Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid IN SLOVENIJO RAN 4 ■v» _.. i„ . Očistimo Slovenijo 2012 t - SPREMNA BESEDA UREDNICE Še ne dolgo nazaj smo se tresli od mraza in mislili, da pomladi kar ne bomo mogli dočakati, pa je narava z nami spet milostna in nam je, še preden smo se dodobra navadili na nizke temperature, že poslala pošiljko sonca in vsak dan boljprijetno vreme. Ob tem vremenu vsekakor pogosto pozabimo, da zaradi pomanjkanja dežja trpi zemlja in z njo pridelki, ki bodo ponovno začeli rasti na njej. Manjši korak k čistejšemu okolju, ki je pogoj za ravnovesje v naravi, bomo naredili tudi v naši Četrtni skupnosti, saj se bomo 24. marca priključili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012. Potrudimo se, da se bomo akcije v čim večjem številu udeležili in s tem pristavili pomemben košček mozaika, ki ponazarja čist in urejen svet. Ko nas bo sonce še bolj ogrelo in ko bo naš mali okoliš čist po zaslugi vestnih prostovoljcev, se bomo v okviru četrtne skupnosti lotili novega projekta. Ta projekt je namenjen vsem krajanom predvsem pa okoliškim društvom, da se predstavijo v vsej svoji veličini. Nemalokrat ugotavljamo, da sploh ne vemo, kaj vse se dogaja okoli nas in zato se nam zdi smiselno, da najprej spoznamo zanimive ljudi, društva in druge organizacije, ki delujejo v okviru dosega tega glasila. Zasnova projekta je zapisana v prispevku te številke glasila. Naj vam bo tudi tokratna številka glasila v prijetno branje, če se vam pri branju utrne še kakšna ideja, na kaj bi bilo potrebno v glasilu še opomniti, pa vas vabim, da jo delite z nami. Odgovorna urednica Mateja Brus IZ VSEBINE: Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid............................................3 Očistimo Slovenijo 2012......................................................................4 Proga 15 se je dobro prijela.............................................................5 Novosti pri odlaganju odpadkov....................................................6 Gimnazija Šentvid je gimnazija znanja, športa in sodelovanja.......7 Škofijska klasična gimnazija............................................................8 SD Dolomiti - skakalna sekcija...........................................................9 Športno društvo S-šport................................................................12 Kotiček za najmlajše......................................................................14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu.......................................15 Napovednik dogodkov pomlad 2012...........................................16 MRAVLJICA Brin Semrajc, 6 let Skupina: Mravljice, Enota Vid Izdajatelj: Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Igor Povše Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Igor Povše Številka 3. leto izdajanja II. Naklada: 5000 izvodov Tisk: Mako R d.o.o. [Šentvid nAd LjubljaNc IT** ' '" H iirTiAfM ^jji OČISTIMO ŠENTVID IN SLOVENIJO Na naslovnici: Čustilna akcija (Foto: Damijan Volavšek) Svet CS Šentvida DELO SVETA CETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID Kar težko je verjeti, kako hitro se obrne čas. Ni dolgo, odkar smo praznovali ob novoletni jelki, sedaj pa nas skozi okno že prijetno greje pomladno sonce, ki nas kliče ven, v naravo. Verjetno veste, da se 24. marca pripravlja vseslovenska akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Akciji se bomo pridružili tudi v Četrtni skupnosti Šentvid, kjer se skupaj z našimi društvi že dalj časa pripravljamo na izvedbo akcije. Več si lahko preberete na naslednjih straneh, vsekakor pa vas vse vabim, da se nam pridružite. Tako bo Šentvid nekoliko čistejši, morda pa bo čistilna akcija spodbudila tudi nekaj tistih, ki so poskrbeli, da imamo kaj čistiti, da bodo v bodoče ravnali drugače. V tej številki časopisa objavljamo tudi članek o tem, kje vse lahko v bodoče odlagate odpadke, predvsem pa se mi zdi razveseljivo, da je to odslejmogoče izvesti v Medvodah (več informacij v članku). V prihodnje se bomo dogovorili s Snago tudi za premični kontejner za nevarne in e-odpadke (to so vse elektronske naprave, npr. tv, radio, miška ...). Več o tem boste izvedeli v naslednji številki. Še vedno pa je tu možnost naročanja odvoza kosovnih odpadkov. Možnosti je kar nekaj in upam, da bodo v prihodnje še bolj uporabljene in bo posledično manj odlaganja odpadkov v naravi. Spletna stran ČS Šentvid Zima je bila k sreči skopa s snegom, tako da nismo imeli večjih težav z zimsko službo. Težave, povezane z javnimi prometnimi površinami, so sicer posledica neurejenosti registra občinskih cest in njihove kategorizacije, pa tudi precej okrnjenega proračuna Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet v okviru Mestne uprave Mestne občine Ljubljana. V svetu Četrtne skupnosti Šentvid se zavedamo problema neurejenosti kategorizacije javnih prometnih površin in si prizadevamo, da bi se stanje enkrat vendarle uredilo. V začetku januarja je začel voziti dolgo pričakovan avtobus iz Stanežič do Zgornjih Pirnič. Več si lahko preberete v članku na naslednjih straneh, rečem naj le to, da število potnikov glasno priča o potrebnosti tega avtobusa. Najpomembnejši cilj je torej dosežen, sedaj, ko so se začeli toplejši dnevi, pa bodo urejena tudi provizorična postajališča. Tudi za naša prizadevanja, da bi se na Prušnikovi ulici uredilo parkiranje, kaže, da bodo obrodila sadove. Kot smo dogovorjeni z Oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet, bodo parkirišča delno zarisana v kratkem. Vsi si želimo, da bi to lahko uredili čimprej. Ocenjujem, da je projekt »Oživitev Ljudskega doma« dobro zaživel. Tisti, ki vas zanimajo najrazličnejše prireditve, ste to gotovo opazili. Skoraj ne mine teden, da v Ljudskem domu ne bi bilo predstave ali prireditve. Počasi, a vztrajno krepimo podobo Ljudskega doma kot kulturnega središča. Prepričan sem, da nam bo skupaj z vami, ki obiskujete predstave, to tudi upelo. Vse tiste, ki pa še odlašate z obiskom kakšne predstave (otroške ali za odrasle), pa pozivam, da si vzamete čas in se nam pridružite. Prepričan sem, da vam ne bo žal. In za konec še o »Spomladanski prireditvi«, ki jo pripravljamo v začetku junija 2012. Zamislili smo si namreč, da bi na eni prireditvi zbrali vsa šentviška društva v kolaž tekmovanj, delavnic in predstav. Upamo tudi na udeležbo policijskih psov vodnikov in konj, morda motoristov in še kaj. V pestrem programu se bo našlo za vsakogar nekaj, verjetno pa bo možnost tudi za kakšen klepet s prijatelji, ki jih dolgo niste videli. Več o tej temi bomo predstavili v naslednji številki, si pa želimo, da bi ta prireditev postala tradicionalno srečanje v naši četrtni skupnosti. Zato si že kar sedaj rezervirajte termin. Vse tiste, ki bi tako ali drugače radi sodelovali, pa vljudno vabimo, da nam napišete elektronsko pismo na mol.sentvid@ljubljana.si ali nas pokličete na telefon 01 512 46 07. Foto: Damijan Volavšek Oglejete si tudi našo spletno stran http://www.cs-sentvid.si/, kjer lahko najdete podatke o vseh aktualnih informacijah oz. dogodkih v naši četrtni skupnosti. Veseli bomo vašega klika. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid ZMAGOVALN VESELI DECE iA slika NATí MBER Narisal Urban OČISTIMO SLOVENIJO 2012 Tudi ČS Šentvid se bo pridružila vseslovenski prostovoljski okoljski akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. 3. 2012, ko bomo iz divjih odlagališč odstranjevali komunalne odpadke, čistili okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Ocene kažejo, da je na divjih odlagališčih v Sloveniji okoli 40.000 ton komunalnih odpadkov, kar je količina, ki jo Slovenci proizvedemo v 25 dneh. Na dan čiščenja bomo prostovoljci pobirali le komunalne in kosovne odpadke, gradbene in nevarne odpadke pa bomo popisali in register predali državnemu inšpektoratu. Vir: Geopedia.si Divja odlagališča onesnažujejo okolje, naravni habitat, prst in tudi podtalnico, sajvanjo pronicajo nevarne kemične snovi in s tem onesnažujejo naš glavni vir pitne vode. Za podrobnejše informacije o divjih odlagališčih odprite internetno stran http://v1.geopedia.si - Register divjih odlagališč. Povezavo najdete tudi na naši spletni strani www.cs-sentvid.si Tu lahko kliknete na zastavice in levo se vam bodo odprli podatki o odpadkih na odlagališču, dostop do njih in ponekod tudi fotografija. Na območju četrtne skupnosti se nam lahko na dan akcije ob 9. uri pridružite na sledečih zbirnih mestih: Šentvid: Ljudski dom, ga. Rebeka Zelko (040 468146) Brod: vrtec Mravljinček, g. Blaž Gregorin (031 757 873) Gunclje: Gasilski dom Gunclje - Male Vižmarje, g. Bojan Vagaja Gunclje: Rugby Igrišče, g. Goran Djuratovic (040 424 841) Gasilski dom Stanežiče: ga. Tatjana Fogec (041 462 555) Pri akciji sodelujejo: PGD Gunclje - Male Vižmarje, PGD Stanežiče -Dvor, PGD Vižmarje - Brod, PGD Šentvid, PGD Medno, Šodr teater, Društvo Blaž Potočnikova čitalnica, taborniki Rod Beli bober, Rugby klub Ljubljana, Športno društvo Šentvid, Kolesarsko društvo Vampi team, Gimnazija Šentvid, OŠ Šentvid, Vrtec Šentvid, Waldorfski vrtec, OŠ Alojzija Šuštarja, OŠ Franca Rozmana Staneta, OŠ Vižmarje - Brod, Skok šport. Prijavite se tudi vi na mol.sentvid@ljubljana.si ali na tel. 01 512 46 07. Vrečke za odpadke boste predvidoma dobili na zbirnih mestih. Zaželeno je, da prinesete kakšno dodatno črno in modro vrečko za smeti. Prinesite svoje rokavice. Veseli bomo tudi vseh vozil za odvoz odpadkov. Odpadke bomo ločevali po sistemu: Foto: Žiga Šmidovnik V kolikor je odpadkov manj (razpršeni odpadki), se lahko odvržejo v običajne kontejnerje in ekološke otoke (ločeni), sicer se jih prinese na zbirno mesto za ljudi (od koder jih bomo prepeljali na zbirno mesto za odpadke) ali direktno na zbirno mesto za odpadke. Zaključek akcije bo v Guncljah na Rugby igrišču »Oval« od 11. ure dalje, kjer vas bo ČS Šentvid pogostila z golažem, kuhanim vinom in čajem. Ines Eberl pROGA 15 S t JE dobro prijela 3. januarja 2012 je začela voziti proga 15, ki povezuje Stanežiče in Zgornje Pirniče. Napovedovali smo, da se z nami lahko zapelje vsaj 15.000 občanov, ki živijo v zaledju linije: v Stanežičah, Dvoru, Guncljah in Vižmarjah ter v občini Medvode - v Vikrčah, Spodnjih in Zgornjih Pirničah. V slabem mesecu se je linija že dobro »prijela«; beležimo kar 5.538 prepeljanih potnikov (podatek za mesec januar 2012). Zaradi velikega zanimanja je bil vozni red nekoliko spremenjen, saj ob konicah sedaj vozita dva avtobusa. Kljub kar veliki številki menimo, da se lahko število potnikov še poveča. Da bi se lažje odločili za mestni avtobus, si poglejte zanimivo primerjavo: Mesečna vozovnica LPP za občane stane 37 EUR, kar je približno enako kot 25,29 litra super 95 bencina, kar zadošča za cca. 250 km vožnje z osebnim vozilom. Mesečna vozovnica LPP za upokojence stane 20 EUR, kar je približno enako kot 13,67 litra super 95 bencina, kar zadošča za cca. 130 km vožnje z osebnim vozilom. Dijaška mesečna vozovnica stane 17 EUR, kar je približno enako kot 11,62 litra super 95 bencina, kar zadošča za cca. 116 km vožnje z osebnim vozilom. Sedaj, ko so se začeli toplejši dnevi, bodo urejena tudi postajališča, tako da bo čakanje na avtobus, pa tudi vstopanje in izstopanje, udobneje. Na spletni strani http://www.jhl.si/lpp/ boste tisti, ki ste vešči uporabe spleta ali pametnih telefonov, našli celo vrsto aplikacij in informacij, ki vam bodo potovanje z mestnim avtobusom še poenostavile (napovednik prihodov, načrtovanje poti od naslova do naslova, vozni redi, ceniki ...). Vozni red linije št : 15 Stanežiče - Zgornje Pirniče Delavniški Odhodi avtobusov iz STANEŽIČ: 5.30 6.00 6.30 7.00 7.30 8.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.45 19.00 20.00 21.00 Odhodi avtobusov iz ZGORNJIH PIRNIČ: 5.30 6.00 6.30 7.00 7.30 *7.58 8.45 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 *16.28 17.00 18.15 19.30 20.30 *21.25 OPOMBI: - ob sobotah, nedeljah in praznikih linija 15 ne obratuje; * - pomeni odhod s končne postaje v garažo na Celovški cesti. VOZNI RED VELJA OD: 16. 1. 2012. Foto: Tomaž Marinšek RAČUNALNIŠKI TEČAJI TUDI V ČETRTNII SKUPNOSTI ŠENTVID V začetku letošnjega leta so se starejši krajani Četrtne skupnosti Šentvid skupaj s sokrajani Četrtne skupnosti Šmarna gora udeležili začetnih in nadaljevalnih računalniških tečajev, ki jih organizira Mestna občina Ljubljana. V januarskem in februarskem roku je tečaje, ki so bili v sejni sobi na sedežu ČS Šentvid (Prušnikova 106), obiskalo 126 krajank in krajanov. Povprečna starost tečajnikov je 68,8 let, njihova izobrazba pa je večinoma srednješolska. Zanimanje krajanov za obisk brezplačnih računalniških tečajev je velik, zato kar nekaj interesentov še čaka, da pride na vrsto za tečaj. Le-ti bodo razvrščeni na ustrezen tečaj še v letošnjem letu. Utrinki z računalniškega tečaja v ČS Šentvid, januar 2012 Foto: Robert Golavšek Tečaji so potekali v izjemno prijetnem in sproščenem vzdušju, kar je v veliki meri zasluga predavateljev in asistentov. Tečajniki so pohvalili njihovo strokovnost, odnos do starejših ter prijaznost. S sproščenim načinom dela so pregnali strah pred delom z računalnikom, tako da so tečajniki osvojili posredovana znanja in z nestrpnostjo pričakovali učenje novih korakov v svetu računalništva. Na nadaljevalnih tečaji so udeleženci poleg interneta in elektronske pošte spoznali tudi osnove urejanje digitalne fotografije. Vesna BOLLE, Služba za lokalno samoupravo MOL @ točka Bralce obveščamo, da na sedežu Četrtne skupnosti Šentvid, na Prušnikovi 106, deluje tako imenovana e-točka, kjer lahko krajani brezplačno dostopate do interneta in »brskate« p o spletu. E-točke so dostopne v času poslovanja Službe za lokalno samoupravo. VABLJENI! Služba za lokalno samoupravo Ločevanje smeti novosti pri odlaganju odpadkov novi zabojniki v gospodinjstvih V eni izmed prejšnjih številk smo pisali o novih zabojnikih za odpadke, ki jih bodo prejela gospodinjstva. Zabojnike za odlaganje embalaže bodo iz podjetja Snaga začeli razdeljevati 14. maja, postopek bo potekal približno 2 meseca. Ob zabojnikih boste prejeli zgibanko z navodili in urnikom odvoza. Prvi odvoz je predviden 3 tedne po prejemu zabojnika. Zabojnike za odlaganje papirja lahko pričakujemo pozno jeseni. Zaradi tovrstnega načina zbiranja odpadkov naj se cena odvoza odpadkov ne bi povišala. Uporabnik naj ima zabojnike na njemu najbolj dosegljivem mestu, ob dnevu odvoza pa naj jih postavi na prostor, ki je za odvoz predviden. Novost je, da lahko izvajalec odvoza (Snaga d.o.o.) brez predhodne najave zamenja velikost zabojnika, če ugotovi, da je odpadkov za uporabljano velikost preveč. Hkrati se s tem poviša tudi cena odvoza. Gospodinjstvo novih zabojnikov ne more zavrniti. Raziskave med uporabniki so namreč pokazale, da je izmed 3000 uporabnikov zabojnik zavrnilo 12 uporabnikov, od tega jih je 9 želelo nazaj. Izkazalo se je, da embalaža predstavlja 60 % vseh odpadkov in je zato zabojnik zanjo nujno potreben. Z vpeljavo novega sistema zbiranja odpadkov, ki je bližje uporabniku, bodo tudi Stanežiče dobile zabojnike za biološke odpadke. kosovni odpadki O novem načinu odvoza kosovnih odpadkov smo nekaj že povedali. Občani lahko kosovni odvoz brezplačno naročite dvakrat na leto (po enkrat znotraj vsakega termina). V letošnjem letu sta termina za četrtno skupnost Šentvid v obdobju od 3. 1. do 15. 2. in od 26. 6. do 3. 8. 2012. V kolikor bo na aprilski seji sprejet odlok o odlaganju kosovnih odpadkov, bo ta urnik ukinjen. Uporabnik bo tako lahko brezplačno naročil odvoz kosovnih odpadkov enkrat letno, kadar koli bo to storitev potreboval. Odvoz kosovnih odpadkov je možen le po predhodnem naročilu prek dopisnice (Priročnik za ravnanje z odpadki 2011) ali prek elektronske naročilnice (www.snaga.si). Naročilnico je potrebno poslati v času veljave urnika najkasneje do datuma, ko se začne obdobje kosovnega odvoza na našem območju. Zaposleni v podjetju Snaga vas bodo o odvozu preko telefona ali elektronske pošte obvestili tri dni prej. Pri samem odvozu morate biti dosegljivi po telefonu ali fizično navzoči. Slednje je potrebno, da se ne bi ponovile slabe izkušnje, ko so zaposleni pri podjetju Snaga d.o.o. odpeljali tudi predmete, ki za odvoz niso bili namenjeni. Med kosovne odpadke odlagamo: • kopalniško opremo; • pohištvo; • preproge; • oblazinjeno pohištvo in vzmetnice; • svetila in senčila. Med kosovne odpadke ne smemo odlagati: • gospodinjskih odpadkov; • stavbnega pohištva (okna, vrata itd.); • gradbenih odpadkov; • zemlje, listja in vej; • nevarnih odpadkov; • odpadne električne in elektronske opreme; • avtomobilskih gum. Kosovne odpadke lahko po novem oddate tudi v zbirnih centrih. Nam najbližji so na Barju, v Medvodah in Vodicah. Zbirni center Medvode najdete na dvorišču nekdanjega podjetja Color Medvode (vhod z Barletove ceste). Odprt je ob sredah od 15. do 18. ure ter sobotah od 9. do 12. ure. Oddaja odpadkov v zbirnem centru je za občane brezplačna, sprejemajo pa kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez, plastično embalažo, stiropor, kovine in kovinsko embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, kartonsko embalažo, avtomobilske gume, izrabljene gume brez platišč in oblačila. Zbirni center Vodice najdete znotrajobmočja čistilne naprave Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica). Odprt je ob sobotah med 9. in 12. uro. Zbirni center Barje se nahaja na Cesti dveh cesarjev. V obdobju od 1. aprila do 31. oktobra je odprt od ponedeljka do sobote med 6. in 20. uro; od 1. novembra do 31. marca pa od ponedeljka do sobote med 6. in 18. uro. Uporabniki Snaginih storitev lahko številne vrste odpadkov torej po novem oddate v petih zbirnih centrih, in sicer v Zbirnem centru Barje ter v zbirnih centrih na Igu, Vodicah, Brezovici in Medvodah. V kolikor so kosovni odpadki prepoznani kot odpadki gospodinjstev (pripeljani z avtomobilsko prikolico), jih na naštetih centrih, ne glede na količino, odložite brezplačno. nevarni odpadki Med naravi nevarne odpadke štejemo manjše kose odpadne električne in elektronske opreme (mali gospodinjski aparati, telefoni, avdio in TV sprejemniki, računalniška oprema) ter pogostejše gospodinjske odpadke (baterije, olja, topila, stari akumulatorji, zdravila, sijalke, baterije, ostanki barv, lakov in topil ter akumulatorji). Nevarne odpadke lahko prinesete v premično zbiralnico, ki bo postavljena pri Mercatorju v Šentvidu (Prušnikova ulica) 18. in 19. 6. ter 19. 11. 2012. K Mercatorju na Brodu (Na Gmajni 1) jo bodo pripeljali 2. in 3. 4. ter 17. in 18. 9. 2012. Oddate jih lahko tudi v Zbirnem centru na Barju in v stari zbiralnici na sedežu podjetja na Povšetovi 6. Tudi Merkur v Vižmarjah zbira rabljeno elektronsko tehniko, tiskalnike in računalnike, manjše kuhinjske aparate in baterije ter žarnice. Rabljene kuhinjske aparate večjih dimenzij lahko v Merkurju odložite pri nakupu novega kuhinjskega aparata. Na voljo imajo tudi zgibanke, v katerih je napisano, kaj lahko odložite in kje. Na OMV črpalko ob vznožju hriba lahko prinesete baterije, odpadna olja in rabljene akumulatorje. V samopostrežnih prodajalnah Mercator so pri blagajnah zabojniki za prazne baterije. V lekarno Brod pa lahko prinesete zdravila, katerim je potekel rok uporabe (NE sprejemajo pa rabljenih injekcijskih igel). Andreja Bečan (vir: www.snaga.si, ga. Nina Sankovič - Snaga d.o.o., g. Igor Petek, pomočnik direktorja - Snaga d.o.o.) Aktivnosti v Šentvidu GIMNAZIJA ŠENTVID JE GIMNAZIJA ZNANJA, športa IN SODELOVANJA Z zgornjo izjavo skušamo zajeti bistvo naše šole, naših profesorjev, dijakov in staršev. A ne štejejo samo besede, ampak predvsem dejanja. V sliki in besedi je nemogoče opisati vse značilnosti in posebnosti naše šole, potrebno jo je videti in doživeti. Zato vas vabimo, da pridete k nam na obisk. Informativni dnevi so mimo, ampak naša vrata so še vedno odprta za vse, ki vas zanima življenje in delo pri nas. Vrednote gimnazije Šentvid Naše največje vrednote so znanje, šola je vendar nosilka znanja; kultura srca, ki mora pravilno usmerjati znanje; šport, a ne le v športnih oddelkih; sodelovanje v trikotniku dijaki, profesorji in starši; kreativnost, ki živi in se razvija v različnih obšolskih dejavnosti, ki omogočajo, da dijaki polno in vedro preživijo najintenzivnejše obdobje mladosti. Gimnazijski program Izvajamo splošni gimnazijski program. V njem lahko (poleg angleščine) izbirate kot drugi tuji jezik: nemščino (začetna stopnja); nemščino (nadaljevalna stopnja); francoščino; španščino. 1 Vir: arhiv Gimnazije Šentvid V 1. letnik bomo letos vpisali učence v 4 splošne oddelke z enakimi predmetniki, ki se bodo razlikovali le v izbiri drugega tujega jezika. Poleg tega imajo dijaki na različnih stopnjah dodatne vsebine: V 2. letniku: 1 uro tedensko za različne aktualne vsebine po načelih medpredmetnega in timskega poučevanja. Dijaki v šolskem letu 2011/12 spoznavajo problematiko Slovencev v zamejstvu. V 3. letniku: dijaki izbirajo med štirimi moduli, ki so namenjeni poglabljanju znanja in interesov, a tudi nekaterim maturitetnim vsebinam: naravoslovni modul (biologija - 35 ur letno, kemija - 35 ur letno, geografija - 18 ur letno); računalniško-tehnični modul (fizika - 35 ur letno, informatika - 35 ur letno, geografija - 18 ur letno); družboslovno-jezikovni modul (psihologija - 35 ur letno, angleščina -35 ur letno, geografija - 18 ur letno); humanistični modul (zgodovina umetnosti - 35 ur letno, filozofija -35 ur letno , zgodovina - 18 ur letno). Vsi dijaki tretjega letnika imajo pri slovenščini dodano esejistiko v obsegu 18 ur letno. V 4. letniku: 7-12 ur izbirnih predmetov, ki so namenjeni pripravi na maturo. Vsako leto vpisujemo dijake v športne oddelke. Učencem s športnim načinom življenja in vrhunskimi dosežki omogočimo, da poleg razvoja športne kariere pridobijo tudi kakovostno splošno izobrazbo za študij na univerzi. V šolskem letu 2008/09 in 2009/10 smo bili košarkarski prvaki v ŠKL. Tretjič zapored so fantje v srednješolski košarki postali tudi državni prvaki. Vir: arhiv Gimnazije Šentvid Naše dijakinje in dijaki osvajajo najvišja mesta na športnih tekmovanjih. Spoznavaj in raziskuj samega sebe Redni pouk za vedoželjno gimnazijko in vedoželjnega gimnazijca ni dovolj. Želimo, da dijakinje in dijaki dobivajo čim več priložnosti za neformalne oblike učenja in priložnosti za utrjevanje identitete. Dijakinje in dijaki prav preko krožkov, šolskih društev in drugih projektov največkrat spoznavajo in odkrivajo svoje študijske in poklicne interese. Naj naštejemo samo nekaj obšolskih dejavnosti: V fizikalnem krožku prek fizike dijakinje in dijaki spoznavajo skrivnosti in zakonitosti življenja. V vivarističnem krožku s stalno nego in skrbjo za živali vzgajamo odnos do narave. V kemijskem krožku dijakinje in dijaki eksperimentirajo v laboratoriju. V astronomskem krožku omogočamo raziskovanje skrivnosti neznanega in neskončnega. Aktivni smo v mednarodnem sodelovanju (Comenius Icarus), kjer dijakinje in dijaki spoznavajo druge kulture, narode in utrjujejo svojo državljansko identiteto. Raziskovalni tabori so namenjeni zahtevnim dijakinjam in dijakom z visokimi učnimi cilji. V znanstveno tehničnem društvu se mladi pripravljajo za kasnejša znanstvena raziskovanja. V društvu Curriculum Vitae kreativni mladi ustvarjajo gledališke predstave, revije in recitale. Akademija znanja in ustvarjalnih dosežkov: Gimnazija Šentvid posveča posebno pozornost dijakinjam in dijakom, ki so se izkazali pri šolskem in izvenšolskem delu. Pouk tradicionalno svečano zaključimo s podelitvijo majskih nagrad in pohval šole. Tako jih želimo vzpodbuditi k nadaljnjemu iskanju in raziskovanju resnice življenja. Vir: arhiv Gimnazije Šentvid pridi in postani to, kar si Gimnazija Šentvid sodi med uspešne šole, ki nudijo dijakom veliko izzivov. Učitelji skupaj z dijakinjami in dijaki neprestano iščemo nove, boljše poti za delo, učenje in ustvarjanje. Mladi, ki prihajajo k nam z veliko mero poguma in vedoželjnosti, doživijo pri nas dovolj kreativnih izzivov za svoj celostni osebnostni razvoj. Gimnazija Šentvid Aktivnosti v Šentvidu SKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA Zavod sv. Stanislava v Šentvidu izhaja iz žlahtne tradicije prve slovenske klasične gimnazije, ki je začela delovati leta 1905. Danes njeno tradicijo v Zavodu nadaljuje Škofijska klasična gimnazija, ki bo v letu 2013 obeležila 20. obletnico svojega delovanja od ponovne ustanovitve po osamosvojitvi Slovenije. Poslanstvo gimnazije temelji na izobraževanju in vzgoji mladih v ustvarjalnem sobivanju na temelju krščanskih vrednot in klasične kulture. Kljub svoji klasični usmerjenosti pa je Škofijska klasična gimnazija moderna šola, katere cilj je pripraviti mlade ljudi, da bodo svet, v katerem živijo, razumeli in ga imeli radi. Vzgaja jih v razgledane in odgovorne osebnosti, pripravljene za nadaljnjo celostno rast in odgovorno življenje v družbi. --Vir: arhiv Škofijske klasične gimnazije Gimnazija izvaja javno veljavni gimnazijski program, njen predmetnik pa se od javnih šol razlikuje v tem, da poleg vseh splošnih gimnazijskih predmetov vsebuje tudi predmet vera in kultura. Latinščina je za vse dijake obvezna. Poleg angleščine, ki se jo učijo vsi, lahko dijaki kot drugi tuji jezik izberejo bodisi nemščino, francoščino, španščino ali ruščino, vsak letnik pa ima tudi en oddelek, ki se uči grško. Poleg sodobnega pouka in kvalitetnega podajanja znanja šola dijakom nudi celo vrsto aktivnosti in dejavnosti, skozi katere mladi pridobivajo znanja, izkušnje in spretnosti. Vir: arhiv Škofijske klasične gimnazije Veliko pozornost gimnazija namenja sistematični vzgoji zborovskih pevcev, saj od 600 dijakov, kolikor jih vsako leto obiskuje šolo, skoraj polovica sodeluje v pevskih zborih. Pet gimnazijskih zborov, ki se med seboj razlikujejo po starosti pevcev in zahtevnosti programa, tvori pravo zborovsko piramido. To je zaradi svojega obsega, kakovosti in števila sodelujočih velika posebnost v slovenskem in tudi širšem evropskem prostoru. Zborovsko piramido na Škofijski klasični gimnaziji tvorijo: Dekliški zbor 1. letnika, Fantovski zbor 1. letnika, Mešani zbor ŠKG, Dekliški zbor sv. Stanislava in Mešani mladinski zbor sv. Stanislava. Vsi pevci se vsako leto spomladi predstavijo na letnem koncertu vseh zborov Zavoda sv. Stanislava v Cankarjevem domu. Poleg rednih zborov je potrebno omeniti tudi razredne zbore, ki vsako leto sodelujejo na gimnazijskem pevskem festivalu s samostojno pripravljenimi glasbenimi točkami. Duhovna ponudba v gimnaziji je namenjena osebni rasti dijakov, pri čemer se posebno pozornost namenja spoštovanju različnih poti iskanja, razmeram, iz katerih mladi prihajajo, in izkušnjam, ki jih nosijo v sebi. Pouk se vsak dan začne in konča s kratko duhovno mislijo, možnostjo udeležbe pri jutranji maši, vsak razred pa se enkrat letno za tri dni odpravi na duhovno obnovo, ki poteka izven šole, na kateri dijaki krepijo odnos drug z drugim in z Bogom. V adventnem in postnem času dijaki in profesorji darujejo prispevke, namenjene za dobrodelno akcijo. Vir: arhiv Škofijske klasične gimnazije Ker mladi zelo radi potujejo in spoznavajo svet, nove kulture in prijatelje ter se radi učijo in govorijo tuje jezike, šola nudi možnosti za številne ekskurzije in mednarodne izmenjave. Vsi dijaki vsako leto na ekskurzijah spoznavajo slovenske pokrajine, vsako leto pa se odpravijo tudi na eno od ekskurzij v tujino. Dijaki 1. letnika spoznavajo Salzburg in avstrijsko Koroško, dijaki 2. letnika obiščejo Dunaj, kjer se udeležijo operne predstave v Dunajski državni operi. V 3. letniku dijaki potujejo za 7 dni v deželo drugega tujega jezika, ki se ga učijo (Nemčija, Španija, Francija, Rusija), v zadnjem letniku pa spoznavajo lepote večnega mesta, kjer se na Trgu sv. Petra udeležijo maše in pozdravijo svetega očeta. Poleg rednih ekskurzij imajo dijaki celo paleto možnosti udeleževanja na mednarodnih izmenjavah, saj gimnazija sodeluje z več kot 30 šolami iz vseh evropskih držav. Tudi med počitnicami se lahko dijaki odpravijo na različna potovanja kot npr. latinsko-arheološki, filozofski ali duhovno-potepuški tabor, prostovoljci pa se lahko udeležijo delovno-prijateljskega tabora v Bosni in pomagajo pri obnovi v vojni porušene dežele. Vir: arhiv Škofijske klasične gimnazije Poleg množice krožkov, umetniških in športnih dejavnosti, kjer dijaki dosegajo odlične uspehe, v okviru pouka nudi gimnazija tudi mnoge druge dejavnosti kot so antični dnevi v 1. letniku, v prostovoljstvo usmerjeni socialni praktikum v 2. letniku in državljanska kultura v 3. letniku. Razredna skupnost se krepi tudi s postavljanjem razrednih jaslic pred božičem, razredi pa svoje umetniške talente pokažejo z udeležbo na šolskem dramskem festivalu. Dijaki Škofijske klasične gimnazije prihajajo iz vseh slovenskih pokrajin, zato je po hodnikih slišati različne narečne govorice. Dijaki, ki prihajajo od daleč, bivajo v Jegličevem dijaškem domu, ki je v stavbi Zavoda, tako da lahko vsako jutro k pouku pridejo iz svojih sob kar v copatah. Ker v stavbi gostuje tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja, je zelo prijetno videti, kako se na hodnikih srečujejo dijaki gimnazije in učenci osnovne šole. Takšno sobivanje omogoča tudi izvajanje mnogih skupnih projektov, ki še dodatno bogatijo življenje obeh enot. Vse dejavnosti so osredinjene na odnosu med dijakom in učiteljem, vsa prizadevanja pa se združijo v geslu gimnazije Amor magister optimus, kar pomeni Ljubezen je najboljša učiteljica. Če dijakom namreč damo izkustvo tega, smo jim dali lepo popotnico za življenje. Simon Feštanj, pomočnik ravnatelja ŠKG Športna stran SD DOLOMITI - SKAKALNA SEKCIJA Smučarsko društvo Dolomiti je tesno povezano s šentviškim okoljem, saj tu deluje že vse od ustanovitve društva leta 1976. Na smučišču Poseka in na skakalnicah v Guncljah so številni otroci na smučeh preživeli nešteto popoldanskih uric, vikendov in zimskih počitnic. V zadnjih letih je z mladimi nadebudneži ponovno zaživela skakalna sekcija SD Dolomiti, za kar gre zasluga predvsem staršem skakalcev in skakalk ter še nekajdrugim »Dolomitarjem« pod vodstvom predsednice društva Zlate Zadravec Tepeš. Nejc Peklaj in Matevž Marinko sta zasedla prvi dve mesti na nedavni regijski tekmi v Logatcu. Vir: SD Dolomiti V društvu smo v preteklih dveh letih utrdili in izboljšali delo z najmlajšimi tekmovalci, ki vadijo v dveh selekcijah pod vodstvom trenerja Janka Rošlja, prof. športne vzgoje. Pri delu z začetniki in najmlajšimi skakalci sodelujeta trenerja Primož Rychly (licenca A PRO) in Špela Čampa, v prostem času občasno tudi Anja Tepeš. Špela in Anja sta študentki Fakultete za šport. V okviru društva deluje vrsta sodnikov smučarskih skokov in tehničnih delegatov od ranga regijskih sodnikov pa vse do najvišjega ranga mednarodnih sodnikov in tehničnih delegatov FIS, ki redno in uspešno sodelujejo na različnih ravneh skakalnih tekmovanj. Za animacijo in pridobivanje novih skakalcev je bila v preteklih dveh letih narejena vrsta različnih promocijskih aktivnosti po vrtcih in šolah v bližnji okolici Šentvida. Izvedenih je bilo nekajšolskih tekmovanj za začetnike na skakalnicah v Guncljah. Po dolgem času se je število klubskih tekmovalcev povečalo, s tem pa se zagotavlja tudi razvoj SD Dolomiti. Delo z mladimi skakalci in starejšimi tekmovalci poteka načrtno in strokovno, kar potrjujejo tudi dobri rezultati na tekmovanjih. V obeh mlajših selekcijah redno vadi okrog 20 skakalcev in skakalk, v starosti od 5 do 11 let. Treninge izvajamo predvsem na skakalnicah v Guncljah in v telovadnicah OŠ Franc Rozman Stane in OŠ Spodnja Šiška, deloma pa tudi na drugih skakalnicah po Sloveniji. Pri tekmovalnih rezultatih je opazen lep napredek pri najmlajših in tudi pri starejših tekmovalcih. Skakalci SD Dolomiti na skakalnicah v Guncljah, vir: SD Dolomiti Najmlajši tekmovalci skakalne sekcije SD Dolomiti se redno uvrščajo med najboljše na regijskih tekmovanjih, v zadnji poletni sezoni se lahko na državnih prvenstvih pohvalimo tudi že z medaljo (Matevž Marinko) in nekaj uvrstitvami med najboljših šest (Nejc Peklaj in Jon Tepeš). Pri starejših tekmovalcih imamo dva redna člana slovenske reprezentance v smučarskih skokih. To sta Anja in Jurij Tepeš, ki sta tekmovala tudi na svetovnem prvenstvu v Oslu 2011, kjer je Jurij s slovensko ekipo skakalcev osvojil tretje mesto in bronasto kolajno. Zaradi tega izjemnega dosežka je Jurij prejel tudi Bloudkovo nagrado, ki je najvišje državno priznanje v športu. Društvo športnih novinarjev Slovenije pa je bronasti ekipi skakalcev podelilo tudi naziv najboljše športne ekipe v letu 2011. H T— W 34 H i H> MLfiMlTlf^H __ " hhHHH Jon in Jurij Tepeš, vir: SD Dolomiti V preteklih dveh letih smo organizirali nekaj tekmovanj predvsem v mlajših kategorijah, kjer imamo tudi sami tekmovalce in objekte. Izvedli smo: tekmo regijskega pokala Cockta za cicibane in cicibanke do 9 let (dvakrat), državno prvenstvo za cicibane in cicibanke do 9 let, regijsko šolsko prvenstvo na alpskih smučeh, ki se ga je udeležilo kar 120 tekmovalk in tekmovalcev (od 1. do 4. razreda osnovne šole), ter tekmovanje za pokal Helios, ki smo ga poimenovali »Skoči z nami, v dresu al pižami«. Vsako leto uspešno kandidiramo na razpisu MOL (letni program športa). Sredstva, ki jih dobimo, so sicer majhna, vendar zelo pomembna za delovanje našega kluba. Na istem razpisu dobimo v uporabo športne objekte, ki so v lasti MOL-a (skakalnice in telovadnice). Uspešno smo kandidirali tudi na nekaterih manjših razpisih (Športna zveza Ljubljane, razpis Heliosa). Zaradi dotrajanosti klubske hiške, ki služi hkrati kot garderoba, pisarna, shramba za smuči in opremo ter bife v času tekmovanj, smo si prizadevali za izgradnjo novega lesenega objekta. Zaradi nerešene problematike lastništva nam še ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, zato smo na obstoječem objektu izvedli le najnujnejša popravila (zamenjava preperelih desk, zamenjava kritine, obnova žlebov, barvanje, izravnava dvorišča). Kaže, da bo v letu 2012 dokončno urejen odkup manjkajočih dveh parcel s strani MOL in bomo lahko skupaj z mestom Ljubljana brez težav uredili naš skakalni center. Po prenovi 9-metrske skakalnice v zadnjih dveh letih gre sedaj proti koncu prenova 15- in 25-metrske skakalnice, kar bo omogočalo osnovno vadbo skokov za skakalce in skakalke do 12 let. Za napredek naše obetavne mlade generacije skakalcev bo treba čim prej obnoviti še 35- metrsko skakalnico. To je najverjetneje tudi skrajni domet, ki si ga v SD Dolomiti v sedanjem obsegu organizacijsko in finančno lahko privoščimo. V letu 2011 smo barako in skakalnice uredili in polepšali z barvami, ki smo jih dobili na natečaju Heliosa. S pomočjo g. Marka Šubica smo izravnali in nanesli pesek za parkirišče. Poskrbeli smo za odvoz odpadnega materiala, ki se je dolga leta kopičil ob skakalnicah. Skrbimo tudi za obrez dreves in grmovja ter redno košnjo travnika v izteku skakalnic. Uspelo nam je pospraviti in sortirati del plastične obloge s 50-metrske skakalnice. Redno skrbimo za red in čistočo na objektih. Žal se nam prevečkrat dogaja, da so naši objekti tarča vandalskih uničevalskih skupin. Njihova dejanja in zadrževanje na območju športnega parka pa nekateri krajani žal pripisujejo našim članom, ki s takim početjem nimajo nič skupnega. Delo v skakalni sekciji SD Dolomiti v preteklih dveh letih ocenjujemo kot dobro, zagotovo pa bi se dalo postoriti še več. S prihodom novih otrok v klubske vrste smo pridobili tudi nekaj prizadevnih staršev. V zadnjem času smo uspeli postaviti tudi novo internetno stran (www.sddolomiti.si), kjer lahko spremljate naše delo, rezultate in zanimivosti. Zlata Tepeš, predsednica društva Aktivnosti v Šentvidu SPOMLADANSKA PRIREDITEV Tisti, ki sledite našemu delu, ste seznanjeni z našimi prizadevanji v zvezi s projektom »Oživitve Ljudskega doma«, verjetno pa tudi veste, da se zelo trudimo, da bi vas kar najbolje obveščali o dogodkih v Šentvid preko spletne strani in tudi časopisa, ki je pred vami. Skozi to delo se nam je potrdilo, da je Šentvid (seveda ta pojem uporabljamo kot sinonim za četrtno skupnost) izredno bogat z raznoraznimi oblikami prostovoljnega delovanja njegovih prebivalcev, pa naj bo to na področju kulture, športa, gasilstva, razvoja ali na kakšnem drugem področju. To spoznanje je porodilo idejo, da bi bilo za vse koristno in tudi prijetno, da bi bogastvo udejstvovanja predstavili na enem mestu v okviru skupnega druženja, ki smo ga delovno poimenovali Spomladanska prireditev. Ker gre za zahteven projekt, v veliki meri odvisen od naklonjenosti vremena, smo se odločili, da bo najbolje, če prireditev pripravimo v začetku meseca junija. Žal smo malo podcenili potreben čas za organizacijo tovrstnega dogodka, tako da lahko danes govorimo le o osnovnih zamislih, ki bi jih želeli uresničiti. Na prireditev nameravamo povabiti vsa društva in druge krajane, ki se tako ali drugače redno ali občasno srečujejo ob kakšni dejavnosti, šole, vrtca, morda tudi zdravstveni dom in še koga. Na prireditvi bi svoje dejavnosti predstavili v obliki pisne informacije, zelo pa bi bili veseli tudi kakšne delavnice, ki bi jo pripravili za obiskovalce. Upamo, da nam bo uspelo pritegniti tudi policiste motoriste in vodnike psov, morda predstavnike slovenske vojske, reševalce ... Prizadevamo si, da bi v okviru prireditve vsakdo našel kaj zase in s seboj odnesel novo znanje ter morda celo voljo, da se sam priključi kakšni od predstavljenih dejavnosti. Kaj več bomo lahko povedali v junijski številki časopisa, ste pa seveda vsi že vnaprej prisrčno vabljeni, da pridete pogledat, kako nam je uspelo. Robert Golavšek Foto: Miha Mahkota Naša gasilska društva PGD ŠENTVID Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana Šentvid je bilo ustanovljeno pred skoraj 125 leti, ko so se naši predniki zavedali, kako pomembna je požarna varnost v domačem in okoliških krajih. Na pobudo Antona Belca so zato 13. oktobra 1888 ustanovili Požarno brambo v Št. Vidu nad Ljubljano. Že naslednje leto so v društvu s pomočjo posojila kupili veliko brizgalno z vso potrebno opremo. Zaradi lažje organizacije in vodenja so društvo razdelili na tri odseke - šentviški, ki je zajemal Šentvid, Podgoro in Poljane; gunceljski, v katerem so bile vasi Gunclje, Dvor, Stanežiče in Medno; ter vižmarski odsek s krajema Vižmarje in Brod. Iz omenjenih odsekov so se kasneje razvila sosednja prostovoljna gasilska društva, ki uspešno delujejo še v današnjem času. Ob 20-letnici društva so šentviški gasilci svojemu namenu predali nov gasilski dom, samo pet let kasneje pa so kupili tudi prvo motorno brizgalno. Članstvo društva ob 120-letnici, arhiv: PGD Šentvid Vseskozi je v društvu tlela želja po novejši opremi, ki bi omogočala lažje in boljše gašenje. Eno izmed največjih prelomnic zagotovo predstavlja leto 1940, ko se je v Šentvid pripeljalo gasilsko vozilo Opel Blitz, ki je v drugi svetovni vojni služilo tudi kot reševalno vozilo. Konec vojne je društvo glede članstva in tudi opremljenosti dočakalo dokaj neokrnjeno. Šentviški gasilci so bili najbolje opremljeni v okolici, nekaj opreme pa so celo odstopili sosednjim društvom. Društvo je zaradi političnih pritiskov doživljalo krizo v šestdesetih letih, ko so mladi začeli zapuščati društvo, obenem pa so se pokazali znaki pasivnosti med starejšimi člani. Kljub temu se je društvo ohranilo in celo posodobilo nekaj opreme. V letih 1975 in 1976 se je v društvo včlanila nova generacija mladih fantov, ki so se z vsem srcem oprijeli dela in tako ob 90-letnici društva pokazali, da je PGD Šentvid prebrodil težko krizo. V naslednjih letih sta operativno pripravljenost znatno povečali vozili TAM 2001 in TAM 5500. Z nakupi vozil pa so se začele pojavljati tudi prostorske težave. Od leta 1982 do 1988 je tako potekala prva faza adaptacije stavbe, ki jo je društvo kupilo že leta 1950. Prenova je prinesla novo garažo, prostor za sestanke, sanitarije, vodovod, kanalizacijo in centralno kurjavo. Ob zaključku del je bila po več kot 20 letih ponovno prirejena tudi gasilska veselica. V devetdesetih letih je gasilski dom doživel drugo fazo adaptacije, ki je obsegala ureditev zgornjih prostorov, notranjosti in zunanjosti doma ter okolice. Ob 110-letnici društva je bilo kupljeno tudi novo gasilsko terensko vozilo Toyota Hilux, ki ga v društvu uporabljamo še sedaj. Prevzem vozila na veselici, arhiv: PGD Šentvid V zadnjih desetih letih je delovanje društva v prvi meri posvečeno operativni dejavnosti. Velik napredek smo dosegli predvsem na področju usposobljenosti ter opremljenosti operativnih gasilcev. V letih 2005 in 2010 smo pridobili dve novi večji gasilski vozili s cisterno, ki operativcem omogočata hitro, uspešno, strokovno in varno posredovanje ob različnih nesrečah. PGD Šentvid se zaradi raznolikega območja, ki ga pokriva, števila prebivalcev in ostalih dejavnikov danes uvršča v 3. kategorijo gasilskih enot v Sloveniji. Operativna enota s svojim delovanjem tako predstavlja nezanemarljiv del javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana. Poleg delovanja v svojem okolišu smo v preteklih letih posredovali tudi pri vseh večjih intervencijah na območju Ljubljane in celotne Slovenije. Sodelovanje z okoliškimi prostovoljnimi gasilskimi društvi predstavljajo predvsem skupne operativne vaje, nobena intervencija pa ne mine brez gasilcev Gasilske brigade Ljubljana, s katerimi se zelo dobro razumemo. Prisotni smo pri vseh dejavnostih v okviru zaščite in reševanja v Mestni občini Ljubljana in Gasilske zveze Ljubljana. Svoj skromen delež prispevamo tudi pri marsikaterem drugem, čeprav ne čisto gasilskem, projektu na ravni Četrtne skupnosti Šentvid, mesta in države. Mladinci in mladinke, arhiv: PGD Šentvid Operativno enoto PGD Šentvid sestavlja predvsem mlajša generacija članov, ki se redno udeležuje izobraževanj in operativnih vaj ob torkih ter tako izpopolnjuje svoje znanje. V naših vrstah je med drugim 15 nosilcev izolirnih dihalnih aparatov, 10 strojnikov in 11 gasilcev, usposobljenih za tehnično reševanje. Poleg tega imamo v društvu ekipo prve in nujne medicinske pomoči ter ekipo za posredovanje ob neurjih. Naši člani so tudi pripadniki enote za reševanje ob večjih intervencijah EHI v okviru Mestne občine Ljubljana, v naših vrstah pa je tudi poklicni gasilec. Vaja na osnovni šoli, arhiv: PGD Šentvid Kljub temu da ima vsak izmed nas v zasebnem življenju svoje interese, pa skupaj tvorimo enoto, ki lahko samostojno deluje ob gašenju in reševanju ob različnih intervencijah. Med člani so se skozi leta stkale iskrene prijateljske vezi, poleg tega nas povezuje tudi želja, da pomagamo sočloveku, ko potrebuje pomoč. Gasilstvo nam ne predstavlja le zanimivega preživljanja prostega časa, pač pa je to naš stil življenja. V kolikor tudi v tebi tli želja pomagati ljudem v stiski in bi se rad/a pridružil/a ekipi gasilk in gasilcev, se nam oglasi preko elektronske pošte pgdsentvid@gmail.com ali pa nas obišči v našem gasilskem domu na Prušnikovi 57 v Šentvidu kateri koli torek po 20. uri. Vabljeni ste tudi vsi ostali, ki bi radi bolje spoznali delo Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Šentvid. PGD Šentvid Šport v Šentvidu ŠPORTNO DRUŠTVO S-ŠPORT Ali veste, da imamo v Šentvidu tudi pravo športno akademijo? Ja, malo vas je, ki ste s tem seznanjeni. Upam, da vas bo odslej kaj več, ki boste to vedeli in seveda to tudi izkoristili. Alfa in omega športne akademije S-šport je Jože Selan vodja, pedagog, »oče-mati«, šofer, paznik ..., predvsem pa vsem najprej prijatelj, pa čeprav je lahko razlika v starosti med njim in drugim tudi kakšno desetletje. Začetki akademije oz. športnega društva segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko se je v Partizanu Šentvid športni trend obrnil predvsem v igranje tenisa in razvojvadbe tekmovalnega športa ženske košarke in odbojke. Pri tem se je zapostavila vadba razvoja osnovnih motoričnih spretnostih pri najmlajših, kot so npr. igre z žogo, vadba gimnastike in atletike ter različne aktivnosti v naravi (izleti, plavanje, drsanje, smučanje ipd.). Vir: arhiv ŠD Društvo S-ŠPORT Zato so v športnem društvu S-šport želeli organizirati vadbo otrok, ki bi vključevala razvoj osnovnih motoričnih spretnosti otrok v čim več športih, toda na eni vadbeni enoti hkrati. »Program take vadbe smo imenovali Športna akademija. S tako vadbo smo želeli izuriti motorično znanje otrok do take stopnje, da so se kasneje lahko vključili v katero koli športno sredino ostalih športnih društev v Šentvid in tudi drugod, kot npr. igralci tenisa, košarke, nogometa ali pa so nadaljevali vadbo v naši športni akademiji do te stopnje, da so postali vaditelji in sodniki gimnastike, tenisa in smučanja.« Vir: arhiv ŠD Društvo S-ŠPORT Osnovno vodilo Športne akademije S-šport je bilo, da vadba ne poteka več kot dvakrat tedensko in tako od staršev ne zahteva prevelikih finančnih sredstev. »Prva lokacija, na kateri se je začela taka vadba, so bila teniška igrišča med uvozom in izvozom na galeriji avtoceste v Šentvidu in na poligonih in igralih ob galeriji, ki smo jih sami uredili in vzdrževali. Nato pa se je vadba zlasti v zimskem obdobju preselila v telovadnice OŠ Šmartno pod Šmarno goro, OŠ Vižmarje-Brod, OŠ Franca Rozmana Staneta in igrišča ŠD Šentvid ter Športnega parka Kleče.« Vadba poteka v različnih skupinah od najmlajših »murenčkov« (4-6 let), »prvih črvov« (6-7 let), osnovnošolcev (8-11 let), najstnikov (1215 let), »divjakov« ( 16-19 let) do najstarejših (do 30 let). V športnem društvu S-šport je poleg dejavnosti športne akademije organizirana tudi vadba aerobike za ženske. »Eno od vodilnih gesel akademije je »Pozimi se smuča, poleti se plava«, zato letnemu času primerno večkrat organiziramo smučanje, Vir: arhiv ŠD Društvo S-ŠPORT plavanje, drsanje in izlete v hribe (tudi na Triglav) ali oglede naravnih znamenitosti, kot so kraške jame in podobno.« Kljub temu da v Športni akademiji S-šport zmaga za vsako ceno ni bistvo treniranja in sodelovanja, pa mora malce tekmovalnega naboja vseeno biti: »Seveda tudi tekmujemo, najprej sami s sabo, pa tudi med seboj in z drugimi. Zato tudi vadimo, da smo spretni, zdravi, močni in vzdržljivi, tekmujemo pa zato, da se družimo in spoznavamo nove prijatelje. Ni nam toliko pomembno, da smo prvi, bolj je važno, da smo dobri in imamo radi to, kar delamo!« Jeseni začnejo najprej s tradicionalnim tabornim ognjem, kjer pečejo koruzo, jabolka, krompir: »Pri tem tudi kakšno zapojemo ob kitari ali harmoniki«. Pozimi je čas za smučanje, smučarski tek, drsanje in hokej na zamrznjenih ribnikih, za nočni pohod z baklami in spuščanjem z blazinami po svežem snegu na poseki nad Guncljami: »Zimo zaključimo s smučarsko tekmo na Soriški planini, kjer tekmujejo otroci med seboj, enako tudi starši, dedki in babice, vaditelji in trenerji pa v svoji kategoriji.« Do konca šolskega leta otroci pridno vadijo in se udeležujejo atletskih, teniških in drugih tekmovanjza najmlajše: »Pred počitnicami zaključimo program s teniškim turnirjem v vsaki vadbeni skupini, kjer podelimo nagrade in starše ter otroke obvestimo o uspehih na vseh ostalih športnih področjih, ki ji pokriva naša akademija. Med šolskim letom pa se odpravimo še na kakšen kolesarski izlet, obiščemo kopališče ali brzice Iškega vintgarja, uživamo v raftingu na Savi, splezamo na Šmarno goro ali celo osvojimo Triglav!« Iz zabave in prijateljstva pridejo tudi rezultati našega načina dela, ki se kažejo v vzgoji velikega števila vaditeljev tenisa, smučanja, gimnastike in aerobike, ki sedajprenašajo znanje na mlajše člane športne akademije, pa tudi drugod, saj iz naših vrst prihajajo nekateri mladi reprezentanti Slovenije v tenisu, kot sta npr. Luka Živič in Marko Stošič iz generacije trenutno najboljših teniških igralcev Slovenije, Blaža Kavčiča in Grege Žemlje. »Najboljta trenutek navijamo za Uroša Bundalo, ki je sedaj reprezentant slovenske članske rokometne reprezentance in je spoznal večino radosti športa prav v Športni akademij S-šport.« Za konec prijetnega pogovora Jože še doda: »Za nas je šport motorična, družabna, socialna, naravna in estetska vrednota, ki jo z našimi vaditelji in programom, ki je prav gotovo nekaj posebnega, skušamo prenašati na nove in mlajše člane našega društva. Zato v naši sredini lažje kot »prepotentni«, preveč tekmovalni in s preveč s potrošniško miselnostjo naravnani nadarjeni posamezniki najdejo mesto vsi ostali, ki imajo radi šport in vse lepe vrednote, ki nam jih šport nudi!« In tu ni kaj, vse je jasno. Vsi, ki poznajo olimpijsko geslo »važno je sodelovati, ne pa zmagati« in jim je to vodilo (tudi) v športu, so tako seveda pravi kandidati za Športno akademijo S-šport. Če pa bodo otroci (pozor: NE STARŠI!) v sebi začutili nekaj več, nekaj, kar bi morda rodilo kakšnega uspešnega športnika, pa lahko iz Športne akademije v vsakem trenutku odidejo v večja društva in klube, kjer so zelo pomembni tudi rezultati, ne le prijetno druženje ob različnih športnih aktivnostih, kot je to v Športni akademiji S-šport. Igor Povše »TO IMAMO V DRuŽINI.« (Ray Cooney) Po Slugi dveh gospodov, letih premora, smrti našega dragega režiserja g. Lojzeta Gerdena smo se ponovno uspeli sestaviti v družino, družino odrskih desk. Morda nas je prav želja po zahvali dolgoletnemu učitelju vodila k vztrajnosti in vznesenosti. Odgovorno vlogo režiserja je prevzel Brane Kopač, do sedaj gledališki igralec. Prebrali smo veliko dramskih besedil, a le eno nas je uspelo nasmejati že v prvem odstavku. Ray Cooney: »To imamo v družini«. Angleška komedija se dogaja v Londonu konec 20. stoletja. Dr. Mortimore je uspešen in prikupen zdravnik v bolnici sv. Andreja. Bliža se božič, osebje se pripravlja na uprizoritev božične igrice, le dr. Mortimore vadi svoj govor. Čez dobro uro bo namreč kot častni govorec nastopil pred 200 nevrologi iz različnih držav. Nekdanja bolniška sestra Tatova poskrbi za pravo božično presenečenje, ko mu pove, da imata skupaj otroka. Poleg dolgo pričakovanega slavnostnega govora je sedaj za dr. Mortimora še večja skrb pred ženo zakriti resnico o na novo pridobljenem sinu. V taki situaciji zvesti prijatelji pridejo pošteno prav. Dr. Mortimore se skupaj z dr. Boneyem in nastalo situacijo poda v zadnje minute pred slavnostnim govorom. Premiera, vir: Društvo BPČ Dogajanje gledalca drži v napetosti prav do zaključnega stavka presenetljivega konca. Besedna komika, nepričakovani vhodi igralcev in zapletenost situacij držijo ritem predstave. Kakšen je pogled z odra? Ko skozi špranjo kulis z odra opazujemo gledalce, je želja, da dobro izpeljemo igro, popolna. Občinstvo ne ve, kajnajpričakuje. Obrazi so napeti od vsakdanjih dogodkov, potrebujejo svoj čas, da se misli utopijo v igri. Najprej postanejo oči zvedave, gledalec se prvič nasmehne. Nekoliko se še zadržuje. Ob naslednji komični situaciji se zasmeje, a še vedno nadzorovano. Potem se te situacije vrstijo zelo na gosto. Mišice začnejo popuščati druga za drugo, obraz je sproščen in sijoč. Nasmeh preraste v smeh, smejanje in na koncu v krohot. Igralci zadržujemo gledalčeve misli vse do konca. Dvorano postopoma prežame dobra volja. Gledalec pozabi na tisto, kar je prinesel s seboj. A v svoj vsakdan čez prag skozi pomenkovanje odnese nasmeh. Zato se odločamo za komedije! Igro smo na vajah preigravali več kot eno leto, 8. 2. 2011 smo jo v Ljudskem domu tudi premierno uprizorili. Ponovljena je bila še dvanajstkrat (v Postojni, Železnikih, Ihanu, Ljubnem v Savinjski dolini, Vrhniki, Dolu pri Ljubljani, Zavodu sv. Stanislava ...). Odigrali smo 3 dobrodelne predstave (za gradnjo doma sv. Vida, gradnjo OŠ Alojzija Šuštarja in za nakup novega kombija Bratstva). »To imamo v družini« si je ogledalo več kot 3000 gledalcev. Nekateri so se ob njej nasmejali tudi petkrat. Zvesti publiki v domačem kraju se igralci in režiser iskreno zahvaljujemo. Igro smo zadnjič uprizorili 12. 2. 2012 prav tako v polni dvorani Ljudskega doma. Upamo, da vas kmalu spet razveselimo z novo gledališko predstavo. Do takrat pa zdravniki svetujejo: »Smeh je pol zdravja.« Držite se ga! Andreja Bečan (Teater šentviški, društvo Blaž Potočnikova čitalnica) PRESTIGE Ulica bratov Babnik 10, Ljubljana, tel 01 510 81 75 Pedikura estetska in klinična pedikura (diabetiki) Frizerstvo z vrhunsko kozmetiko JOICO Manikura naravna manikura, permanentno lakiranje Kozmetika nega obraza s kozemtiko Academie Depilacija Vsi, ki bodo prinesli ta oglas v naš salon, so do 31.05.2012 upravičeni na 10% popust na vse storitve v našem salonu. salon pREsTiGE, FLoTEc sTYLE D. o. o., uL. bratov BABNiK 10, LJuBLJANA, WWW.SALON-PRESTiGE.Si Stran za najmlajše KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE MARJETA BILBAN KO NA TRAVNIKU ZACVETIJO PRVE CVETLICE, ŽENIJO SE PTICE ... DRAGI NAŠI MLADI BRALCI. MESEC MAREC JE TISTI MESEC, KI NAS POPELJE V NOV LETNI ČAS. PTIČKA SE JE ZALJUBILA TAKO ZELO MOČNO, DAJIE POZABILA, KAKO SE IMENUJEJO SPOMLADANSKE CVETICE. POMAGAJ JI. Ugotovi, za katLre cvetlice gre. Črke razporedi v prazne okvirčke v pravilni vrstni red. 6 7 IZDELAJMO CVETLICO IZ K [REP PAPIRJA: Šipkov cvet Za izdelavo cvetja iz papirja potrebujemo: krep papir v različnih barvah, svileni papir, leseno palčko (palčka za naboda I a ) , te ko če lepilo, žico različnih debelin (najboljša je cvetličarska). Iz rumenega krep papirja narežemo 5,5 x 50 cm dolg trak. Trak prepognemo tako, da dobimo 8-10 delov. Iz tako dobljenih delov izrežemo cvetne liste. Zgornji del cvetnega lista s pomočjo tankega svinčnika ali palice za ražnjič upognemo nazaj. Sredino cvetnega lista pa potegnemo s palcem, da se ta izboči. Sredino cveta naredimo tako, da iz 3 x 50 cm dolgega traku naredimo dolg svaljek, ki ga prerežemo na dva dela. Vsak del potem trikrat ovijemo. Na sredino cveta navežemo žico. Iz rdečega papirja izrežemo 3 x 3 cm velik kvadrat, ki ga na gosto zarežemo. Papir namažemo z lepilom in ga ovijemo okoli sredine šipkovega cveta. Enakomerno porazdeljeno nalepimo še cvetne liste. Za izdelavo venčnih listov potrebujemo 7 x 7 cm velike kvadrate iz zelenega papirja. Venčne liste prilepimo na spodnji del cveta. Za naš cvet naredimo še liste. Za listno žilo naredimo tanek svaljek iz zelenega papirja. Med liste, ki smo jih izrezali iz dveh plasti papirja, damo tanek svaljek, ga pokrijemo z drugim listom in zlepimo. Liste pritrdimo na steblo cveta in naš šipkov cvet je narejen. Rešim o križanko ZNANILCI POMLADI. Vodoravno: 4. V sredini rumeno socvetje, okoli pa zeleni aenčni listi. 5. Je strupen. Jeseni zraste pri nas njemd padobna rastlina, kiji pravimo jesenski podlesek. 8. Raste v močvirnatih tleh. 9. Glasbilo iz skupine trobil. Navpično: 1. Ime je podeNno imenu organa v našem telesu, ki čisti kri. 2. Z njim lahko pozvonimo. 3. Zaradi črne korenine mu rečemo tudi črni_____, čeprav je cvet bale barae. 6. Vijolične barve in prelepo diši. 7. V sredini rumeno, okoli belo. V Sloveniji raste od marca do oktobra. TUDI TO SE DOGAJA Foto: Jože Sever Člani sveta Četrtne skupnosti Šentvid smo bili ob spoznanju, da so v času, ko si vsi drug drugemu želimo srečno v novem letu, nekateri naši sokrajani praznovali ta isti dogodek na barbarski in človeku nedostojen način. Njihov korak v novo leto je minil ob uničevanju naših skupnih dobrin z razbijanjem telefonskih govorilnic in uničevanjem ne tako stare pridobitve - Šentviške pekarne. V svetu Četrtne skupnosti Šentvid (in verjamemo, da tudi vi) tovrstni vandalizem in barbarstvo najodločneje obsojamo. Svet Četrtne skupnosti Šentvid V GUNCLJAH SE SMUČA Kljub izredno neugodni zimi je entuziastom SD Dolomiti uresničiti smučarski dan na smučišču v Guncljah (obratovalo je 21. 2. 2012 od 19. do 21. ure). Foto: Vili Juvančič Smučišče je bilo potlačeno klasično. Zahvala gre vzdrževalcu smučišča in njegovi jekleni volji, da ljubitelji smučanja pridejo na vrsto. Community Health Centre Ljubljana I Zdravstveni dom Ljubljana ZD Ljubljana - Šentvid Ot> idravstvenom domu 1, 1000 Ljubljana Zdravstveno vzgojni center Šentvid Program Cindi učnih delavnic in predavanj Marec&April 2012 22.03.2012 ob 10h 30.03.2012 0b 8.30h 02.04.2012 ob 18h 02.04.2012 ob 19h 12.04.2012 ob 10h učna delavnica učna delavnica učna delavnica učna delavnica predavanje Nordijska hoja Telesna dejavnost Šola hujšanja Telesna dejavnost Ohranjanje zdravja Vsa predavanja, svetovanja in učne delavnice se začnejo v sejni sobi (II.nad.levo) ZD Šentvid in so brezplačne. Individualno svetovanje Da, opuščam kajenje poteka v dogovoru z udeležencem. Informacije: Petra Globočnik, dipl.med.sestra 58 37 435 ob pon. od 12-14h in čet. od 8-10h. ŠJ> 5WNBŽX.E, $D DOLOMIT], P6I> StmŽtČE-DVOR O MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid LJUDSKI DOM DRUGA PRIZORIŠČA Prušnikova ulica 99, Ljubljana Šentvid BANG BANG, MRTEV SI Sobota 14. 4. 2012 Ob 20. uri Gledališče KUD Stična, na povabilo KUD Šentvidnad Ljubljano TEST HOJE Sobota 14. 4. 2012 ZD Šentvid RDEČA KAPICA Sobota 24. 4. 2012 ob 17. uri KŠD Štumf:Brata Grimm na povabilo KUD Šentvid nad Ljubljano. G£CaT0LL; ALENKA MAIER POPOV, VIOLINA, VLASTA DOLEŽAL RUS, KLAVIR; Ponedeljek 19. 4. 2012 ob 19. uri GŠ Zavod Sv. Stanislava L STEVARDESE PRISTAJAJO Sobota 28. 4. 2012 ob 19.30 uri I Gledališče Sora na povabilo BPČ RUGBY TRYOUT Petek 20. 4. 2012 ob 17. uri Igrišče Oval - Gunclje Rugby Klub Ljubljana KEKEC IN PEHTA Sobota 12. 5. 2012 ob 18. uri Družinsko gledališče Kolenc na povabilo KUD Šentvid nad Ljubljano FESTIVAL NA GAJU Sobota 19. 5. 2012 OŠ Vižmarje - Brod 8 TO SO GADI Sreda 16. 5. 2012 ob 20. uri ^ ŠODR Teater - KUD Šentvid nad Ljubljano KONCERT POD ZVEZDNIM POLETNIM NEBOM; Sj, Torek 18. 6. 2012 ob 19.30 uri % GŠ Zavod sv. Stanislava TO SO GADI Sobota 26. 5. 2012 ob 20. uri ŠODR Teater - KUD Šentvid nad Ljubljano ŠENTVIŠKI TEDEN Mesec junij Sklop prireditev na različnih prizoriščih organizator Društvo BPČ É PREMIERNI KONCERT Sobota 2. 6. 2012 ob 19.30 uri KUD Šentvid nad Ljubljano - ŽPZ Rozka Usenik Domače leigbytekmev spomladanskem delu sezone: ee 3. eoie ■ e7.7. eoie ■ 21. 4. 2012 05. 5. 2012 12. 5. 2012 26. 6. 2012 RK Ljubljana : RAK Olimpija RK Ljubljana : RAC Bežigrad RK Ljubljana : RFC Leigh(ENG) RK Ljubljana : RFC Mladon(ENG) Slovenija : Armenija RK Ljubljana : UWC Cardiff(WAL) Podrobnejše informacije o dogodkih ne www.cs-sentvid.si