URN_NBN_SI_DOC-NHGXTR5O

Inform atik. Inform ation und Do­ kum entation in W irtschaft, Wissen­ schaft und Technik. Berlin, XVI/1969, št. 1—6, (336) str. 4°. V novi oprem i, z novim naslovom in koncepcijo je nekdanja revija »ZIID Zeitschrift« stopila v leto 1969, jubilejno leto republike, saj je DDR praznovala 20-letnico obstoja. Dejstvo, da je bila na 34. general­ nem zasedanju FID sprejeta kot nje­ gova nova članica prav DDR, pripi­ sujejo ne samo pom em bnem u razvoju njene znanstvene inform acije in doku­ m entacije, temveč tudi rastočem u ugledu Vzhodne Nemčije v svetu. Brez dvoma je znanstveni infor­ m aciji in dokum entaciji uspelo doka­ zati, da je sam ostojna znanstvena veja v okviru družbenih ved. Prezgodaj je sicer, da bi ji lahko jasno določili m esto m ed drugim i znanstvenim i pa­ nogami, a to so začetne težave vsake m lade vede. Z leti se vse m očneje javlja potre­ ba, da bi zanjo našli enoten naziv. Mihajlov, Černy in Giljarevski pred­ lagajo naziv »informatika« in to za­ govarjajo v članku »Inform atika — nova znanstvena panoga«. Vrhunska znanstvena dognanja danes odločilno vplivajo na človekovo življenje in delo. Blaginja naroda je predvsem odvisna od njegove stopnje razvoja te r od tega, kako hitro je sposoben uporabiti v proizvodnji znanstvene iz­ sledke. Pomem bne uspehe v znanosti pa dosegamo le z racionalizacijo duševnega dela, torej s sistem atičnim , tem eljitim in dobro organiziranim delom. Važen instrum ent p ri tem je inform atika. Ce nam reč porabijo znanstveni delavci danes še 30 odstot­ kov časa samo za iskanje inform acij, ga visoko avtom atizirani inform acijski sistem lahko zniža na 5—10 odstotkov. S problem om dobro organiziranega inform acijskega sistem a se v glavnem ukvarja 16. letnik revije. V tej zvezi govori o sodelovanju DDR z drugim i socialističnim i republikam i, navaja izkustva CSSR pri zbiranju inform a­ cij za vodilne kadre, om enja naloge inform atike na Poljskem ter izkušnje v financiranju inform ativne službe na M adžarskem. Brez dobre znanstvene, tehniške in ekonomske inform acije si danes težko zamislimo napredno gospodar­ stvo. Zato je razvoj zadnjih dvajsetih let postavil tudi visokošolskim knjiž­ nicam nove naloge. Ce hočejo uspeš­ no služiti sodobnem u raziskovalnemu in razvojnem u delu, m orajo sprem e­ niti dosedanjo organizacijsko obliko. T retja visokošolska reform a z dne 3. aprila 1969 je zato sprejela konkretne naloge. V štirih etapah bo do leta 1975 izvedla reorganizacijo visokošolskih knjižnic. Ustavimo se nekoliko ob tem članku. Univerzitetna knjižnica naj postane odločilni faktor v vzgojnem procesu, ki bo izoblikoval nov profil študenta, novo socialistično osebnost. Da bo knjižnica kos tej nalogi, m ora p red ­ vsem združiti ves knjižni in inform a­ cijski fond, ki se hrani razen v cen­ tralni univerzitetni knjižnici še v knjižnicah inštitutov, fakultet in od­ 184