Politični shod pri Sv. Jakobn v Slovenskih goricali. V lepem vremenu in ob obilni udeležbi je zborovalo dne 8. oktobra v prostorih gsp. Peklarja politično društvo za ta okraj. Shod otvori predsednik g. G. pozdravljajoč navzoča gg. dr. Pipuša in Kača, ki sta se blagohotno odzvala njegovemu pozivu, in mnogoštevilne udeleženee. Nato jih je navduševal k ljubezni do slovenskega materinskega jezika, kar je bilo prav primerno za ta kraj, ker še tukaj mnogoteri in še celo kakor ves obstekel išče svojega zveličanja v nemškem jeziku in zametuje jezik svoj domači. In kakor kladivo padale in udarjale so besede govornikove, kakor: človeka obsodimo, kateri svoje matere ne spoštuje; obsodbe in zaničevanja je vreden, kdor zaničuje jezik, ki ga je mati učila. Dokler se še jezik domači glasi, še čast naroda slavi. Slovenc, ki jezik svoj zaničuje, je podoben kmetu, ki je slekel kmečko obleko in se zavil v gosposko, in ni ne kmet ne gospod, podoben pogreti jedi, preoblečenemu vranu. Svoj iezik ljubite, tuj jezik spoštujte! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Kot drugi govornik je nastopil gospod dr. Pipuš. V lepem, mirnera in stvarnem govoru nam je pojasnil, kako se tujci, naJi sovražniki vedno bolj v nas zarivajo in nas jzpodnvajo v vseh stiskah, na vseh črtah, okoriščajo se z našim denarjem, za nas pa, ko nas zaničujejo, kar nič ne skrbijo. Treba torej, da lastni naši sinovi na naši zemlji zagospodarijo. Da torej krivice od sebe odvrnemo in samosvoji postanemo, zahtevati moramo po svojih poslancih splošno, enako in neposredno volilno pravico, če že ne slovensko, pa vsaj jugoslovansko vseučilišče, slovensko nadsodišče ločeno od graškega, poseben namestniški oddelek in poseben deželni šolski svet. Predsednik predlaga resolucije, katere se sprejmo in sicer: 1. Celjska policija naj se podržavi; 2. proti socijaldemokratičnemu učitelju Horvateku protestujemo; 3. utrdi se zveza Slovencev in Hrvatov; 4. pozdravlja se zadnji sklep državnozborske desnice skupnosti in edinosti; 5. shod opozaria slov. poslance, naj se čim prej onemogoči pot uvažanju italijanskega vina. Veliko zanimanja pa so kazali naSi kmetje za govor gsp. Kača. ki je razpravljal v poljudni besedi o koristi in potrebi kmetijskih zadrug. »Zadruge! to pa to!» In gnetli so se skupaj in bliže. Povdarjal je govornik, da kmet zdaj mnogo bolj tlačani, kakor za prave tlake, in da mu od nikoder ni pomoči, niti od države ne, zato si mora sam pomagati. In to doseže v skupni moči, v združenju, po gospodarskih zadrugah. Skupno si lahko polja, živino in gospodarske pridelke zboljšujejo in množijo, zavarujejo, za dražjo ceno oddajejo, in zopet dosežejo večjo imovitost. — In še tisti večer je pristopilo 41 udov, osDovali smo zadrugo in še izvolili ves odbor, načelniski, nadzorniški in razsodiščni in upanja polni gledamo zdaj v boljšo bodočnost.