Stev. 17.
V Mariboru 23. aprila 1891.
Tečaj XXV.
List ljudstvu v poduk.
Uhaja TFi.li četrtek In velja t poštnino vred in v Mariboru g pošiljanjem na dom u celo leto 3 IT i (i •. ca pol leta 1 icld. 60 lir. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarolštrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hit. S. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobž se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Bokoplsi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kri dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr.
Nekaj o klubih drž. zbora.
I. V času, ko se shaja drž. zbor na Du-naji, treba nam je, da govorimo večkrat o klubu nemških liberalcev, klubu nemških nacijonalcev, potem o češkem, o poljskem klubu in v sedanji dobi tudi o klubu konservativcev. Te besede so, kakor se vidi, skorej same tuje in torej več ali manj neznane; zato pa mislimo, da ustre-žemo našim bralcem, ako jim razložimo besede, potem pa tudi povemo, kaj da hoče, če gre za pravo, ta ali drugi klub v drž. zboru.
Klub ali club je angleška beseda ter se izgovarja po pravem klob; pomeni pa najprej to, kar naša beseda: hlod ali cep, potem pa kraj, na katerem se shaja nekaj mož redno in z določenim namenom. Kakor pa se rabi sedaj ta beseda, pomeni klub zvezo večih mož v to, da delajo vsi in skupaj na eno, pa se podvržejo v tem vsi postavi, ki si jo napravijo sami, po lastni volji. Se ve, da jim je take postave ali pravila treba, sicer pa jim ni mogoče ostati dalje časa skupaj, ali vsaj delo se jim zavira, ali pa jim ostane brez uspeha.
Tacih klubov živi za razne namene in več na svetu, toda najbolj poznamo klube v političnem življenji, v državnih ali deželnih zborih. Ako je večje število poslancev, ki so v večih reedh enacih misli in ako čejo doseči kaj nasproti drugim poslancem, ki niso tistih misli, tedaj gred<5 vkupe, določijo si, vsaj tako po vrhu, kaj čejo v zboru doseči ter si napravijo svoj klub t. j. zvežejo se na to, da čejo v zboru tako govoriti in tako glasovati, kakor se sklene poprej v klubu.
Razumeje se, da ima tak klub svoje na-čelništvo t. j. može, ki skrbijo za to, da se poprej o vsaki stvari, če je le kaj važna, posvetuje v klubu in določi potem, kaj se naj izgodi z njo v zboru samem, vsaj od kluba, od poslancev, ki so udje kluba. Iz tega se razvidi, da se beseda, ki se govori potem v zboru od druge strani, ne prime več teh mož, ki so že
sklenili v svojem klubu, kaj da storijo gledž na kako stvar, ki pride v zboru v razpravo. Za-nje je, kakor pravimo, „bob v steno" in če je veliko, odgovori še pač eden ali drugi iz kluba na kak govor, ne da se pa nihče pregovoriti, da glasuje drugače, kakor mora po sklepu kluba.
Od druge strani pa se dela enako ter se tudi tukaj zveže več poslancev v svoj klub in ravna se v njem enako, kakor v prvem, samo da nasproti. Mogoče je celo, da še je poslancev, katerim ne ugaja ne prvi, ne drugi klub in le-ti si napravijo potem še klub za-se ali pa ostanejo sami za-se, brez kluba in tem se pravi, da so „divjaki."
Ako sta v zboru le dva kluba, tedaj obvelja v njem vselej to, kar hoče klub, ki šteje več udov in govori izmed nasprotnega kluba so lehko lepi, „ginljivi", toda sklene se vselej le to, kar hoče prvi, močnejši klub. Drugače pa je, ako je več klubov in če ne šteje izmed njih nobeden toliko udov, da premaga po številu glasov vse ostale klube z divjaki vred, t. j. če nima sam večine v celem zboru. Tu mu je treba gledati na to, da dobi še kateri drugi klub za zaveznika in ako ga dobi ter šteje ta toliko glasov, da je večina vseh glasov v zboru na nju strani, tedaj lehko skleneta to, kar ju je volja Ona sta, vsaj v nekaterih reččh, večina v zboru.
Zaveza taka pa ni brez stroška, to se pravi: prvi, močnejši klub mora ali že tako obrniti postavo, za katero mu hodi, da je prav tudi za drugi klub, ali če že ni mogoče to, pomore pa potlej temu klubu do kake reči, ki jo hoče on, da si njemu more biti ni čisto po volji. Roka roko umiva, ob£ pa lice. Tako pravi pregovor in v resnici se tudi godi vselej tako, vsaj pri klubih, dokler jima ne pride kaj na vskrižje. Njima ali če ima, kakor v ogerskem drž. zboru, eden klub že za-se večino, godi se njemu dobro ter sklene lehko, kar hoče ali vsaj nič se ne sklene, ako on noče.
Da je potlej vlada, ministerstvo tako, ki drži z večino v drž. zboru, to se sicer godi po navadi in to je tem bolje za večino, toda pri nas v^zadnjih letih tega ni bilo. Ona je bila bolj najstrani tistega kluba, ki ni imel večine v zboru in zato desnica t. j. klubi, ki so imeli v zboru'večino, niso dosegli vsega, kar bi bili radi, posebno pa še za to ne, ker niso ali vsaj v vseh reččh niso bili med seboj jedini. To je bila največja nevolja za blagor ljudstva.
Društveno poročilo.
Od Sv. Jurija ob juž. žel. piše se nam o zborovanji tamošnje podružnice sv. Cirila in Metoda tako-le : Na belo nedeljo se je pri „Cestnem Jožu" zbralo toliko odličnega ljudstva, raznih stanov obojega spola, iz Št. Jurj a, (Jelja, Šmarija, Kalobja in od drugod, da so bile sicer prostorne sobe pretesne.
Podpredsednik Franc Pisanec, kmet iz Be-zovja, otvori zborovanje in zbrane navzočne blizo takole nagovori:
Častita družba!
Po pravilih naše družbe mene pa le zopet zadene dolžnost, namestovati predsednika (lani je bil namreč enaki slučaj — opomba dopis.).
Znano je namreč, da so bili predsednik naše podružnice č. g. Janez Wolf v preteklem letu prestavljeni iz sv. Jurija y Pišece (kakor pred lanskim č. g. Ignacij Rom k Novi cerkvi). Izrekam jim za njih trud obilno zahvalo.
Skušal bom torej manjkajočega predsednika po svojih skromnih močeh nadomestiti.
Naša družba ima skoz in skoz dobrodelen namen — kakor je iz društvenih pravil in iz „Vestnika" družbenega dovolj razvidno —podpirati šolstvo, da se naša mladina podučuje v pravem, krščanskem duhu na narodni podlagi; da bodo naši otroci zavedni katoličani, zanesljivi Slovenci in zvesti Avstrijanci.
Družbi pa je skrbeti za te dragocenosti največ tam, kjer so ravno te v največji nevarnosti, tam, kjer se naš naraščaj odtujuje veri in narodnosti naši.
Kako goreče sta se bojevala naša zaščitnika preblaga brata sv. Ciril in Metod za sv. vero in narodnost slovansko! Posnemajmo ta dva v njih gorečnosti!
Prečastiti društveniki in velecenjeni gostje, prepričan sem, da je tudi nas vse sem vodila prava goreča ljubezen za dobro stvar, katero zastopa družba sv. Cirila in Metoda. Bodite mi vsi, ki ste došli od daleč in blizo, iskreno pozdravljeni 1 Kličem Vam: „Dobro došli 1"
Oni pa, ki čuva med nami, naj na pri-prošnjo naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda d& uspeh in svoj blagoslov, ker prazno je delo brez pomoči iz nebes !
Resničen pa je tudi pregovor, ki pravi: Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog. Delajmo torej „z združenimi močmi" po geslu našega presvitlega cesarja Franc Jožefa; pod njego vim varstvom se smemo zbirati in posvetovati se. Pozivljem Vas, da preblagemu in priljubljenemu po3tavodajalcu z menoj zakličete trikratni slava! — Iz mnogobrojnih ust ta pozdrav navdušeno in gromovito odmeva. Ves govor so navzočni prav pazno poslušali ter na konci z glasnim priznavanjem odobravali.
Med tem pa se pripelje bivši predsednik č. g. Janez "Wolf ki je iz Pisec prišel k zborovanju; vlč. g. Kreft, župnik Kalobski, ga v odboroyem imenu iskreno pozdravi.
Temu sledi tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, kateri se odobri. Računi se predlože, gg. Krift, Mikuš in Ogrizek jih pregledajo in potrdijo.
„Vestnik" se med navzočne ude razdeli in tudi nekaj drugih po družbi izdanih knjig razpeča.
Poberejo se letni doneski; lepa vsotica je došla, ki priča o zanimanji za društvo, ter o naklonjenosti prijateljev društvenih načel tej podružnici.
Gospod doktor Treo povdarja važnost društva, omenja neprilike, da sta že dva predsednika izvoljena, bila v svojem poklicu pred letom prestavljena, ter zato priporoča v izvolitev samo takšne, ki so stalni v svojem kraji: samo posestnike in sicer Franc Pisanec, veliki posestnik v Bezovji, ki je že dve leti vodil podružnico kot podpredsednik, ki se je danes v svojem govoru pokazal tako vnetega društve-nika, kot predsednik; njegov namestnik, Jože Podgoršek (Cestni Jože); tajnik Jakob Mastnak iz Lokarij, namestnik njegov Matija Kavčič; kot blagajnik pa Janez Hren, namestnik njegov pa Anton Rataj (Zikušek). Ta predlog se z burnimi „dobro" klici vsprejme in imenovani se volijo z vsklikom.
Kot društveni zastopnik pri glavni skupščini se tudi z vsklikom voli vlč. g. Vekoslav Kreft, župnik na Kalobji. Potem strogo ofici-jelnem delu prične se prosta zabava. Izmed obilice izvrstnih govorov omenjam naj samo onih, ki so z družbenimi nameni v najbližji dotiki, kakor g. Wolfovega, v katerem nazdravlja delujočemu odboru; g. doktor Filipič povdarja, naj se naša načela tudi djansko in vselej zvršujejo; gosp. doktor Treo želi osnovanje ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Sv. Jurji; blagajnik Janez Hren navaja lastovično gnjezdo in vrabca vzgled, kako je braniti svoje in še več drugih
Govorilo seje tudi, da bode, če tudi družba deluje z navdušenjem, vendar težko dosezala svoj blagi namen, dokler nam naši poslanci v parlamentu ne pridobč tega, za kar se družba po-
teguje privatno; trkati torej treba tu in tam, dokler se odpri vrata v povoljnejšo bodočnost.
Vsem p. n. gostom iz Celja, iz Šmarija in od drugod, ki so nas v tako lepem številu počastili s svojo navzočnostjo, ter tako pokazali naklonjenost naši podružnici, izrekamo prijateljsko zahvalo.	J.
Gospodarske stvari.
Ameriške trte.
V krajih, kjer že razjeda trsna uš, pa tudi drugod, kjer je nevarnost za to, da se priklati ona tudi tje, treba je skrbeti za to, da si vinorejci dobijo ameriških trt ter jih nasadijo že sedaj, da jim nadomestijo domače trte, če jim jih uš vkonča.
Ali vprašanje je, kje jih dobe? Zal nam dene, da ne moremo dati na to vprašanje odgovora, kakor bi radi, kajti društva, ki žive in imajo od države celo podporo za to, da skrbijo ljudem za pomoč, so v tem oziru gluha in slepa. Nikjer ne bere človek o njih, ali vsaj ne v tacih listih, do katerih ljudstvo pride. Zato podamo mi le tiste napise, ki so nam znani ter se pri njih prodajajo ameriške trte.
Te so: Rozge od ameriških trt Riparia, Colonis, York Madeira dobijo se na graščini Murhof, pošta Weitersfeld — ob Radgonski železnici. — Istotako prodaja rozge Riparia souvage in York Madeira oskrbništvo graščine Merlhof v Kamnici pri Mariboru. Pri občh graščinah še ni trtne uša.
Cene pa ne znamo, vendar ne bode prevelika in z navadnim pismom, kateremu se priloži poštna znamka 5 kr., poizve se gotovo.
Ne vemo sicer, toda mogoče je, da ima tudi g. dr. Ivan Gršak. c. kr. notar v Ormoži, ameriške trte na prodajo. Tudi naš sotrudnik, g. Fr. Matijašič, nadzornik drž. ameriških trsovnic na Ptuji, pove v tem oziru rad, kar more in je komu potrebno.
Sejmovi. Dne 24. aprila pri sv. Juriji na južni žel. in v Mozirji. Dne 25. aprila v Št. Juriji pod Tabrom, pri sv. Juriji na Ščavnici, v Kostrivnici, v Vuzenici in v Vitanji. Dne 27. aprila v Apačah, v Kozjem, v Dolu, v Orešji in na Ponikvi. Dne 28. aprila v Št. Le; nartu v slov. goricah.
Dopisi.
Iz Brežiškega okraja. (Pojasnilo.) G. J. Janežič mlj. nam piše z ozirom na dopis v št. 15. ter pravi, da je on posestnik drevesnic na Bizeljskem, pa da se ni volitev v okrajni za-stop nikakor udeleževal ter da ni svojega drevja sploh v nobenem listu, kakor le v „Slov.
Gosp." ponujal". — Kolikor mi sodimo, tudi g. dopisnik ni imel njega v mislih, s tem rajši pa torej vzamemo to pojasnilo na znanje in s tem tudi naši bralci. Ured.
Iz Celja. („Domovina") zval se bode nov političen gospodarsk list, kateri bode pričel izhajati začetkom maja t. 1. v Celji. Izdajatelj in urednik mu bode Dragotin Hribar, tiskar v Celji. Prihajal bode dvakrat na mesec in stal do konca leta le jeden goldinar. List, katerega potrebo so spoznali ondotni svetni in duhovni voditelji naroda, prinašal bode celjske, spodnje-štajerske in slovenske novosti sploh. Poročal o dogodkih v Avstriji in po širnem svetu na kratko; gojil bode pravo avstrijsko domoljubje, priporočal verno, krščansko življenje in poudarjal v zvezi s temi načeli slovensko zavednost in rodoljubje. S politiko se bode le toliko pečal, kolikor zahtevajo ondotne posebne razmere. Neopravičene napade nasprotnikov na poštene slovenske zavode in domoljube zavračal bode yselej krepko. Prva šteyilka izide prvo soboto meseca maja. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Dragotin Hribar v Celji.
Od sv. Lovrenca ob kor. žel. (Slovo.) Ni še dolgo časa, ko smo zgubili dva blaga moža, a sedaj že zopet tretjega, namreč občeljub-ljenega izglednega učitelja g. Gregorja Polanca, katerega bodemo močno pogrešali ne samo v šoli, v godbi in v petju, ampak tudi pri vsem poštenem narodnem delovanji. Obžalujemo toraj, da je nepravična usoda tako ukrenila, da je nepozabljivi nam učitelj svojo prošnjo vložil in nato v Vuzenici enako službo dobil, ter se tudi takoj tje preselil. Blagi mož, na široko spoštovan radi svojega lepega zadržanja, kakor tudi izglednozvrstnega učiteljevanja čez 23 let svojega neumornega tukajšnjega delovanja, si je pridobil neminljivih zaslug, katerih se bodemo s hvaležnim srcem vedno spominjali. Smelo rečem, da so tako neutrudljivi delavni učitelji, kateri bi od zore do mraka se mučili v prid mladine ter jo podučevali pred in po šolski uri in ji zraven toliko dobrega v glavo vbili, kakor g. G. P., — taki možje so redki. Videli bodemo, ali bodo le nasledniki hoteli se toliko in s čezmejnim podukom naše mladine pečati, da bi se zraven potrebne šolske tvarine še otroci naučili godbe, petja itd. Gosp. G. P. je skoz in skoz pravicoljuben, nadarjen mož, kateremu smo vso čast in hvalo dolžni. Brez skrbi smo mu svoje otroke, če tudi odrasene, zaupali. Zato nam priča prava goreča ljubezen šolarjev do nepozabljivega jim učitelja, kajti ko zaslišijo šolarčki ljubljenega svojega učitelja slovo, presune jih tolika žalost, da neutolažljivo jočejo, pa tudi blagi učitelj se ne more solz zdržati. To je bil prežalosten dan, kojega ne-pozabijo nedolžni, jokajoči otročiči, katerih jok se zvun šole sliši; take solze morajo priteči
do najvišjih krogov, in ti bodo pravičniše sodili, kakor more biti nižji strankarski. Vrli Vuze-ničani, ponosni bodite toraj prišlega učitelja, bodete spoznavali ga visoko ceniti. Vas, g. učitelj, pa obdržimo hvaležno v vednem spominu in Vam iz vsega srca želimo kmalo največjo srečo zav-živati v svoji ljubljeni obitelji! Bog Vas obvaruj in ohrani krepkega zdravja še mnogo let!
Od Marije Snežne na Velki. (Šolsko.) Te le vrstice veljajo vzornemu značaju, česti-temu in preljubljenemu bivšemu nadučitelju našemn, gospodu Vidu Majcenu. Blagonosno so delovali celih 50 let, od teh pa 42 v naši sicer lepi a borni fari, Malone vsaki izmed nje prebivalcev bil je njihov učenec. Preteklo jesen so prosili oblastvo, da jih deje v zasluženi pokoj. Ona jim željo izpolni, vendar jih ob jednem poprosi, da še učijo do velike noči letošnjega leta. Radi so gospod nadučitelj to obljubili. Zadnje nauke so polagali v mlada srca in to s toliko ljubeznijo in milobo, a tudi z veliko požrtvovalovstjo, ker so nevarno bolezen, ki je v njih rastla nezapaženo, od dne do dne bolje čutili; muke so postale začetkom marcija tako hude, da so obležali. Ostavili so stolico, toda ne učencev, katere so sedaj še tesneje zaklenili v srce svoje; a to jim je krvavelo. Kakor balzam pa jim je bil dopis, v katerem se jim krajni šolski svet zahvaljuje za preobilni trud in mnogoletne uspehe v vzgoji in pouku. Glasi se tako-le: Vašo prošnjo z dne 3. t. m., poleg katere Vam slabo zdravje ne dopušča več nadaljevati šolsk. vodstva in poučevanja, kar ste blage volje še storili potem, ko ste stopili v pokoj, Vam usliši okr. šolsko oblastvo ter se Vam zahvali ob enem za Vaše mnogoletno uspešno delovanje na šoli v Velki glede na odgojevanje in poučevanje po vsem zasiuženji! Okr. šolski svet Radgona, dne 21. marcija 1891. Predsednik: Scherer. — Hvala Bogu se gospodu nadučitelju zdravje vrača: naj bi jim Milostljivi sedaj tudi dal vživati dolg in vesel pokoj, kakoršnega so si zaslužili!
Od sv. Vrbana pri Ptnju. (Zdravnik) gospod Kranjc je na plučni bolezni, še le v 41. letu svoje starosti, tedaj dosti prerano, umrl. Cela okolica, posebno po Vrbanska fara žaluje nad veliko zgubo, ker je bil rajni vesten in skrben zdravnik, in prav miroljubnega obnašanja. Kdor je bil nazoči pri njegovem sprevodu, ta se je osebno prepričal zaupanja in ljubezni do njega, kajti ne le samo iz domače fare. ampak tudi iz vseh sosednih in tudi dal-njih far je prišlo ljudstva, da je bila stiska, rajnemu iz prijazne hvaležnosti k zadnjemu popotovanju čast skazat! Obžalovanja vredno je bilo slabo vreme, ker je za tega del dosti časti-teljev njegovih zadržalo, koji bi še bili radi prišli. Tudi njegovi posebni znanci in prijatelji raznih stanov, kakor: naš deželni poslanec in odvet-
nik gospod dr Jurtela, več gosp. uradnikov in učiteljev iz Ptuju in okolice so prišli k pogrebu. Zbrani, izvrstni pevci so rajnemu pri domu pesem „Nad zvezdami" in pri grobu, „Blagor mu" zapeli. Sprevod so naš domači čast. gosp. župnik z dvema tukajšnima čast. gospodoma vodili. Naši domači godci, so sprevod izvrstno žalostno godbo povzdignili, katera vsakega do solz gene. Rajnega so vrbanski preostojuik.i ne mirudvor zanesli in njega tamkaj k večnemu počitku položili. Hvala in zahvala ysem poprek, kateri so rajnemu po eni ali drugi strani zadnjo čast skazali. Lahka mu naj bo zemlja! V Gospodu naj mirno počiva. Nam pa ljubi Bog naj pošlje drugega zdravnika, ker je tak velika dobrota in potreba za celo okolico!
S Pohorja pri Mariboru. (Odpadnik.) Naša občina je že bila narodna od časa, ko so se volitve začele. Volilec je bil vselej Andrej Lobnik in nismo še propali večkrat, kakor za deželni zbor leta 1890. Tu smo zvolili Jan. Maharja. Tega pa so liberalci iz Pivole in iz Gornjih Hoč na den volitve tako napojili, da se ni streznil do drugega dne, do volitve v Mariboru. Mož ni vedel tisto jutro, kam se podati ; v tem, ko bi se naj bil podal na severno stran, pa se je podal na južno. Odtod ga je potem Hočki „pipar" France Miiller v lični kočiji na volišče zapeljal. V tem mu je pač torej veliko čast zkazal, toda po volitvi je moral naš Janez pešice domu korakati. Tako Nemci delajo in prav je, če delajo tako s slov. odpadniki. Tje v kočiji, nazaj pa po čevljih.
Iz Št. Lenarta pri Laškem. (Smrtblage žene.) Umrla je tukaj na veliki petek zvečer Neža Lapornik, rojena Obaržau, žena posestnika Jurija Lapornik v Žigonu. Pokojna je bila zvesta žena, skrbna mati treh sinov, in miroljubna soseda. Bila je usmiljena proti revežu, rada mu je pomagala, kolikor se je dalo. Mnogim je bila tudi krstna botra, temu dokaz je bil, da je bilo pri pogrebu na velikonočno nedeljo popoldan, veliko tistih navzočih, katere je ona v krstu držala. Razen teh bila je velika procesija domačih, kakor tudi sosednih faranov, ki so spremili njeno truplo k večnemu počitku. Bila je tudi bogaboječa kristjana; potrpežljivo je prenašala hude bolečine na nogi, vsled katere je tudi umrla. V svoji dolgi bolezni je rada prejemala sv. popotnico, upajoč, da bo potem srečno dokončala tek življenja. Zaradi njenega skrbnega pripravljanja na smrtno uro, kakor tudi radi njene usmiljenosti, upamo, da ji je Bog obilno plačilo dodelil. V miru naj počiva!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V ponedeljek je bilo pri svitljem cesarja v avdijenci predsedništvo
drž. zbora dr. Smolka, baron Chlumeeky in dr. Katbrein. Cesar jim je rekel, da želi, naj se v drž. zboru sklepa o rečeh, ki so naštete v pre8tolnem govoru, tedaj v prvi vrsti o gospodarskih reččh. Tako v celem utegne se pač to izgoditi, toda težko, če se gospoda ves čas zdrži političnih stvari in nam se dozdeva, da to tudi ni mogoče. Do zdaj so bile že štiri seje, pa vse skorej brez pomena in s kraja pač tudi ni mogoče drugače. Volitve v razne odseke so se izvršile gladko, prav tako, kakor so se poprej v klubih dogovorili gledč na nje. V devetih odsekih so tudi slov. poslanci, med njimi je g. Miha Vošnjak in sicer v obrtnem odseku. — Stajarska c kr. kmetijska družba razpisuje službo učitelja za mlekarstvo, toda le v nemških listih in tudi ne tirja od njega, da zna slovenski. Po takem pa ga naj tudi plačuje le iz nemškega denarja, ne pa iz denarja svojih slov. udov in pa iz državne podpore! — Na Koroško pride za avskul-tanta pri c. kr. okr. sodnijah naš rojak, g. J. Kotnik, domu iz Velenja. To je sicer dobro, toda treba bi bilo tudi sioy. sodnikov v višjih službah, v te pa silijo vselej le nemško gospodo. — V Ljubljani so zmagali pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop možje „Slov. društva", toda kakor je podoba, „z vso silo". No, to sicer nič ne dene, ali želeti je, da preneha sedaj tisto nespodobno ščuvanje, katerega je doslej bilo vse mesto polno. — Župani ajdovskega okraja na Goriškem so se bili dne 12. aprila zbrali na Goričici ter so sklenili prositi visoko vlado, da se zniža zemljiški davek, ker so se bila zemljišča vcenila previsoko, t Zal, da je tudi pri nas tako. — V Trstu noče gospoda na c. kr. pošti znati slovenski ter se ji izgodi včasih, da pošlje slov. pisma n. pr. namesto v Gorico, kje kam na Hrvaško. Tu bode pač treba pritožbe do c. kr. minister-stva na Dunaji. — Na Hrvaškem čuti se vsako leto več potresov in meni se, da bodo s časom še močneji, kakor doslej in torej nevarni. — Vogerskem drž. zboru se vrši posvetovanje o načrtu postave, po kateri se na novo vredijo sodnije. Doslej se ni bilo vselej zanesti na nje in je večkrat trpela pravica nasproti krivici. Naj postane naprej v tem oziru bolje!
Vunaiije države. Naša svitla cesarica biva sedaj v Rimu in pravi se, da obišče, če tudi le na tihem, sv. očeta Leona XIII. — Višji mojster italijanskih framasonov je nek jud Lemmi in sedaj se je izvedelo, da so ga bili pred leti obsodili v ječo za voljo tatvine, pa jim je možic zbežal. Lepo društvo je torej to, ki ima na Čelu tatu. — V Cerdi blizo Palerme je 2000 kmetov ugovarjalo zoper novi davek, ki ga tam plačuje vsaka rodbina ne gledč na
to, ali glešta kaj ali se živi le od svojih rok t. j. od dela. Vdrli so v ječo ter iztrgali iz nje tovariše, ki jih je bila gosposka zaprla. Oj lepa Italija! — Na Francoskem poviša se col-nina t. j. davek na blago, ki prihaja iz drugih dežel, za precejšnjo vsoto. To pride pač prav drž. kasi, ne pa tako trgovcem, zato so zadnji zoper vsako povišanje tega davka. — V a n-gleškem drž. zboru sklepa se postava, ki meri na to, da si irski kmetje nakupijo zemljišča, ki jib imajo doslej le v najemu ali „v štantu". To je že tedaj vendar le nekaj za uboge, tlačene Irce. — Knez Bismarck ni dobil pri volitvi za drž. zbor v Berolinu večine in treba je ožje volitve in pri tej brž ko ne zmaga knez. — Po Nemškem je počil glas, da je vojska z Rusi že tako, kakor gotova, nemška vlada pa pravi sedaj, da ni na taki govorici uič resnice. Dobro, če je ni! — Na dvoru ruskega carja se nekaj plete, toda ne zna se prav, kaj, le toliko je gotovo, da dela caru lastna rodovina preglavico. Veliki knez Mihael mora z doma na 5 let in njegova mati Feodorovna je umrla prav na naglem. — Rumu n ski kralj Karol je praznoval 251etnico svoje vlade; na prestol v Bukreštu je prišel po spletkah kneza Bismarcka in še ima sedaj nasprotnikov v deželi. — Prejšnji srbski kralj, znani Milan je že odšel iz Belega Grada in misli se naseliti v Parizu. No, on ljubi življenje, kakor je v tem mestu, toda težko, če mu bode za to dovolj cvenka! — Na otoku Krt, ki je del grške države, so nastali nemiri in sicer zoper jude, ker jih imajo na sumu, da so umorili mlado kršč. dekle. Le-to so v resnici našli mrtvo v tistem delu mesta, kjer prebiva največ judov- — Razpora med Menelikom, abi-sinskim cesarjem v Afriki in laško vlado še ni konec in Menelik se brani podpisati pogodbo, kakor mu jo Italija ponuja. — Harrison, predsednik republike zedinjenih držav v severni Ameriki, dela na to, da odpravi s časom iz cele Amerike tuje t. j. trgovce iz Evrope ter pravi, da jih Ameriki ni treba, ker ima blaga dovolje doma, v Evropo pa ga pošljejo lehko domači trgovci. To je sicer velika misel, toda najbrž ostane le pri misli, kajti "trgovina hodi svoja pota ter ne vpraša veliko, kaj da kdo o njej misli, ampak kaj ji „več nese".
Smešnica 17. „Človek", zatrjuje krčmarica trgovcu iz mesta, „človek se pač moti v časih. Zmerom sem vas sodila po vašem nosu za juda pa hvala Bogu, da niste". — „Saj res", odvrne jej trgovec, „res se moti človek lehko. Jaz sem bil doslej zmirom mislil, da dolgi lasje niso znamenje kratke pameti ženske".

■
Razne stvari.
(Sv. birma.) Mil. knezoškof delijo letos zakrament sv. birme v dekanijah: Št. Martin-ski pri Slov. Gradci, St. Lenartski v Slov. goricah, v Gornjegraški, v Ptujski in v Brežiški. Najprej se izgodi v Št. Lenartski dekaniji in sicer dne 18. maja pri sv. Lenartu, dne 19. pri sv. Juriji, dne 20. pri sv. Rupertu, dne 21. pri sv. Bolfanku, dne 24. pri sv. Ani, dne 25. pri M. Snežni, dne 26. pri sv. Benediktu, dne 29. v Negovi in dne 81. pri sv. Trojici.
(V dekanijah.) Ptuj in Brežice bode delitev sv. birme v drugi polovici junija in v dekanijah sv. Martin in Gornji grad v meseci avgustu in sicer v dekaniji sv. Martina v začetku, v dekaniji Gornjegrajski pa proti koncu meseca. Natančneje pa še objavimo dneve birmo vanja v svojem času.
(Javna zahvala.) Gornjesavinjska posojilnica v Mozirji je, kakor vsako leto, tudi letos darovala za vboge šolarje na Gorici znesek dvajsetih goldinarjev a. v., za koji blago-dušni dar v imenu obdarovane mladine podpisana najtoplejšo zahvalo izrekata. Bog plati!
Anton Žager,	Jožef Praznik,
nadučitelj.	kr. šol. ogleda.
(Doki a de.) Iz dež. odbora v Gradi po-izvemo, da imajo doklade okraj Kozjanski 29, Vranski 30, Šmarijski 32 in Sevniški 33 kr. na 1 goldinar drž. davka ali „cesarske štibre". Drugi okraji pa imajo nekaj nižjo doklado, med 22 do 25 kr. in smo jih mi že objavili na drugem mestu.
(Okr. z as top) v Brežicah je dne 18. aprila izvolil okr. odbor in načelnika pa njegovega namestnika. Slov. možje pa se volitve niso vdeležili, ker še dež. odbor ni rešil njih ugovora zoper volitev iz veleposestva.
(Imenovanje.) Namestnijski svetovalec in c. kr. okr. glavar v Mariboru Viktor baron Hein pride k c. kr. namestniji v Gradec in na njegovo mesto v Maribor pride g. Prid. Marek, c. kr. glavar na Ptuji. Za c. kr. okr. glavarja pa pride na Ptuj g. dr. Alf. vit. Scherer, doslej na enakem mestu v Radgoni. V Radgoni pa dobi mesto c. kr. okr. glavarja Ivan baron Salis-Soglio.
(Odlikovanje.) Dež. sodnije svetovalec v Celji, g. J. Levizhnik, stopi v pokoj in je dobil v tem čast svetovalca dež. nadsodnije.
(V Celji) hoče župan dr. Neckermann in dr., naj se napravi za tamošnje Nemce (!) nemška župnija in po mestu se raznaša neka prošnja v tem smislu ter se pobirajo sedaj podpisi za to — tudi od slov. družinčet. Oj, oj!
(Nadzorovanje.) C. kr. namestnik baron Ktibeck je bil te dni v Mariboru ter je obiskal c. kr. učiteljišče in ogledal si je tudi slov. šolo v Graškem predmestji.
(y podporo) slov. dijakov v Mariboru je poslal neimenovani gospod iz Ljutomera kupone v znesku 7 gld. 10 kr. Bog plati!
(Sv. misij on) bode v Lembahu, kakor se nam od tam poroča, od dne 29. aprila do dne 7. maja.
(Nemška država) šteje svojih prebivalcev blizo 50 milijonov, naše cesarstvo pa jih ima z „Novo Avstrijo" ali z Bosno in Hercegovino samo 43 milijonov.
(Staj. posojilo.) Pri posojilu, katero vzame štaj. dežela za novo železnico, se je vpisalo za 496.000 gld. več, kakor je deželi treba.
(S trte) zvila si je „Presse" na Dunaji brzojavno poročilo iz Gradca, češ, da pozivlje škof Strossmayr slov. duhovništyo na Spodnjem Štajarji na to, naj dela z vso silo za romanje v Trsat v času, ko se obhaja tamkaj 5001et-nica. V celi naši škofiji ne zna nihče, noben duhovnik za to in je le žalostno, da raznaša kaj tacega „Presse", ki velja sicer zato, daje glasilo grofa Taaffe.
(0 s e p n i c e.) Kakor se poroča, ostane tudi za naprej pri uredbi, vsled katere se morajo otroku staviti osepnice ali koze na prvo v prvem letu, in potem v drugo pred 14 letom.
(„Siidmark".) To društvo naznanja, da vzprejme neki „graščak" v Mariborskem okraji kmalu 6 do 8 hlapcev in po vrhu še dve vini-čarski rodbini, toda biti jim je — trdim Nem cem. Posebno dobra služba pa pač ni na tej „graščini", kajti že cela dva meseca kliče „Siidmark" tje hlapcev, toda doslej, kakor je podoba, še brez sreče.
Loterijne številke:
Trst 18. aprila 1891	8, 55, 1, 66, 39
Line „ „	82, 20, 57, 22, 31
Orgljavec in mežnar,
in
1-3
kateri že skozi sedem let pri cerkvi majhne fare službuje, želi službo v večji fari. On je je 30 let star, samičen in spreten v orgljanju. On zamore tudi Cecilijansko petje gojiti, oziroma vpeljati, ako se želi. Dotične ponudbe se blagovoljno pošljejo v upravništvo tega lista.
Pri proštijski in mestni župnijski cerkvi v Ptuji se s tem razpiše služba cerkovnika in organista. Prošnje se naj pošiljajo cerkvenemu predstojništvu do 20. maja t. 1. Zahteva se izurjenost v cerkvenem petji, ročnost v orgljanji in koralu in krščansko mišljenje. Več se izvé pri mestnem župnijskem uradu v Ptuji,	1-2
"V a b i 1 o.
Savinjska posojilnica v Zavci vabi svoje ude k rednem obrnem zboru v nedeljo dne 26. aprila 1891 ob 2. uri popoludne v občinsko pisarno v Zavci.
Ako bi ne prišlo k tem občnem zboru sklepčno število društvenikov, skliče se ob enem na tisti dan v tistih prostorih in tistim dnevnim redom ob 3. uri popoludne 2. občni zbor, pri katerem je potem vsako število navzočih društvenikov sklepčno.
Dnevni red :
1.	Predlaganje računov za leto 1890 in volitev dveh gospodov pregledovalcev.
2.	Razni nasvet. Žavec, 17. aprila 1891.
............ ........ Načelstvo.
Karol Soss, „k kmetu",
v Graškem predmestji št v. 9
v Mariboru,
priporoča za letno dobo svojo veliko zalogo po najnižjih cenah.	1-4
Kari Pirch-ova
kljuearska delavnica
Maribor, grajske ulice (Burggasse) št. 28
* proti vlomu in ognju
varne l>lag*ajiiice,
skrinjice (kusete)
in proti vlomu zavarovane
ključaiiice
na najboljši način izdelane,
isto tako ti verne zapore, brezhrupne, posebno za vhodna vrata. Vsprejemlje vsakovrstna ključarska dela, strelovode, hišne telegrafe itd. itd.	5 20
ac Nizka cena. Vestno delo.
Proti», reviiia,
trganje po udih, izpadanje lasov, ohromenje, bolezni v želodci in živcih se ne odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim konjakom, kateri seje poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica I fl. 20 kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	7
Rfiieiliktu llertl, graščaku v Goliču pri Konjicah.
Oznanilo.
Kupiti želi nekdo liišo z malim vrtom, sposobno za štacuno, pri farni cerkvi, ali v malem trgu, pod ugodnimi pogoji v ceni 800 do 2000 gld. — Kdo? To pov6 upravništvo tega lista	2-2
Mesto mežmarja
išče pošten in zvest mož, 33 let star in z dobrimi spričali. Dotična pisma naj se blage volje pošljejo podpisanemu.
Oplotnica, dne 23. aprila 1891. _Radoslav Vučer.
Znamenit zaslužek, 5"15
ki vedno narašča in dolga leta traja, dobodo izurjene in zanesljive osebe (njihovo dosedanje življenje mora biti neomadeževano), katere pridejo z ljudmi pogostoma v dotiko. Dosluženi žendarji in podčastniki imajo prednost. Pisma pod naslovom: G. S. 1891 Graz poste restante.
Vse stroje za gospodarstvo in vinorejo!
Pluge, brane, valjarje za njive, sejalnice, kosilnice, senene preobračalnike, grablje, ki je konji vlečejo, senene stiskalnice, mlatilnice, geplje, lokomobile, trierje, čistilnice, stroj za robkanje, slamoreznice, mline za trojano moko, reporeznice, drozgalnice za sadje, stiskalnice za sadje, drozgalnice za grozdje, stiskalnice za vino, drozgalnice za olive, Peronospora-stroje, stroje za lupljenje sadja, sušilnice za sadje in zelenjavo, sesalke za vino, razne reči za klet, sesaljke za vodnjake, okrogla žaga, decimalne vage, vage za živino, separatorje za mleko, vinte za sode, vrtalo, stiskalnice za sladko pičo, pralne
stroje, stroje za čiščenje lana itd. Vse najboljše izdelano in po najnižjih cenah.
! Poroštvo, ugodili pogoji za plačevanje, čas za Mcjs 1
Zaloga strojev za gospodarstvo in vinorejo
Ig1. McSler, Dusiaf
II. Praterstrasse Nr. 78.
¡315* Bogato ilustrovani ceniki s 144 strani v nemškem, laškem in slov. jeziku na zahtevanje brezplačno in franko.	4-20
Pošteni zastopi se povsod ustanavljajo.
Veliki živinski sejmovi.
V občini Sv. treh Kraljev v slov. gor. vršijo se živinski sejmovi, vsako leto dne 1. maj-nika in 18. oktobra.
Občinski urad Sv. treh Kraljev dne 9. aprila 1891.
Ferd. Kapfer, predstojnik.
VKB ii^MBi se a'1 Pr(>da liiš» S H ^ K H fl s 3 sobami, 2 kuhinjami,
hlevom za živino, veliko delavnico ¡za vsako rokodelstvo, z velikim vrtom, rodovitnim travnikom l1/s orala velikim, nekaj sadnega drevja, dva orala hoste. Posestvo je v Rogačkem trgu ter je pripravno za vsako rokodelstvo.
Natančna pojasnila daje Filip Galun, mizar v Rogači.	2 3
Tiiriiskn virn.
Prav težka in močna cerkvena ura, katera četrtine bije je zgotovljena in na prodaj; teže ima črez 5 centov in bo za 100 let trpela Ravno tako tudi velike orgije blizo dodelane z 16 spremeni. Vse se po nizki ceni proda v dveh obrokih pri Franc Rateju na Ponkvi pri juž. žel.	2-3
Največji uspeh! Poskusite in sodite !
Vili (' il v a j o «• i
TORD-TRIPE
vkonča podgane, miši in krte, ne da bi bla nevarnost za domače živali. Zailtek à 5© kr. in a gad. A. Cousseau, Traverse Gazzino 5, Marseille.
V Mariboru: Glavna zaloga pii Edvardu Rauscher, droguistu.	7-13
==wl
Najcenejši, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz
•o? izvirni carMii
D^* vnruje trojno
«oviazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko CfOdje, 'l? itd. pred gnjilobo, gll-vaml, oStorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužuje.
1 kgr. zadošča za 6 kvadratnih metrov. Pregled brezplačno. Kakovost neprekoaeno zajemčena. 5 kgr. 1-50 gld., 100 kgr. 16 gld. z Dunaja.
Mihael Bartliel in drug,
na Dunaji X., Keplergasse 20.
(Ustanovljena 1781.)	1-10
MmzfjlMS*
Posojilnica pri sv. Lenartu v slov. gor. ima dne I. maja dopoludne ob 10. uri svoj redni letni občni zbor.
¥
društvu v JPtnji
pristopilo je v I. četrtletji 1891. leta 138 novih udov.
Dalo je se 343 strankam posojil za 46.517 fl., vrnilo pa se je na posojila 37.081 fl.
Vložilo se je 63.241 gld. 9 kr., vzdignilo pa hranilnih vlog za 52.704 gld. 59 kr.
>1 vigiog-rsMliifilke!
Priporočam svoje dobro izdelane
izpilil
bakrene, znotraj pokositrene z zaklopko. Komad 14 fl. Ako kdo vzame 6 komadov, dobi 7 °/0 popusta.
Vunanja naročila proti povzetju ali gotovini.
S spoštovanjem	f>
Albert Ficbiffei',
Icotlsn", Maribor, koroške «lice.
Ovfjlavec9
novinec polnoleten, samičen, si želi službe; peča se z delom krojaškim za oboji spol. Več povč upravništvo „Slov, Gosp."	3-3
Dva glasovira
v dobrem stanu sta na prodaj. Kje? Pov6 upravništvo „Slov. Gosp."	3-3
Prodajalniea,
katera obstoji od leta 1876 na velikem trgu v Mariboru se proda. Več povč upravništvo „Slov. Gosp."	3-3
Willkoiimi".
Ta oves je v planinskih deželah med vsemi j?0rtan)i najzgodnejši, plodnejši in težji: raste na visoko od 5-6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže.
Zadostuje, ker se ta oves redko seje, 50 kil kot seme za jeden plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več kakor 50 kil za kilo 20 kr.
Razpošilja, kakor dolgo seže, vrečo po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali postnemu povzetju fianko na vsako poštno postajo
llencriikt Ilertl,	8 8
veliki posestnik na grajščini Golič pri Konjicah.