šla v gozd nabirat maline in borovnice. Posebno v zdravilno moč borovnic, svežih in posušenih, je verovala. V veliki zelenki je imela vedno domače medicine: žganje, v katerem so bile namočene borovnice. Takrat, kakor že ome( njeno, je v .deželi gospodarila . prohibicija, in take medicine so j i bile res medicine. Včasih jih je j i kako čašico prodala, toda veči-: , noma je brezplačno “tritala” z j ■ njimi hišne prebivalce in za-i nesljive goste. Kadar mi je bila i lovska sreča naklonjena, da sem . iz gozda prinesel par divjih kokoši, me je vselej povabila: “Zdaj boš pa enega, Tone, kaj ne!” In kdo bi se bil branil takih medicin v časih prohibicije, posebno, če je prišel iz gozda!
“Seliškarjeva mama zdaj že
nekaj let počiva na elyškem mi-rodvoru,’ kjer ji šušte uspavanko zelene smreke in bele breze našega severa. Morda ji krasi gomilo lep spomenik; ne vem. Toda med tistimi, ki so blago ženo pobližje poznali, ji je ohranjen lepši spomenik kot ga more izklesati kamnosek. Spominjajo se je kot materinsko dobre žene, skoro pretirano delavne, tipično originalne ter ne-prekosljive v kuharskih umetnostih.
Poznega popoldne po večerji, ko sem ugibal, če bi si še privoščil kratek izprehod ob jezeru, ali bi stopil še malo v gozd, je prišel v vas rojak, ki je takrat zavzemal mesto managerja tamkajšnjega letovišča. Prinesel je culico debele poletne redkve in je naprosil Seliškarjevo mamo, da nam jo pripravi z je-sihom in oljem za povečerko. Gospodinja je bila za take usluge vedno pripravljena, mi se pa okusne redkve, z domačim kruhom, tudi nismo branili. Za nameček nas je gostitelj še “trital” z nekaj steklenicami “near beera.” Nekaj pozneje sem za-krmaril proti prodajalni ob jezeru, da dam nekaj zaslužiti tobačnemu trustu. Na zamreženi verandi prodajalne je pri mizicah sedelo nekaj skupin letoviščarjev, ki so srkali mehke pijače ali pa lizali sladoled. Med njimi sem opazil tudi Horvatovo družino, katero sem poznal še iz časov mojega bivanja v Chicagu. Povabili so me, da prisedem, in vabilu sem se drage volje odzval. Večer nam je pretekel v prijateljskih pogovorih, katere smo si osladili z nekaterimi porcijami sladoleda.
“Malo pred polnočjo sem prišel do mojega začasnega stanovanja, kjer je že vse spalo. Pred hišo sem si privoščil še korec sveže vode iz domačega vodnjaka. Potem pa: tiho, po prstih spat, da ne bi koga zbudil.
“Po par urah nemirnega spanca pa me prebudi silno zavijanje v žejodcu. Pa sem se domislil: redkev, near beer, ice cream in voda! Ni čuda, da so se stepli in povzročili pravo revolucijo v notranjosti dežele! Krčil sem se in zvijal na postelji in skušal zaspati, pa ni šlo. Pet ali deset dolar jev bi bil takrat rad dal za kozarček žganca. Toda gospodar in gospodinja sta v sosedni sobi trdno spala, kar je pričalo njuno enakomerno dihanje. Buditi ju zdaf bi bilo greh. Kaj storiti? Revolucija v želodcu je divjala z nezmanjšano furijo naprej, da sem postajal kar desperateri. In v tej sili sem se odločil, da vzamem postavo in zdravljenje v lastne roke. Po prstih sem se splazil v družinsko sobo do omare, pod katero sem vedel, da se skriva steklenica raki je z namočenimi borovnicami, nalil si pri luninem svitu velik kozarec za-željenih medicin in ga izpraznil v dušku. Revolucionarje v želodcu je ta strategična poteza tako panala, da so takoj sklenili premirje. Ko sem se prebudil, so se okoliške smreke in breze že kopale v jarkem dopoldanskem soncu.
“Pri zajtrku sem se gospodinji skesano izpovedal moje pregrehe, jo prosil oproščenja za mojo žganjarsko predrznost in položil pred njo bankovec, da si zaračuni, kar je prav. Toda Seliškarjeva mama se je samo materinsko nasmejala ter potisnila bankovec predme nazaj, rekoč: “Prav si storil! In nič ne boš plačal, samo da je pomagalo!” “Prijatelji, tiste dragocene pijače, čeprav je bila munšajn, se bom z odličnim spoštovanjem spominjal, dokler bodo moja usta znala razločevati med raki j o in vodo.”
TO BO ŠE DIMA
Tobačne tovarne v Zedinjenih državah so v letu 1939 producirale 170 tisoč milijonov cigaret, to je sedem tisoč milijonov več kot v prejšnjem letu.
Victor J. Valjavec:
Božična ali pa novoletna štorija
V maju t. I. napisal sem storijo o “hotelih in prenočiščih,” katero je tovariš-urednik “Nove Dobe,” seveda objavil. Ker pa je bila nekako predolga, tako da bi jo moral nadaljevati v naslednjem tednu pod rubriko “dalje prihodnjič,” moral sem konec ali “rep” te štorije prihraniti za objavo pod zgorajšnjim naslovom. In to je štorija o najpri-mitivnejšem “mojem” hotelu, v katerem sem stanoval in živel tekom mojih potovanj širom naše republike.
f
Bilo je to v našem divnem Kentuckyju, in sicer v novembru — torej nekako v predbožičnem času. In vsled tega je to vsekako “božična” štorija: dokaj zanimiva — in zame nepozabna.
Potoval sem od vasi do vasi v gorovju Appalachian—deloma v Kentuckyju, deloma v North Carolini. In tako sem prišel — (potoval sem službeno z RFD poštnim selom) — v gorovje Bloody Mountains. In v vseh Zedinjenih državah, ni naselja, kjer zamore človek živeti ceneje, nego baš tam, v Bloody Mountains, — kajti — $100.00 v žepu pomeni in velja baš toliko, kaker 100c, kajti niti prve, niti druge svote ni mogoče zapraviti oziroma potrošiti. — Tam v naselju C ... žive naj-gostoljubnejši ljudje na vsem svetu, ako se jih ne razžali. Tam ni niti enega radio, ne avtomobila in niti enega turista. In malo dalje proti jugu so še pragozdi, kjer domačini • streljajo tujce brez vsakega razloga, samo da vidijo, kako človek pade, kadar ga pravilno pogodijo. Tam tudi še nikdo ni 'uničeval stoletna drevesa, — in to je Jpravi Kentucky. Bilo je zvečer, ko sem dospel v C ... ki je “mesto” lesenih koč — brez cerkve in prodaj alnice. Pred prvo.kočo stal j c dokaj velik “vaščanom sem ga vprašal, kako se imenuje to naselje. “C ..dejal je, in pri tem plunil svojo “čikovino” naravnost pred me, in me vprašal 'od kod prihajam, in kaki so moji posli. — “Od Bloody Mountains,” mu odgovorim. “Tam so lepi kraji,” odgovori, “toda tukaj te ljudje ne bodo spoštovali, ako ne znaš streljati in pridelati nekoliko koruze; tudi se j moraš brigati le za tvoje posle. In ženske moraš pustiti v miru, kajti teh 'nimamo preveč na razpolago.”
Dejal sem mu, da se ne brigam za ženske, in potem sem ga vprašal, ako zamorem dobiti kako kočo, kjer zamorem stanovati. Dejal mi je, da ni niti ene koče na razpolago v celem naselju, in da v naselju tudi ni niti enega gospodarja, ki bi dovolil, da prenočujem v njegovi koči, oziroma blizu njegove žene. Povedal mi je tudi ^zaupno, da naslednjega dne mi bodo zgradili njegovi sosedje povsem nov “hotel,” kjer la.hko počnem karkoli, in da tekom prve noči lahko stanujem v njegovi koči, kajti: njegova žena je prav grda in ostarela, tako, da mi prav lahko zaupa — saj eno noč . . . Med tem se je zbralo kar v3e prebivalstvo C . .. krog naju — možki, ženske in otroci, in vsi so se predstavili. Dejali so, da mi bodo naslednjega dne zgradili “hotel,” kjer lahko živim, kolikor dni, mesecev in let se mi poljubi. Vprašal sem jih, koliko bo “hotel” veljal, toda s tem sem jih razzalil, kajti o ceni mora človek govoriti šele, ko je zadeva končana, oziroma do-gotovljena.
Naslednjega jutra me je prebudilo šumenje pred kočo — nekako ob štirih. Takoj sem vstal, se oblekel in odšel na cesto, oziroma na travo pred kočo, kjer je bilo zbranih nekoliko mož-
domačinov, ki so pripeljali voz desk in za stavbo potrebnega lesa. Lastnik voza me je vprašal, kje naj postavijo moj “hotel.” Pokazal sem jim pi’ostor kakih 50 yardov bližje gozda, kamor so potem odpeljali les in takoj pričeli žagati deske in kole. — In zvečer je bil “hotel” postavljen. Celo razpokline na deskah so zamazali z ilovico in postavili so tudi kameniti dimnik ob steni koče in v koči so zgradili kamenito ognjišče — vse to tekom enega samega dneva. Njih vodja mi je potem dejal, da mizo in klop lahko sam napravim iz ostankov desk in kolov. Vprašal sem jih, koliko stane njihov trud, pa so bili užaljeni, in so dejali, da sosedje morajo eden drugemu napraviti usluge in da morajo eden drugemu pomagati.
V tem hotelu sem preživel devet dni, in priznati moram, da nikjer na svetu ni bila jed tako poceni, kakor v C . .. : na nekaterih drevesih je bilo kar po dvajset do trideset veveric; na travi in v gozdu je bilo vse polno zajcev; srne so skakale na vseh straneh “hotela” in vsakih par minut je priletel kak fazan v sredino naselja. Domačini imajo tudi svoje polje, kjer pride-lujejo nekoliko koruze in krompirja za medsebojno porabo. Koruzo potem spremene v whiskey — tako da tam nikomur pra\ j ničesar ne manjka, kajti tan i raste tudi tobak. — Lekarna j< tem srečnim ljudem nepoznana kajti vsa zdravila rasejo v goz du: ako je kdo “zaprt,” skuha si čaj iz lubja belega hrasta; ako je preveč “odprt,” napravi si čaj iz borovega lubja ...
Življenje v tem naselju je vprav divno urejeno. Vstali smo ob petih zjutraj; tekom dneva , smo ribarili ali pa streljali zajce in veverice ter kakega fazana — to le za dnevno potrebo vsega prebivalstva; potem smo se pomenkovali, in ob devetih zvečer . je odšel vsak v svoj “hotel” k počitku.
Pa je bilo vse prebivalstvo dokaj radovedno, čemu sem prišel v njihovo naselje. Dejal sem, da sem nervozen, in da, mi je zdravnik svetoval, naj pridem | k njim na počitnice. Kaj je nervoznost, seveda niso vedeli, in potem, ko sem jim pojasnil da je to nekaka uzrujanost, me še vedno niso razumeli, dasiravno so vedeli, da nisem baš pri dobrem zdravju in so mi svetovali, naj vstanem vsako jutro ob štirih mesto ob petih . . .
Deseti dan mojega bivanja v C . . . sem odpotoval, kajti onega, ki sem ga iskal, nisem našel. Odpeljal sem se v Smoky Mountains, oziroma v Asheville, N. C.; od tam sem potoval 130 milj ! proti iztoku v Greensboro, N.C., i potem v Washington, D. C., in ! tretji dan sem dospel domov — i v God’s Country, N. J.
j
Tony Drenih:
Vraga je klical na
l i	1	v* v •	v
božični večer
i	_______
' O, lepa in mirna Cerkniška ’ dolina, kaj vse si ti pridobila za zgodovinsko knjigo! V tebi so se rodili profesorji, vojaški dostojanstveniki, pisatelji, duhovniki, misijonarji, zdravniki, tepčki, šaljivci in fanatiki. Teh zadnjih treh vrst, hvalabogu, je bilo pa največ. Koliko gorja in neumnosti so ti pripeli na tvojo nedolžno glavo, je že več kot preveč. In, ako bi sedaj mogla pogledati nekaj let nazaj, kakor morem sedaj jaz, bi se zajokala in zasmejala vse obenem.
Spomnila bi se Mihelnovega Korlna, tistega, ki je znal tako lagati, da je sam sebi verjel, “šel sem na jago,” je pripovedoval Korel, “in nisem dolgo hodil po gozdu, ko mi pridejo nasproti trije srnjaki. Prvi je bil lep, drugi še lepši,'tretji pa naj lepši. Jaz pa samo eno kroglo v puški, kaj sem hotel ? Pomerim na prvega, potem pa sprožim in zamaham s puško
vse obenem, in tako sem podrl, kot da bi kosil, z eno kroglo vse tri.” Poznan je bil tudi, da ni šel nikoli k maši ali v cerkev sploh. Pa so ga gospod dekan, kot se dušnemu pastirju spodobi, prijeli v roko, kaj da bo, ko bo umrl. Pa je dejal: “Gospod fajmošter, če se vsaka baba skozi prebije, se bom pa še jaz!”	\
Ljubljenec otrok, da smo se t zabavali z njim, je bil pa Kus-ji ter, stanovalec občinske hiše, po ; £ poklicu berač, po navadi pa pi- i janec. čeprav so vsi ljudje vede- J li, da je pijanec in da vse zapije, J so mu vseeno dali vedno več kot r kakemu dhigemu beraču. Ka- £ dar je bil pijan, ga niso njegove * noge mogle nositi, in takrat se v je pričela zabava, seveda če smo l mi troci vedeli, da je spet natr-1 i kan. Največkrat smo vedeli, 11 včasih pa ga je kateri starejših | J pobral in ga je peljal v občin-1 i sko hišo, in tako nam je ušla za- i bava izpred nosa. Ob takih pri- ( likah je znal govoriti bolje kot ( vsak misijonar, če pa je bil re- 1 vež, da ni imel za pijačo, je bil ( pa brez glasu. Če ga je kdo obgo-voril, kam da gre, ga je samo žalostno pogledal in rekel: “Prot’ večnasti,” in se je šel spet prilizovat kam, da je dobil kakšen dinar. Ja, pa Mazejov ata, Če-lešnikova Neza, Pltavarček, Ostankov Tonček in drugi, ki so znali spraviti vse ljudi v smeh, pa naj so bili ti še v taki krizi ali pomanjkanju! Seveda se bi lahko dosti povedalo o teh ptičkih, amnak sedaj pojdimo k “vragu.”
Nad Cerknico, proti severu, je v hribu na samem lepa domačija. Pred leti je bil tam lastnik tega “grunta” konjač, “šintar” podomače. Odkar pa jaz pomnim, je bil tam gori gospodar te .kmetije prijazen gospod, a ker so Cerki jan je tudi po vragu, ,so še vedno rekli “pri šintar ju. On'je prišel iz Amerike, kot so ’pravili bogat, kupil to posestvo in kmalu zaslovel za najboljšega dohtarja vsa Notranjske. Seveda on ni bil izšolan za zdi tunika, sploh ni imel zdravniškega dovoljenja, a vendar so ga ljudje imeli za mojstra, pra\i zdravniki pa za mazača, in kot tak je moral večkrat v Ljubljano prežgano župo. čeprav ni bil zdravnik, je pa bil mojster pred sodniki, ker vedno, kadar je bil zaprt, je bil samo do obravnavo, pri obravnavi je bil pa oproščen in to se je ponavljalo skoro vsako leto. Doli v Cerknico ni nikdar hodil, čeprav je blizu, ampak se je vedno prijeljal v ^lepi kočiji. In tudi sam ni vozil, kai-pa še, dohtar da bi se sam vozil. Imel je vedno po dva ali vec hlapcev, in ti niso imeli kaj delati, pa so ga vozili, enkrat v eno gostilno, drugič v drugo. To sc je ponavljalo, Se ne enkrat, pa dvakrat na dan, in sedem dni v tednu, in sicer kar naprej, ca so ljudje mislili, da je mi ijo-nar,' če morda ne multimilijo-nar Pil pa ni navadnega vina, kaj’še, samo likerje bolje vrste. Kadar je prišel v gostilno so mu stregli, kar se je v njih moči dalo, ker so vedeli, da ce ne popoldne, pa jutri zju laj > gotovo spet prišel. Denarja j. imel toliko, da so se gostilničarji, kadar je vurašal za račun naredili gluhi in so si mislili- ta j bo Tirišel še, in bomo na po,am malo bolj zaračunali, čeprav so ljudje pošteni, v trgovini mora-! jo gledati, da tudi malo gol ju-, | fa.ro. Tako si je pa tudi mislil g.
! “šintar” (ker so ga drugi tako klicali, ga bom pa se jaz), °d-kraja jim bom plačeval, potem mi bodo rta že upali in me ne bodo šli tožit, ker sem najboljši odjemalec. Tako je prišla žalostna ura, ko si je moral priznati, da je njegov sloves brez denarni-dolžan v vsakemu prostoru, kjei se je reklo “gostilna,” in so ga povsod komaj čakali, tla price, okoli z denarjem. Bolniki so začeli ozdravljati, tako da je bil tako rekoč b-ez oosla. l i videl je, da brez denarja ne bo šlo, in začel je študirati .. •
Mene je večkrat “neslo” v Begunje, c<lltad?r sem po zgodo-
vinskih podatkih prav za prav izšel, namreč moj oče je bil tam rojen. Pa je bil menda jezen, ker so hudobni ljudje rekli, da so Begunj c i-Menišovci, zato jo je pobral v Ameriko. Tukaj pa sem se rodil jaz in tako sem bil rešen naslova Menišovec. Vrnivši se v stari kraj, smo se naselili pa v Cerknici, in ker žlahta je žlah-ta, sem šel večkrat v Begunje. Pot pa je peljala mimo našega gospoda “šintarja,” kateri je imel vedno lepe pse in krasnega pava, čast komur čast, in pa osla je imel. Pomislite, osla, pri nas ni bilo oslov, vsaj na štirih nogah ne, a on, dohtar ga je imel! Rekli so, da ga je imel za zdravila. Pa kaj nas to briga, zakaj ga je imel. glavno je, da ga je imel, in da je znal rigati. Namreč osel, ne šintar. Vsako jutro* je vstal zelo zgodaj ta osel, zato je menda bil esel, ker je vstal tako zgodaj, in je začel rigat, da ni bilo treba nič budilke, no cerkovnika, da bi oznanjal jutro z zvonom, ker osel je rigal, da ga je bilo slišati po vsej dolini.
Ta pot gre iz Cerknice v Be-zuljak, ena pa gre iz Rakeka v Begunje, in malo nad Kamno gorico se pa križata, in tam stoji križ, katerega je naredil Pel-tavarček v spomin nekemu M> nišovcu, katerega so napadli roparji, ko je nesel denar iz Rakeka domov. Roparji pa so mu menda obljubili nebesa, če jim dč' denar, in, ker jim ga je dal, so tudi obljubo spolnili. Zato pa so mu dobri ljudje postavili križ in pričeli širiti bajko, da kdor si upa na to križpotje na sveti večer in pokliče vraga, bo dobil ■ ves ta denar z obrestmi vred.-Ker pa je od takrat že dolgo, s©)*' ljudje pozabili na te pravljic#1' da se lahko na tem križpotju dobi denar.
Ni pa pozabil na to križpotje naš gospod Šintar, in ko je tako študiral, kako bi prišel do denarja, da ne bi šel njegov ugled po gobe, mu je. prišla na misel ta bajka, in pričel je hoditi še bolj zamišljen in študiral je vsakovrstne “črne bukve.” Nazadnje je le prišel do zaključka in pripravil si je vse potrebno, kakor je bilo pisano v njegovih paragrafih, da.se kliče hudobne duhove. Bil je tako prepričan o teh paragrafih, da je bil siguren rhi mu bo vrag prinesel vrečo denarja. Zato je to veselo novico povedal svoji hčerki, ona pa. vseh muh polna, pa ne naravnih ,ker to je bilo že decembra meseca, zato tudi ni več muh pri nas, pač pa muh, ki so ji rojile v glavi, ne na glavi. Pozvedela je za ves njegov načrt do konca, potem pa samo pripomnila: “Kaj pa, če se vrag res prikaže?” “Nič, če se,” je odvrnil oče.” jaz pravim, da se bo in prodal mu bom svojo dušo za dve vreči denarja.” Tako so tekli dnevi, bližal se je božič, šintar se je pripravljal, njegova hčerka pa še bolj. Razložila je vso zgodbo dvema prijateljema, katera sta bila že tako po naravi bol j no hudimanu, in sedaj sta imela priliko, da sta se res izkazala kot resnična vraga.
Narsočil je dan, katerega so pričakovali, poleg g. šintarja, še ta dva vraga, hčerka in nekaj “bli?.iih” nriiateljev, katerim se ie zdelo klicanje vraga nekaj zanimivega. Cel dan so si dali opraviti z obleko, obleko tako, da bo odgovarjala vragu in pa mrzlemu vremenu. Ni bilo snega, ampaK burja je pihala in pa še tam od Cerkniškega jezera, zato sta morala vraga gledati, da n i i j u vrag ne vzame, če se oblečeta kar navadno. Sodila sta, da bo treba precej časa porabiti orodno se bodo pripeljali v. Pintar na križpotie.
Gospod šintar je bil na ves j dan vesel, ker je veclel, da jutri i=r> bo lahko spet neljal doli v j rVrknicn. morda, ne k? r na Rakek, kicr imaio še bol i še likerje. ali pa kar v Ljubljano,
! imel bo denaria, da sam ne ; bo vedel kain & njim. če bo pri j volji, bo se dolg olačal. Tako si
(Dalje na 8. etaani)
; \» - — ■ . . —
1 - - V —
4,000 CLEVELAND RAILWAY WORKERS SAT
W ^rry flC-fo'istmas,
Iwi
uik-;
je mesto, so bili vsi rovi zasuti, vsi grobovi zravnani in na zemlji, ki je bila takrat do pijanega sita krvi, je cvela rdeča ajda.
Ponižni vojak je ostal na straži, kakor si je bil izprosil za plačilo, in bo varoval mejo dežele do sodnjega dne. Dnevi minevajo, noči uhajajo, on pa nevidno in neslišno koraka sem j ter tja, venomer sem ter tja, in svareče gleda na to stran in grozeče na ono. Le kdaj pa kdaj vrže oči na okrog, kakor 1 bi se bal, da ga ne bi stotnik j zalotil, in se skloni do tal in rahlo, rahlo popravi žito, ki ga je stolkla ploha, ali travo, ki ; jo je zmešal vihar.
| Na njegovem grobu stoji graniten lev z napisom:
Ponižnemu vojaku.
In niže:
i	...
j Jaz sem moc m večnost te zemlje.
Ko so ga odkrivali, je imel slavnostni govor sivolas gene-l ral, ki je bil na dan vojakove smrti najmlajši podporočnik v polku. Neki pesnik, ki je bil tudi tam, pripoveduje, da je v trenutku odkritja zagledal sredi! množic prikazen, visoko kakor oblak, velikana v sivkastorja-j vem plašču, z jekleno čelado na I glavi, z očmi ostro uprtimi preko meje in z nožem na puški | nagnjenim, kakor za naskok. Ta velikan je bil duh ponižnega : vojaka, ki varuje mir svoje dežele.
Vladimir Levstik:
Legenda o ponižnem vojaku
r	_______
Veselo božično povest sem hotel napisati, pa mi je takisto, kakor da bi bilo vseh veselih - povesti konec. Dandanes, ljudje krščanski, ni čas za ganljive istorije o izgubljenem sinu, ki se na sveti večer spokorjen vrne pod rodno streho; o zaljubljencih, ki se najdeta ob prižgani smrečici, o bogatinu, ki se mu v božični noči otaja trdo' • srce .. .
Dandanes so človeku vse drugačne reči na misli. Kazalec se pomika od ure do ure, in mili-j joni src trepečejo: Katera je moja? Dan se utrinja za dnem, in narodi te zemlje jih štejejo: Kateri je naš?
Zato velja danes na vsem širokem svetu samo ena zgodba: tista, ki sem vam jo sklenil povedati, če bom znal.
Živel je fant, moj Bog, kakšen neki: takšen, kot jih je na stotine, na tisoče, na milijone. Niti ni bil zelo pameten niti ne zelo neumen, dober in slab grešen in pobožen je bil, tako slišim, ravno za domačo rabo. Skrbel je za mater, hodil k dekletu, oral njive, sejal, kosil in vozil, pokladal živini in skratka, opravljal svoje delo kakor toliko drugih ponižnih ljudi. Kjer so se tepli, je odrinil svoj del, in kadar sta bili jed in pijača na mizi, se ni upiral; bog-vekaj drugega tako ni imel.
Nič dosti ni poslušal, ko ko ljudje ugibali, da se gode na svetu hude reči in da utegne biti kmalu še huje. Po sebi je vedel, da ima vsaka hiša sama s seboj več ko dovolj skrbi; kdo bi le utegnil premišljevati, kaj bo komu vzel in koga si bo podvrgel ?
Zato je tem bolj ostrmel, ko je na dan pred božičem Židane volje prinesel mah iz go^a in našel mater prepadeno in. vso vas narobe in so mu povedali, da morajo fantje, možje in konji takoj k vojakom: vojna bo, sovražnik se bliža meji in treba je braniti deželo.
Mati je jokala, dekle je jokalo, vse matere in žene in dekleta in sestre so vekale in trepetale, in mali otroci, ki še niso razumeli, kaj je to, so prestrašeni lovili očete in brate za hlačnice. Fant je v trenutku premislil, za kaj gre, ne do dobrega, samo na pol, kolikor je v naglici utegnil, potem pa razkačen vrgel mah v kot in zaklel, da je kar blisnilo po mračni veži in je mati od groze prenehala z jokom.
Zaklel je, šel je pa le, kajti bil je ponižen fant, vajen pokorščine in reda. Pustil je sveti večer in jaslice in jokajočo mater in obupano dekle, odvezal rjavca in pramo in odjahal, namesto k polnočnicam, z drugimi moškimi vred v mesto k polku. Pot je bila dolga, in dalj ko so jahali, dalj je premišljeval in huje mu je bilo. In ko so prihajali v mesto, je bilo že skrajni čas, kajti sovražnik je stal tik ob meji in polk se je pripravljal za odhod.
“Janez, Janez,” je vprašal j stotnik, ko je zagledal fanta, i ‘‘kaj se držiš, kakor da bi bil Bogu pelin popasel, in kaj so ti i oči tako rdeče.”
Fanta je bilo sram, a se je vendar ohrabril in rekel:
"Pokorno javljam, gospod stotnik, da to ni prav. Mater sem pustil doma, brez žive duše, ki bi ji pomagala, in če bi na kak način—”
“Janež, Janez,” mu je stotnik strogo segel v besedo, “tvoja mati je samo tvoja mati, a domovina, ki te kliče, je mati vseh mater in vseh njihovih o-trok. Ta je tista, ki moraš zdaj misliti nanjo.”
. “Pokorno javljam, gospod stotnik,” je fsnt še poizkusil, ker mu erce ni dalo odnehati, “dekle imam, ki sva se mislila pred pustom vzeti, in zelo se
j bojim, da mi je ne bi kdo pre-. I motil.”
“Janez, Janez, deklet je do-j volj na svetu,” je stotnik odrezal, “in če to izgubiš, tri dru-I ge dobiš, svoboda pa je samo e- i j na. Kakšen tič pa si, da bi se pa babo v sužnost prodal? Hej, dajte mu ljubico, ki je do srar-! ti zvesta, dajte mu svatovsko j I suknjo in pražnji klobuk na gla-) ivo!”
| “Če ni drugače, naj bo,” si je j | mislil ponižni fant in ubogljivo j zlezel v vojaško suknjo, ki je j j bila enako sivkastorjava kakor j : ilovica na domači njivi, se po- j j kril z jekleno čelado in vzel pu-| ško, ki so mu jo dali, novo pu-j ško s cevjo iz črnega jekla, in: si jo obesil čez ramo. In komaj j je bil tako storil, ga je minila p vsa žalost za materjo in dekle-;] tom in domom, in vsakršna dru-11 ga misel v njem se je umaknila j občutku, da ne more več odlo- j i žiti ne sivkastorjave suknje ne < jeklene čelade ne puške, ki jo nosi, ampak da mora ubogati, kakor vsi tovariši in iti tja, kamor gredo oni, in ostati z njimi do konca.
Ponižni vojak je stopil v vrsto, rogovi so zapeli, bobni zaropotali, polk je krenil na pohod, in ko ie korakal iz mesta, je z močnimi, hripavimi glasovi zavzdignil pesem:
“Mati je moja, siva planina— brate ti moj!
Žena je moja puška jeklena— brate ti moj!
Deca so moja drobne svinčenke )eca so moja drobne svinčenke— brate ti moj . . ” ali tako nekako, saj je vojaških pesmi povsod na svetu obilo, in vse so druga drugi nalik.
Tudi ponižni vojak je korakal in pel. Zdelo se mu je, da ni več on sam, ampak člen v telesu težke bronaste kače, ki se hudourno vali skozi sneg in mraz. Skrb, kaj bo tarn, kamor gredo, ga ni vznemirjala. Karkoli ga je čakalo, je čakalo prav tako vso silno množico mož, ki so bili z njim, in vojak si ni mogel zamisliti nevarnosti, ki se ob njih .ne bi razbila, kakor se buh krivca razprši ob skali.
Prišii so v rove, ko je boj že divjal. Mah na mah so odbijali trume človeških bitij v podobnih nekaznih plaščih in s po-; dobnimi čeladami na glavah, in j razlika je bila samo v tem, da so oni pri naskoku drugače kričali in drugače stokali v mukah svojih ran. Ponižni vojak je zvesto delal to, kar so delali vsi, meril, prožil, se potuhoval pred granatami, se skrival letalom, naskakoval, lučal bombe in suval z nožem v živo meso. Prav za prav mu je bilo nasprotnikov žal in časih je ugibal, kaj neki poreko matere in dekleta tistih, ki so obležali pred njegovim zaklonom, da ne vstanejo nikoli več. A še bolj jasno se je zavedal tega, da “oni tam” ne smejo naprej. Te misli je bilo ponižnega vojaka huje strah kakor smrti, ki je kosila daleč na okrog. Bil je kosmat kakor zver, blaten, smrdeč od nesnage in poln uši, toda vse je vdano prenašal, ker je bilo tako zapovedano in ker je čutil, da ne more biti drugače.
Minila je zima, prišla je pomlad in spet jesen in zima in spet pomlad. Boji so postali’ čedalje hujši. Mnogo tovarišev je bilo že> mrtvih, mnogo so jih bili ranjenih odpeljali nazaj, spet in spet so prihajale nove čete, ;a tudi sovražnikov je bilo vse več in več. Vojaki so še u-bogali, bili so se, ubijali in mrli, toda komaj so še verjeli, da je njihovo vztrajanje samo cena za srečni konec, in v očeh jim je plapolal obup.
Tedaj pa je neko noč prišlo v rove povelje: o prvem svitu, za vsako ceno, brez ozira na žrtve...
* “Fantje,” so jim govorili častniki, “vse je, na kocki. Moramo jih razbiti, čeprav vsi poginemo. Napravimo torej križ in udarimo kakor ljudje, ki so vrgli življenje od sebe!’'
Pri teh in takšnih besedah je
. j marsikaterega zamrazilo, da ! sam ni vedel, kaj je, pogum ali .; strah. Ponižni vojak pa si je ■ j vdano cntejnil p?, s, krepkeje sti-.; snil puško in rekel:
I “Če je tako, pa umrimo: Bo-! j gu v čast, duši v zveličanje in j takisto, da na bo sramote za našo vas. Jaz sem narod!”
Sam ni mislil, da bi bilo to ‘ kaj posebnega, a tisti, ki so o-| stali in povedali, pravijo, da v : svojem življenju niso slišali bolj | vzvišenih besed, kakor so bile i te besede ponižnega vojaka. V j knjigah so jih zapisali, v kamen; j vsekane se bleščijo na spome- j jnikih, in mnogi trdijo, da so;
; lepše in svetejše od vseh izre-j kov vseh pesnikov tega sveta, i Stotnik, ki je stal tisti mah blizu vojaka, jih je bil slišal in! mu je položil roko na ramo, ka-1 kor da bi ga hotel objeti.
“Janez, Janez,” je rekel, “saj sem vedel, da si en fest sol-dat!”
In vsi tovariši so začutili, da je ponižni vojak izrekel tisto, kar jim je bilo samim na jeziku, in nihče ni bil več ne truden j ne lačen in ne plah.
Malo pred zoro so zarjoveli topovi od jutrnje do večerne strani. Stotnik je negibno stal in štel zadnje zvezde in ko se je začrtal na slemenih gora prvi svit in je ura kazala določeni i čas, je kriknil povelje in prvi , skočil iz rova. Skočil je prvi, a pred njim je bil zunaj ponižni i vojak, in vsi, kar jih je bilo, so ; za njima planili v smrt, ki je i lajala naproti.
Boj je divjal iz ure v uro, pojemal in se spet razvnemal. In ko je solnce prispelo na vrh neba, je videlo sovražne trume poražene in bežeče.
Toda premnogo jih je bilo, ki niso s tega sveta gledali zmage. Stotnik je ležal nekaj naprej od rova, in spredaj, daleč tam na skrajnem koščku zemlje, ki je bila davi še v tujčevi oblasti, je spal ponižni vojak svoje poslednje spanje.
Spal je in hkratu bedel. V njegovem telesu ni bilo več življenja, a vendar nekako ni bil mrtev. Videl je svoj lastni bledi obraz, videl stotnikove prestreljene prsi, videl vse žive in nežive tovariše in nasprotnike. Marsikaj je videl in daleč je vi-lel. Videl je mater, kako sedi siva in sključena za pečjo in s suhimi ustnicami šepeče molitev, in svoje dekle je videl, kako se drugemu hotljivo smehlja. Ponižnemu vojaku pa ni bilo za nič več hudo in ničesar več mar, saj je vedel, da drugače biti ne more.
In ko je tako gledal, se mu je zazdelo, da se odmika od vsega, daleč nekam v prečudno jasno bleščavo. Sredi te svetlobe je bil nebeški raj in v raju je sedel On, precej drugačen in še dosti lepši, kot so ga imeli naslikanega doma v oltarju. Milostno je zrl na ponižnega vojaka in držal v rokah kristalen kelih, poln rdečega vina, in ponižni vojak je vedel, da je to vino njegova srčna kri.
“Janez, Janez,” je izpregovo-ril Večni, “dobre in meni dopadljive smrti si umrl. Tole je tvoja kri in po tej ponižni krvi bom razsodil pravdo. Povej, kaj si prosiš za plačilo!”
Vojaku je bilo vroče od ponosa in hkratu nekam tesno. Takisto mu je bilo, kakor da bi stal živ pred Njim in držal roko ob čeladi.
“Pokorno javljam, Gospod Bog, da nisem vreden,” je zajecljal. “Kar sem storil, je bilo zapovedano, in ko bi ne bil storil, bi bil prašiča in mojo mater bi bilo za sina sram. Če je bilo prav, kar stotnika pohvali, saj mora vsak čas priti.”
“Tudi stotnika poplačam,” je rekel Bog, “a tvoja žrtev mi je najdražja, ker je bila najbolj vdana. Govori, kaj naj ti dam?” Ponižni vojak bi se bil neznansko rad počehljal za uhljem, pa je vedel, da ga .je bil pustil na zemlji. Čez čas je dejal:
“Pokorno javljam, Gospod
! Bog, nikar me ne vzemi v ne-! besa.”
Bog je vojaka čudno pogledal : in videti je bilo, da mu proš-i nja ni všeč.
“Torej me nočeš gledati iz ! obličja v obličje?” je vprašal s I strogim glasom.
“Pokorno javljam, pač, Gospod Bog, a saj bi imel samo ! sitnosti z menoj. Glej, pri solda-i tih sem dobil navado, da hudi-
i	7
j čevo grdo govorim in sakramen-sko preklinjam. Kaj bi takšna duša v tvojem raju? Meni bi bir j lo nerodno, tebi pa še bolj, po nebesih bi se kadilo in pred vsemi angeli in svetnicami bi me moral skriti.”
“Kaj naj torej storim s teboj?” je vprašal Vsemogočni in nagrbančil čelo. “V pekel te jaz ne pustim, za nebesa pa sam praviš, da nisi.”
“Pokorno javljam, da bi se najrajši vrnil tja, kjer sem obležal. Privadil sem se kraja.” i
i
“In kaj bi tam?” se je zavzel; Gospod.
“Pokorno javljam, stražil bi! Kakor prej živ, bi še po smrti pazil, da se ne pritepe z one strani kak pasji sin, kak —vrag
mu ” In ponižni vojak je
ob sami misli na kaj podobne-i ga tolikanj divje pogledal in to-i likanj grozovito zaklel, da so se i oblaki zazibali in je več svetnic i pri tisti priči omedlelo in si je i Gospod Bog z obema palcema ) zamašil ušesa. Pa ni bil nič hud J Gospod Bog, še namuznil se je, čeprav zelo veličastno.
“Janez, Janez, zaradi tehle! t	\
krvavih kapelj ti izpregledam,”; je dejal. “Bodi torej po tvojem! in vrni se, odkoder si prišel, in zvesto stoj na straži. Pa kletve i in kvante se mi odvadi, Janez, da bova prijatelja na sodnji dan!”
“Razumem, Gospod Bog!” je rekel ponižni vojak in se po predpisih zasukal na peti. In ko! je odhajal, so stali od božjega j stola pa dp nebeških vrat v! dveh vrstah vsi mrtvi tovariši j s polkovnikom, stotnikom in skoraj vsemi častniki vred, in vsi so mu . salutirali. Zelo ganjen je bil vojak, milo jih je gledal, ko je šel mimo njih, treniti ali ziniti se pa ni upal, da ne bi bilo zoper red in spoštovanje.
Dolga, dolga je morala biti pot v nebesa in nazaj, kajti ko se je ponižni vojak vrnil na svo-
le norčeval in da ne misli š
umreti. Potem je pa Pade! P kolena in začel moliti- r ki sta si mislila, da če se en ^ kričita okoli njega, da w,
straha umrl, sta mu dala u vreči denarja in mu ie a'
drugo leto bosta pa P‘1S
’ v viaVflr sta M'-
njegovo oiiso. im««1 v)
ogniem in kričanjem oc's‘a_ Kako je prišel dohtar do^ je vsem ostala uganka, el prav star nad šestdese ’ _;.l bil prej doma kot pa nj® • hčerka, ki je vso to-^'^edal skrivaj onazovala, inv ,,jv( ie. da bo šel po gobe še lS čer. A vreči denar ja sta £a -
da držali, da ni zaspa ' spodu. Ko se je enkrat brega zavedel, ga Je ^ .vprašala, da naj P<>gle a’ „ mu je vrag dal. ?Ji f ° ®reče) tudi kaj desetakov. '^ n< da ie za prestani strah 1 grajen, ie odpri sam nanir. v prvi in ta« j druei. Zgrudil se ie na s_ bil je kar bolan nekaj
No. ko ie gospod
del, da s klicanjem vr32jl.''.!nji
se je moral spet pogloh)1' ^
o-ovo obrt. in ie zdravil^
ie bilo bolaneca. Sreče 'j
imel, in bil ie kmalu P'!ie , i k m
to not se ni mogel an j
hotel več zagovarjati. >n r( dobil precej let in še danes n miši ini e, kako je klical vr# -sveti večer.	•
VRAGA JE KLICAL NA BOŽIČNI VEČER
(Nadaljevanje s 7. str.)
je on predstavljal vso to situacijo, in komaj, komaj čakal, kdaj bo že dan okoli in bo sveti večer, da bo šel po denar, čeprav so šle minute še bolj
| počasi kot so šle ure v preisko
VLOGE
v tej posojilnic* zavarovane do $5,000.00 po Federa) Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge.
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Atenno FlEml, 5b7t<
SLOVENSKO - AMER IK AN SKI
Koledar
1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
—mmmmm ■»
Citajte zanimiv članek:
“O LOVU IN LOVCIH,”
ki ga je spisal Fr. Troha.
Sloveni® Publishlssg Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto lahko poSljete v znamkah po 2 oz. 8 cente, Ce prebivate v Združenih državah.
OB TEM LETNEM C ASU vam 4,000 delavcev pri Cleveland Railway izraža sezonska voščila—vesel božič in ..srečno Novo leto!
NE POZABITE rabiti tedensko izkaznico. Stane samo $1-25' Ob praznikih in nedeljah, sta dva otroka pod 12 letom v spremstvu odrasle osebe z izkaznico—PROSTA.
Naznanilo in zahvala
Potrtih sre naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znaiM'1,1*1, da nas je dne 18. novembra 1S40 za vedno zapustil ljubljeni sop1'0’’ oče in brat
JOSEPH AUSETTS f
Pokojnik je bil rojen 26. decembra 1888 v vasi Vrhniki pri na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Pogreb ** je vršil po cerkvenih obredih dne 21. novembra na pokopališče Peira in Pavla v Doylestownu, Ohio.
Tem potom želimo izraziti našo iskreno zahvalo Rev. M. JaS1^ za poslednjo tolažbo pokojniku ter za opravljene pogrebne obre^e’ Istotako prisrčna hvala sorodnikom iz Fairporta in Clevelanda ** obiske pokojnika tekom njegove kratke štiridnevne bolezni ter & tako številno udeležbo pri pogrebu.
Dalje lepa hvala društvu Sv. Martina, št. 44 JSKJ, in društvu Sv' Jožefa, št. 110 KSKJ, za vso naklonjenost in veliko udeležbo pri P°' grebu. Hvala vsem, ki so s tako številnimi venci okrasili krsto pok®*’ nika, ki so piispevali za maše zadušnice, ki so pokojnika obisk*' na mrtvaškem odru, in ki so ga v takem velikem številu spremili O9 njegovi zadnji poti. Hvala vsem. ki so dali za pogreb potrebne avt®' mobile na razpolago, in vsem, ki so nam na en ali drugi način zali naklonjenost, pomoč in sožalje.
Ti pa, nepozabni pokojnik, bodi Ti sladak počitek po trudih li\ £ naporih življenja. Ohranili Te bomo v ljubečem spominu, dokler to® j mi ne pridemo za Teboj tja, kjer ne bo več žalosti, trpljenja “J ločitve!
Kalu joči ostali: Marjana Ausetts. soproga; Joseph, Anthony | Jacob, sinovi; Zora Brookmyer, Olga Pograski in Mary, hčer®’ ; Charles, Eddie in Ann, pastorki; John Ausetts, brat; Mary Setll*® J in Frances Škrabec, sestri; sorodniki v Fairportu, Ohio.
Barberton, Ohio, meseca decembra 1940.
Posetna priloga:
Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L. 1840
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI JE
NAROČITE GA ŠE DANES
Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine.	Unijeko	delo—zmerne cene t
6231 ST. CLAIR A VE.	Cleveland,	Ohio
čakal večera in se je odpravil s črnimi bukvami in veliko palico, peš. Pomislite, peš je šel vragu nasproti! On, ki se je ve:!no vozil sedaj se mu je videlo umestno, da hodi na križpotje, k Ser bo imel čast govoriti s samim vragom. Prepričan je bil, da se mu bo prikazal sam hudič in mu bo nasul denarja, da bodo še njegovi potomci lahko živeli kot grofje. S to zavestjo jo je mahal na to križpotje in si je naredil ris ravno ob enajsti uri zvečer. V njegovih črnih bukvah ie stalo, da si mora narediti ris in notri mora stati, in to ravno na sredi križ-poti. Celo uro je tam stal in zmrzoval in čakal, tako dolgo je čakal, da se je pričelo ...
Ravno ob polnoči, ko so bili ljudje večinoma pri polnočnici, ko so se oglasili zvonovi, sta se pa prikazala kar izza grma dva vraga obložena s snop jem, katero je gorelo, da je obsvitalo Kri-stovo podobo na križu, ki je stal na tem križpotju. Kar stra-1 šno ie bilo videti doktoHa, ki je i slonel ob palici in mulil v črne j bukve. Vraga sta rožljala okoli njesra s kravjimi zvonci in verigami in p-a hotela poteerniti ven iz risa. Ko se je on dobro zavedel, da to, kot izgleda, niso špa-si, ampak da gre zares, se je pa ; zbal in znoi mu je začel teči po ibrazu. Začel je prositi vraga, 3a naj ga pustita, da on se je;: