20I5 Acrocephalus 4 DORPS M BirdLife I NTE R NATI ON AL letnik 36 številka 166/167 strani 105-204 volume 36 number 166/167 pages 105-204 Impresum / Impressum Acrocephalus glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Journal of DOPPS - BirdLife Slovenia ISSN 0351-2851 Lastnik / Owned by: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia), p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Oddaja rokopisov / Manuscript submission: DOPPS - BirdLife Slovenia, p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija e-mail: jurij.hanzel@dopps.si Glavni urednik / Editor-in-Chief: Jurij Hanžel, DOPPS - BirdLife Slovenia, Slovenia Sourednik / Associate Editor: Dare Sere, email: dare.sere@guest.arnes.si (Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook) Uredniški odbor / Editorial Board: dr. Bojidar Ivanov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Franc Janžekovič, Maribor, Slovenia dr. Primož Kmecl, Ljubljana, Slovenia dr. Jelena Kralj, Zagreb, Croatia prof. dr. Lovrenc Lipej, Koper, Slovenia dr. Gordan Lukač, Paklenica, Croatia prof. dr. Roger H. Pain, Ljubljana, Slovenia dr. Nikolai I/. Petkov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Jeno J. Purger, Pécs, Hungary dr. Peter Sackl, Graz, Austria prof. dr. Peter Trontelj, Ljubljana, Slovenia Marko Tucakov, Novi Sad, Serbia Lektor in prevajalec / Language editor and translator: Henrik Ciglič Oblikovanje / Design: Jasna Andrič Prelom / Typesetting: NEBI A d. o. o. Tisk / Print: Schwarz print d. o. o. Naklada / Circulation: 1500 izvodov / copies Izhajanje in naročnina: V letniku izidejo 4 številke v dveh zvezkih. Letna naročnina za ustanove je 126,00 EUR, za posameznike 50,00 EUR. Annual publications and membership subscription (abroad): One volume comprises 4 numbers in two issues. Annual subscription is 126,00 EUR for institutions and organisations, and 50,00 EUR for individuals. Vaš kontakt za naročnino / Your contact for subscription: DOPPS - BirdLife Slovenia (za Acrocephalus) p.p. 2990 SI-1001 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 1 4265875, fax: +386 1 4251181 e-mail: dopps@dopps.si Poslovni račun: SI56 2440 0905 9588 660 International Girobank: Raiffeisen banka No. SI56 2440 0905 9588 660 Sofinancer / Co-financed by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Research Agency Revija je indeksirana / The journal is indexed in: AGRICOLA, AQUATIC SCIENCES AND FISHERIES ABSTRACTS, BIOSIS PREVIEWS, BOSTAO SPA SERIALS, COBIB, DLIB.SI, ORNITHOLOGICAL WORLDWIDE LITERATURE, ORNITHOLOGISCHE SCHRIFTENSCHAU, RAPTOR INFORMATION SYSTEM, ZOOLOGICAL RECORDS a DE GRUYTER open © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, tabele, grafikoni in skice so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. To velja posebej za razmnoževanje (kopiranje), obdelavo podatkov, prevajanje, shranjevanje na mikrofilme in shranjevanje in obdelavo v elektronskih sistemih. Dovoljeno je kopiranje za osebno rabo v raziskavah in študijah, kritiko in v preglednih delih. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Partner: BirdLife International Ilustracija na naslovnici / Front page: smrdokavra / Hoopoe Upupa epops risba / drawing: Jurij Mikuletič Ilustracija v uvodniku / Editorial page: beločeli deževnik / Kentish Plover Charadrius alexandrinus risba / drawing: Jurij Mikuletič Nekaj o barvnem označevanju ptic On the colour ringing of birds Nekoč sem nekje zapisal, da smo Slovenci ornitološki narod, kar niti ne preseneča glede na dolgoletno tradicijo opazovanja in proučevanja ptic pri nas, tudi s pomočjo obročkanja. V Sloveniji obročkovalska dejavnost organizirano poteka od leta 1926, ko je bil ustanovljen "Ornitološki observatorij v Ljubljani". Uradno pa se je obročkanje ptic pričelo leto kasneje. Večina držav po svetu ima državni center za obročkanje ptic, ki jih povezuje organizacija EURING (European Union for Bird Ringing). V Sloveniji pod pokroviteljstvom Prirodoslovnega muzeja Slovenije deluje Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP). Če smo bili Slovenci takrat v koraku s časom, saj smo z obročkanjem pričeli slabih 30 let kasneje kot pionirji te dejavnosti, pa smo pri barvnem označevanju namenoma ali pa zgolj slučajno povsem zaspali in kot "zadnji" v Evropi pristopili tudi k takemu načinu označevanja ptic. Ptica z obročkom na nogi nosi s seboj svoje "osebne podatke", vendar če želimo podatke te ptice pridobiti, moramo ptico ponovno ujeti. Z barvnim obročkanjem je prepoznavnost lažja, saj lahko z ustreznimi optičnimi pripomočki (daljnogled, teleskop, fotoaparat) kodo ali barvno kombinacijo obročkov preprosto preberemo tudi na večji oddaljenosti, kar nedvomno prispeva k boljšim populacijskim raziskavam ptic. Zato tudi ni čudno, da med tujimi najdbami v Sloveniji prevladujejo najdbe z barvnimi obročki označenih ptic (99 najdb od skupno 149 leta 2014). Ptice so lahko označene z vratnim obročkom, z enim ali več barvnimi obročki s kodo na nogi, kombinacijo različnih barv, krilno ali nosno značko. Temu pravimo način (tip) barvnega označevanja. Obročki se med seboj razlikujejo po barvi obročka in barvi napisa (kode) na njem. Včasih gre lahko za kombinacijo različnih barv obročkov (tudi z osebnimi kodami) na nogah (levo, desno; tibia, tarsus). Vse uradno zaznamovane ptice imajo poleg barvnih tudi kovinske obročke. Včasih kovinske obročke uporabljajo v kombinaciji z barvnimi, zato je tudi njihov položaj izredno pomemben. Seznam projektov barvnega obročkanja ptic vzdržuje in posodablja iniciativa European colour-ring Birding, ki povezuje opazovalce ptic s koordinatorji posameznih projektov. Seznam sam ne ponuja vpogleda v zgodovino opazovanj, zato je treba na spletni strani poiskati ustreznega koordinatorja in se z njim (njo) povezati. Ta nam bo poskušal čim prej odgovoriti in nam poslati vse informacije o zgodovini osebka, ki smo ga opazovali. Včasih bo treba tudi počakati, vendar se izplača! Med vrstami, znanimi po svoji selitvi, imajo posebno mesto pobrežniki Charadriiformes, zato ne preseneča veliko število projektov barvnega označevanja zanje, ki jih posebej koordinira mednarodna organizacija International Wader Study Group (IWSG). Od leta 2007 v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) beločele deževnike Charadrius alexandrinus lovimo načrtno in jih označujemo z barvnimi obročki s kodo. V obdobju 2007-2015 smo označili 106 ptic, od tega 55 samic, 32 samcev in 18 mladičev. Čeprav je bil namen obročkanja beločelih deževnikov predvsem ugotoviti, ali naši osebki doma tudi prezimijo, pa smo prišli tudi do podatkov o tem, koliko ptic se vrača v svoja gnezditvena območja in kje vse so jih opazili - pričakovano največ v sosednji Italiji. Zanimiva je zgodba o mladiču, obročkanem v Sečoveljskih solinah leta 2005, ki je tri leta kasneje, kot samica, gnezdil v Italiji (Sacca di Bottonera, Porto Tolle), 120 km od mesta obročkanja. Dne 22. 4. 2015, deset let kasneje, pa smo jo ponovno ujeli pred Muzejem solinarstva na Fontaniggeah, kjer je gnezdila. Ker je nosila precej obrabljen aluminijast obroček, smo ga zamenjali z novim in ji nadeli še barvnega s kodo SEK. Seveda so zanimive tudi najdbe in opazovanja drugih naših vrst, denimo navadne čigre Sterna hirundo (Španija, Francija, Italija), polojnika Himantopus himantopus (Italija), malega deževnika Charadrius dubius (Madžarska), vranjeka Phalacrocorax aristotelis (Hrvaška, Italija) ter velikega srakoperja Lanius excubitor (Poljska). Poleg že omenjenih vrst potekajo obročkovalske sheme v okviru različnih inštitucij še za laboda grbca Cygnus olor, sabljarko Recurvirostra avosetta, malo čigro Sternula albifrons, zlatovranko Coraciasgarrulus, postovko Falco tinnunculus, kavko Corvus monedula, planinsko kavko Pyrrhocorax graculus, belovratega muharja Ficedula albicollis ter repaljščico Saxicola rubetra. Barvno označevanje ptic je zaradi izdaje dovoljenja in možnosti podvajanja barvnih shem centralno urejeno s Slovenskim centrom za obročkanje ptičev (S COP) ter vrstnimi koordinatorji (http://www.cr-birding.org/node/85). Z razvojem tehnologije in vse pogostejšo uporabo radijskih, GPS-GSM oddajnikov ter geolokatorjev se pred nami odpirajo neslutene možnosti proučevanja ptic, vpogleda v njihovo življenje in navade. V Sloveniji so bile opravljene telemetrijske raziskave z GPS/GSM pri dveh vrstah (vranjek, črna štorklja Ciconia nigra). Beli štorklji Ciconia ciconia Zuri in Fortuna, ki sta bili opremljeni z oddajnikom poleti 2015, pa sta še v Afriki. Srečno pot! * * * I once wrote that we, the Slovenes, are an ornithological nation, which is hardly surprising given the long tradition ofbirdwatching and bird study, including ringing. The latter has been going on since 1926, when the Ornithological Observatory in Ljubljana was inaugurated. Officially, bird ringing started a year later. Most countries in the world have a national bird ringing central, which are coordinated by EURING (European Union for Bird Ringing). In Slovenia, the Slovenian Bird Ringing Centre (SCOP) operates as part of the Slovene Museum of Natural History. If Slovenes kept pace with the world by starting ringing a little less than 30 years after the pioneering beginnings of this activity, we were (un)intentionally slow to embrace colour ringing, taking it up among the last in Europe. A ringed bird carries its personal information on its feet, but needs to be recaptured to obtain these data. Colour ringing makes things easier, because codes or combinations of colour rings can easily be read even at a distance using suitable equipment (binoculars, spotting scopes, cameras), which undoubtedly contributes to better quality research. Little wonder that the majority of foreign-ringed birds recovered in Slovenia bore colour rings (99 out of 149 in 2014). io6 Birds can be marked by neckbands, one or more coded colour legrings, a combination of uncoded colour rings, wingtags or nasal saddles. This is the type of colour marking. Rings differ in colour and code. Sometimes a combination of (coded) colour rings is used on legs (left, right; tibia, tarsus). All officially colour ringed birds also have metal rings, which are sometimes used in the coding, their position is therefore important. The list of colour ringing schemes is maintained and updated by European colour ring Birding, an initiative connecting field observers to ringing scheme coordinators. The list itself doesn't contain the life histories ofindividual birds. You should therefore find and contact the appropriate coordinator, who will provide the life history. The wait is well worth it! Among species known for their migration, waders Charadriiformes have a special place, which is probably the reason why there are so many wader colour ringing schemes, coordinated by the International Wader Study Group (IWSG). Since 2007, we have been trapping and colour ringing Kentish Plovers Charadrius alexandrinus in the Sečovlje Salina Nature Park (KPSS). Between 2007 and 2015 we have ringed 106 birds, 55 of which were females, 32 were males and 18 were nestlings. Even though our primary goal was to determine whether "our" birds also wintered in Slovenia, we have also gained insight into their site fidelity and where they were seen in the meantime - unsurprisingly, most recoveries are from Italy. The story of a nestling, ringed in 2005 in the Sečovlje Salina, is particularly interesting. As it turned out, the bird was female and bred three years later in Italy (Sacca di Bottonera, Porto Tolle), 120 km away from the original ringing site. On 22 Apr 2015, 10 years after our first encounter, we recaptured it in front of the Museum ofSalt-making in Fontanigge, Sečovlje Salina, where it bred. Its metal ring was worn out, so we replaced it and added a colour ring, bearing the code "SEK". Some interesting recoveries were made of other species too, for example Common Tern Sterna hirundo (Spain, France, Italy), Black-winged Stilt Himantopus himantopus (Italy), Little Ringed Plover Charadrius dubius (Hungary), Shag Phalacrocorax aristotelis (Croatia, Italy) and Great Grey Shrike (Poland). Apart from these species, colour ringing schemes are under way for the Mute Swan Cygnus olor, Avocet Recurvirostra avosetta, Little Tern Sternula albifrons, Roller Coracias garrulus, Kestrel Falco tinnunculus, Jackdaw Corvus monedula, Alpine Chough Pyrrhocorax graculus, Collared Flycatcher Ficedula albicollis and Whinchat Saxicola rubetra. Colour ringing is centrally coordinated by SCOP and species coordinators at European colour-ring Birding. Technological development and the ever more widespread use of radio, GPS-GSM transmitters and geolocators offers us almost limitless possibilities of studying birds, their lives and habits. Recently, GPS-GSM transmitters were used for Shags and a Black Stork Ciconia nigra, while two White Storks Ciconia ciconia, Zuri and Fortuna, who were fitted with transmitters in summer 2015, are currently in Africa. Best of luck to them! Iztok Škornik Strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, Krajinski park Sečoveljske soline/ Professional associate for conservational monitoring, Sečovlje Salina Nature Park IZBOR PREHRANJEVALNEGA HABITATA IN PREHRANA SMRDOKAVRE Upupa epops v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija) Selection of foraging habitat and diet of the Hoopoe Upupa epops in the mosaic-like cultural landscape of Goričko (NE Slovenia) Mojca Podletnik1, Damijan Denac2 2 Ravna ulica 8, SI-2311 Hoče, Slovenija, e-mail: mojca.podletnik2@gmail.com DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps.si In 2012 and 2013, the selection of foraging habitats and the diet of the Hoopoe Upupa epops were studied in the Goričko area, where a significant population decline of the species has been recorded in the past 15 years. Goričko is an area with a well-preserved traditional mosaic-like agricultural landscape very rich in biodiversity which, however, is disappearing. The diet was determined using automatic camera recordings of prey brought to chicks by parents. Mole crickets Gryllotalpagryllotalpa were the most dominant prey (35.4% frequency and 81.3% biomass of prey), followed by Scarab beetles larvae Scarabaeidae, caterpillars Lepidoptera larvae and True flies Diptera. Feeding frequency was highest in the period of most intensive chick growth (between 8 and 21 days of age). Selection of foraging habitat was researched by observation of birds during foraging. Hoopoes foraged mostly in mown meadows and grassy courtyards and, to a lesser extent, on sandy cart tracks and road edges. These habitats were characterized by low vegetation and patches of bare ground that enabled Hoopoes to forage efficiently. Home range size was determined using minimum convex polygons. The maximum home range size was between 42.9 and 57.7 ha, while the percentage of foraging habitats within the home range did not exceed 18%. Based on our results, we propose the following measures for effective Hoopoe conservation in the area: maintaining the present range of existing unimproved meadows, stopping the conversion of meadows into fields, restoring fields to meadows, prohibiting the use of pesticides targeting Mole crickets. Key words: Hoopoe, Goričko, selection of foraging habitat, diet, mosaic-like cultural landscape, home range, conservation measures Ključne besede: smrdokavra, Goričko, izbor prehranjevalnega habitata, prehrana, mozaična kulturna krajina, domači okoliš, varstveni ukrepi 1. Uvod Smrdokavra Upupa epops je ptica tradicionalne kulturne krajine, katere številčnost v srednji in zahodni Evropi upada (Hustings 1997, Arlettaz et al. 2010, Berthier et al. 2012). Dejavniki ogrožanja v teh državah so spremembe prehranjevalnih habitatov kot posledica intenzifikacije kmetijstva (Bauer & Berthold 1997, Robinson & Sutherland 2002, Loset 2007, Geiger et al. 2010), pomanjkanje dupel za gnezdenje (Newton 2004, Loset 2007) in lov na selitvi (Schneider-Jacoby & Spangenberg 2010, BirdLife International 2014), vendar razsežnost slednjega ni podrobno raziskana. Specifična oblika kljuna ji omogoča iskanje hrane v tleh (Battisti et al. 2000), zato v njeni prehrani prevladuje talna mezofavna (Fournier & Arlettaz 2001, Arlettaz et al. 2010, Rieder & Schulze 2010). Večinoma se prehranjujejo v habitatih z nizko vegetacijo in posameznimi zaplatami golih tal (Barbaro et al. 2008, Arlettaz et al. 2010, Vickery & Arlettaz 2012). Na teh je abundanca talne favne sicer manjša kot v habitatih z gosto in visoko vegetacijo (McCracken et al. 1995, Morris 2000, Hoste-Danylow et al. 2010), vendar je uspešnost lova večja (Schaub et al. 2010). Največje abundance talne favne so v kmetijskem matriksu, znotraj katerega so zaplate tako visokih kot nizkih travišč (Benton et al. 2003, Atkinson et al. 2004, Whittingham & Evans 2004). Smrdokavre hrano najpogosteje nabirajo na različnih tipih travišč s posameznimi zaplatami golih tal (Barbaro et al. 2008, Arlettaz et al. 2010, Vickery & Arlettaz 2012), kot so senožetni travniki, pašniki, sadovnjaki in peščeni kolovozi (Bračko 1997, Barbaro et al. 2008, Rieder & Schulze 2010). Smrdokavre v Švici so med gnezdenjem iskale hrano na 10-54 prehranjevalnih mestih. Njihovi domači okoliši so bili veliki 4,4-72,2 ha, povprečno 39,6 ha (Tagman-Loset et al. 2012). Na jugozahodu Francije, kjer se smrdokavre prehranjujejo s pinijevimi sprevodnicami Thaumetopoea pityocampa, so domači okoliši povprečno veliki 12,8 ha z razponom velikosti 7,4-30,8 ha (Barbaro et al. 2008). Oddaljenost mest, kjer smrdokavre nabirajo hrano od gnezd, znaša do 800 m (Barbaro et al. 2008), redko pa tudi do 2 km (Cramp 1985). Smrdokavra je žužkojeda ptica s specifičnim načinom prehranjevanja (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Edafske žuželke lovi v tleh (Battisti et al. 2000). Najpogosteje se prehranjuje z bramorji Gryllotalpa gryllotalpa in ličinkami metuljev Lepidoptera (Fournier & Arlettaz 2001, Arlettaz et al. 2010). Bramorji so dominanten plen smrdokavr tako v vrstni sestavi plena kot v deležu biomase. V prehrani mladičev se v večjem deležu pojavljajo predvsem v začetku gnezdenja, ko je rast mladičev največja, ob suhem in toplem vremenu ter pri zarodih z večjim številom mladičev (Arlettaz et al. 2010). Redkeje se hrani z ličinkami hroščev Coleoptera in dvokrilcev Diptera ter pajki Araneae. Deževniki Lumbricus spp., odrasle pozidne kuščarice Podarcis muralis in njihova jajca so bolj izjeme v njihovi prehrani (Fournier & Arlettaz 2001). Vrstna sestava plena je odvisna od razpoložljivega plena in se med regijami lahko razlikuje. Tako so na avstrijskem Koroškem ličinke skarabejev Scarabaeidae larvae daleč najpogostejši plen, bramorji pa se kot plen pojavljajo redkeje (Rieder & Schulze 2010). Na jugozahodu Francije se smrdokavre, gnezdeče v borovih nasadih, prehranjujejo z ličinkami pinijeve sprevodnice, ki se tam kot škodljivka borovih sestojev pojavlja v velikem številu (Barbaro et al. 2008). Intenzifikacija kmetijske rabe je v drugi polovici 20. stoletja povzročila velik upad biotske pestrosti kmetijske krajine (Matson 1997, Benton et al. 2003), ki je posledica sprememb v prostoru, kot sta homogenizacija krajine (Robinson & Sutherland 2002) in povečana uporaba kemičnih sredstev (Geiger et al. 2010). Intenzifikacija kmetijske rabe (Hendrickx et al. 2007) ima negativne učinke na različne skupine členonožcev (Kromp 1999, Conrad et al. 2006, Fitzpatrick et al. 2007, van Dyke et al. 2009, Ekroos et al. 2010). V Evropi se je zmanjšala tako njihova vrstna pestrost kot tudi velikost njihovih populacij. Ker so te skupine glavni vir hrane številnih vrst ptic kmetijske kulturne krajine, so se posledično dramatično zmanjšale tudi njihove populacije (Donald et al. 2001, Schiefferli 2001). Za Ornitološki atlas Slovenije (Geister 1995) je bila smrdokavra popisana v 43 % kvadratov in je bila delno pogosto razširjena vrsta. Najpogostejša je bila v severovzhodni Sloveniji in na kraško-sredozemskem območju, drugod se je pojavljala redko. V Sloveniji je leta 1995 gnezdilo 1000-1500 parov (Geister 1995). Zadnja ocena slovenske populacije je 450-750 parov (Poročilo po 12. členu Direktive o pticah za obdobje 2008-2012, DOPPS neobjavljeno). V zadnjih petih letih je populacija smrdokavre v Sloveniji doživela velik upad številčnosti, še posebej na račun upada številčnosti panonske populacije. Upad je najverjetneje posledica sprememb v kmetijstvu (Kmecl & Figelj 2012, 2013). Posebej izrazit je bil upad populacije na Goričkem. Od leta 1999, ko je bila velikost populacije ocenjena na 180-200 parov (Denac 2000), je do leta 2013 upadla na 20-40 parov (Denac & Kmecl 2014). Ekoloških raziskav, s katerimi bi v Sloveniji preučili izbor prehranjevalnega habitata in prehrano smrdokavre, doslej ni bilo. Glede na negativno populacijsko dinamiko smrdokavre v zadnjem času je treba pripraviti učinkovite varstvene ukrepe, s katerimi bomo preprečili nadaljnji upad populacij pri nas, kar je še posebej nujno za Goričko. Učinkovitih varstvenih ukrepov ni mogoče oblikovati brez podrobnega poznavanja ekologije populacije ter vzrokov in mehanizmov ogrožanja. Z raziskavo prehrane smo želeli ugotoviti glavne tipe plena smrdokavr, z raziskavo o izboru prehranjevalnih habitatov pa prepoznati njene ključne prehranjevalne habitate. 2. Opis območja in metode 2.1. Opis raziskovanega območja Območje raziskave je obsegalo celotno območje Krajinskega parka Goričko (462 km2), ki leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Območje na vzhodu meji na Madžarsko, na zahodu pa na Avstrijo. Je območje Natura 2000 - SPA Goričko in območje IBA. Za Goričko sta značilna mozaičen preplet krajinskih elementov in (posledično) velika biotska pestrost, zaradi česar je bilo leta 2003 razglašeno za krajinski park z namenom varstva naravne dediščine prek ohranjanja tradicionalne mozaične kulturne krajine (KuŠTOR 2006). Goričko je gričevnata pokrajina, ki je večinoma sestavljena iz terciarnih sedimentov nekdanjega Panonskega morja, na zahodu pa najdemo bazaltne tufe (Olas & Orožen 2001). Območje ima zmerno celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami ter majhno količino padavin, katere glavnina pade poleti v obliki nalivov (Olas & Orožen 2001). Pomemben delež površine Goričkega poraščajo sekundarni gozdovi. Številne mejice in gozdni robovi so ostanki ekstenzivnega kmetijstva in velike fragmentacije posesti v preteklosti (Denac 2000). Suhi travniki na kisli podlagi so vrstno pestri in so pomembna rastišča kukavičevk Orchidaceae, mokrotni travniki z modro stožko Molinia caerulea so omejeni na vlažne doline, medtem ko nižinski ekstenzivno gojeni travniki postajajo redki zaradi opuščanja rabe in preoravanja v njive (Kuštor 2006). Tradicionalna kulturna krajina je posebna zaradi mnogih visokodebelnih sadovnjakov, ki so pomemben gnezditveni habitat številnih vrst ptic, a izginjajo zaradi izsekavanja kot posledica opuščanja rabe, nadomeščanja z intenzivnimi nasadi in odmiranjem dreves zaradi bele omele Viscum album. Površina kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov (Natura 2000 kode 6210*, 6410 in 6510) se je med letoma 2004 in 2012 na vzhodnem delu Goričkega zmanjšala za več kot 800 ha. Izginilo je okoli 29 % polnaravnih suhih travišč (FFH koda 6210*), največ na območju Šulincev in Ženavelj ter Čepincev in Budincev (Trćak et al. 2012). V omenjenem obdobju je izginila tudi okoli polovica vlažnih travnikov z modro stožko (FFH koda 6410) ter skoraj tretjina nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (FFH koda 6510). Glavni dejavniki ogrožanja biodiverzitete so torej intenzifikacija travnikov, spreminjanje travnikov v njive in opuščanje njihove rabe s posledičnim zaraščanjem (Trčak et al. 2012). 2.2. Metode 2.2.1. Iskanje gnezd Aprila in maja 2012 in 2013 smo iskali gnezda smrdokavr. Naš cilj je bil v vsakem letu najti najmanj pet aktivnih gnezd. Terensko delo je trajalo 30 dni leta 2012 in 26 dni leta 2013. Pregledali smo območja, kjer so smrdokavre v preteklosti potrjeno gnezdile ali se redno pojavljale. Uporabili smo vse obstoječe objavljene vire kot tudi informacije lokalnih poznavalcev in domačinov. Pregledana območja so bila predvsem posamezni deli mozaične kulturne krajine na Goričkem in so navadno obsegala več vasi skupaj. Na teh območjih smo podrobno pregledali vse visokodebelne sadovnjake, v njih poiskali vsa dupla in njihovo notranjost pregledali z USB-endoskopsko kamero (Voltcraft BS-10 USB-Endoscope), prenosnim računalnikom in programom AMCap 9.20. Med terenskim pregledovanjem dupel smo bili pozorni na morebitno pojavljanje in oglašanje smrdokavr. Pogosto je smer leta opaženih osebkov razkrila lokacijo gnezda, ki je bilo nato potrjeno s pregledom kamere. Pri najdbi gnezda smo v obrazec zabeležili naslednje parametre: tip gnezda, namestitev gnezda, lokacija gnezda, število jajc ali mladičev ter morebitno prisotnost samice. Glede na starost mladičev v gnezdu smo opredelili štiri obdobja gnezdenja: I. obdobje: 0-7 dni, II. obdobje: 8-14 dni, III. obdobje: 15-21 dni, IV. obdobje: 22-27 dni. Starost mladičev smo določali po njihovi operjenosti in regresivno, saj smo ugotovili točen datum poleta mladičev. Mladiči poletijo 23-28 dni po izvalitvi (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). 2.2.2. Snemanje aktivnosti na duplu Za snemanje aktivnosti na duplu smo blizu vhoda v duplo ali gnezdilnico namestili visokoločljivostno kamero (PC900 HyperFire Professional High Output Covert IR, proizvajalec Reconyx, ZDA) s prožilnim časom 0,2 s in z razdaljo ostrenja 15 cm. Kamera se je sprožila ob zaznavi gibanja in ob vsaki sprožitvi posnela zaporedje treh slik. Slike je kamera shranjevala na pomnilniško kartico. Kamero smo vedno namestili tako, da je bila čim manj opazna in ni motila ptic pri hranjenju mladičev. Kamere so leta 2012 snemale aktivnost smrdokaver skupaj 71 dni, leta 2013 pa 72 dni (tabela 1). Skupaj so naredile 69.791 posnetkov, od tega je 6728 posnetkov ustrezalo enkratnemu prihodu ptic s plenom. 2.2.3. Popis prehranjevalnih habitatov in domači okoliš Popisovali smo prehranjevalne habitate odraslih ptic, katerih gnezda smo našli. Leta 2012 smo opravili popis prehranjevalnih habitatov na dveh lokacijah gnezdenja, leta 2013 pa na štirih. Prehranjevalne habitate smo leta 2012 beležili 14 dni, leta 2013 pa 17 dni (tabela 1). Prehranjevalne habitate smo popisovali med opazovanjem osebkov pri iskanju hrane. Opazovanja so vedno opravljale vsaj tri osebe. Prvi opazovalec je spremljal aktivnosti na vhodu v duplo in zapisoval čas prihoda, smer prileta in odleta osebka. Druga dva opazovalca sta opazovala starševske osebke na prehranjevalnih habitatih. Za prehranjevalni habitat smo prepoznali vsak habitat, kjer je smrdokavra nabirala hrano zase ali za svoje mladiče. Mejo posameznega poligona prehranjevalnega habitata smo določili na Tabela 1: Število dni popisa prehranjevalnih habitatov in snemanja gnezd s kamero Table 1: Number of days when survey of foraging habitats was carried out, and camera recording days Lokacija gnezda/ Nest location Leto 2012 / Year 2012 Leto 2013 / Year 2013 Popis prehranjevalnih habitatov / Survey of foraging habitats Popis prehranjevalnih Snemalni dnevi/ habitatov / Survey of Snemalni dnevi/ Recording days foraging habitats Recording days Serdica Peskovci Dolenci Lucova Selo Selo-ob potoku 25 23 23 14 37 Skupaj / Total 14 71 17 72 4 21 osnovi gibanja smrdokavr med iskanjem hrane. To območje prehranjevalnega habitata smo vrisali kot poligon na ortofoto posnetek, ga označili s številko in mu pripisali kategorijo prehranjevalnega habitata. Prepoznali in definirali smo 18 tipov prehranjevalnih habitatov (tabela 2). Poligone smo digitalizirali v programu ArcMap 9.3 (ESRI 2007). Za kartografsko podlago smo uporabili digitalne ortofoto posnetke, natisnjene v merilu 1:25.000 (GURS 2013). Za oceno velikosti domačih okolišev smo uporabili metodo minimalnega konveksnega poligona (MCP) (Mohr 1947). Osnova metode je povezava skrajnih zunanjih točk, kot so oglišča poligonov s konveksno krivuljo, katere rezultat je konveksni poligon s površino, ki je enaka celotnemu domačemu okolišu (Moorcroft & Lewis 2006). Ta površina je definirana kot celotni prostor, ki ga žival uporablja. Gre za najpogosteje uporabljeno metodo za oceno celotnega domačega okoliša (Kauhala & Auttila 2010). V program ArcMap 9.3 (ESRI 2007) smo izrisali minimalne konveksne poligone domačega okoliša z dvema metodama, in sicer s povezavo centroidov poligonov prehranjevalnih habitatov in z metodo Minimal Bounding Geometry (MGB), kjer smo minimalne konveksne poligone izrisali s povezavo zunanjih oglišč poligonov prehranjevalnih habitatov, ki so bili od gnezda najdlje. 2.2.4. Vrstna sestava plena in časovna dinamika hranjenja mladičev Sestavo plena smo ugotavljali s posnetki kamer. Zaradi snemalnega načina, pri katerem je kamera ob zaznavi gibanja napravila 3-5 posnetkov, smo za determinacijo Slika 1: Primeri velikostnih razredov bramorjev Gryllotalpa gryllotalpa: a) larva I (0,36 g), b) larva II (0,46 g), c) odrasel (0,68 g) (foto: DOPPS) Figure 1: Size categories of Mole crickets Gryllotalpa gryllotalpa: a) larvae I (0.36 g), b) larvae II (0.46 g), c) imago (0.68 g) (photo: DOPPS) Tabela 2: Tipi prehranjevalnih habitatov smrdokavr Upupa epops na Goričkem z opisom glavnih značilnosti (foto: M. Podletnik, G. Domanjko [mejica, gnojišče]) Table 2: Types of the Hoopoe's Upupa epops foraging habitats in Goričko with a description of their general characteristics (photo: M. Podletnik, G. Domanjko [hedge, manure pit]) Prehranjevalni habitat/ Foraging habitat Značilnosti tipa prehranjevalnega habitata / Foraging habitat type characteristics Slika / Figure Košen sadovnjak/ Mown orchard Košen travnik/ Mown meadow Mejica / Hedge Nasad črnega bezga / Elder plantation Redno košeno travišče, zasajeno s sadnim drevjem. Najpogosteje gre za visokodebelna drevesa starih sort. Dupla sadnih dreves so gnezditveni habitat smrdokavr. / Regularly mown grassland, planted with fruit trees. Most often these are high-stemmed traditional old variety trees. Cavities in fruit trees are Hoopoe's nesting sites. Redno košeno travišče z enakomerno nizko vegetacijo. / Regularly mown grassland with uniformly low vegetation. Linijska struktura, sestavljena iz različnih grmovnih in drevesnih vrst. Smrdokavra jo uporablja kot pevsko mesto, razgledno točko in gnezdišče (če so v njej dupla). / Linear structure composed of different bush and tree species. Hoopoes use it as a singing and lookout post and nesting site (provided there are cavities present). Nasad črnega bezga Sambucus nigra z namenom komercialne pridelave plodov. Talna vegetacija je redno košena ali mulčana, zato je dostopnost plena v tleh večja. / A commercial plantation of Elder Sambucus nigra. Grass is regularly mown or mulched, thereby increasing the accessibility of ground-dwelling prey. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Prehranjevalni habitat/ Foraging habitat Značilnosti tipa prehranjevalnega habitata / Foraging habitat type characteristics Slika / Figure Pašen sadovnjak/ Grazed orchard Pašnik - krave/ Pasture with cows Pašnik - ovce/ Sheep pasture Visokodebelni sadovnjak, v katerem pasejo živino. / Traditional high-stemmed trees orchard with grazing livestock. Pašnik - alpake/ Pasture with alpacas Travišče, na katerem se pasejo krave. Navadno večje površine, višina vegetacije je heterogena. Na mestih, kjer se živali iztrebljajo, nastanejo posamezne zaplate golih tal./ Grassland with grazing cattle, normally on larger surface. Vegetation height is heterogenous. Patches of bare ground develop in places where animals defecate. Travišče, na katerem se pasejo alpake. Zaradi obsežne paše je vegetacija redkejša, tla pa so bolj zbita kot na ovčjem pašniku. / Grassland with grazing alpacas. Due to intensive grazing, the vegetation is scarcer and the ground is more downtrodden than in sheep pastures. Travišče, na katerem se pasejo ovce. Pogosto močno objedena talna vegatacija z velikim deležem golih tal. / Grassland with grazing sheep. Vegetation often kept very low by grazing. Large proportion of bare ground. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Prehranjevalni habitat/ Foraging habitat Značilnosti tipa prehranjevalnega habitata / Foraging habitat type characteristics Slika / Figure Peščen kolovoz/ Sandy cart track Travnat rob ceste / Grassy road edge Travnat rob njive / Grassy field edge Kolovoz z majhno pokrovnostjo vegetacije in visokim deležem golih, peščenih tal (neasfaltirane dovozne poti k hišam, makadamske ceste). / Cart track with low proportion of grass and high proportion of bare gravel (unpaved access roads, dirt roads). Travnat kolovoz/ Grassy cart track Kolovoz z visoko pokrovnostjo vegetacije (kolovozi med njivami ali travniki). / Cart track with high proportion of grass (tracks between fields or meadows). S travo poraščen rob cestišča. / Grass-covered edge of roadway. S travo poraščen pas med dvema njivama ali med njivo in jarkom./ Grass-covered belt between two fields or between a field and a ditch. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Prehranjevalni habitat/ Foraging habitat Značilnosti tipa prehranjevalnega habitata / Foraging habitat type characteristics Slika / Figure Travnato dvorišče/ Grassy courtyard Gnojna jama -gnojišče/ Manure pit Vinograd/ Vineyard Redno košena travnata površina v neposredni bližini stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij./ Regularly mown grassland surface in the immediate vicinity of residential buildings and outbuildings. Prostor, kjer se skladiščijo iztrebki živine, skupaj z nastiljem. Priložnostni prehranjevalni habitat za smrdokavro v primeru neugodnih vremenskih razmer (padavine) in vir specifičnega plena -ličink kalnic Eristalinae. / Storage place for livestock excrements, along with litter. Occasional foraging habitat for Hoopoe during rainfall and a source of specific prey -Rat-tailed maggots Eristalinae larvae. Nasad vinske trte z nizko vegetacijo med vrstami in posameznimi zaplatami golih tal, na vinogradniških kolih smrdokavre pogosto posedajo. / A vine plantation with low vegetation between rows and individual patches of bare ground. Hoopoes use poles as perches. Opuščen Vinograd, ki se zaradi opuščanja rabe vinograd/ zarašča, vegetacija med vrstami trte je Abandoned visoka. / A vine plantation becoming vineyard overgrown due to abandonment with high vegetation between rows. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Prehranjevalni habitat/ Foraging habitat Značilnosti tipa prehranjevalnega habitata / Foraging habitat type characteristics Slika / Figure Opuščena njiva/ Abandoned field Vrt / Garden Njiva, ki se zaradi opustitve rabe zarašča z ruderalnimi rastlinami. Delež golih tal je velik, vendar se z leti zmanjšuje zaradi zaraščanja z visokimi steblikami in grmiščno vegetacijo./ Arable field becoming overgrown with ruderal plants due to abandonment. High initial proportion of bare ground decreases through years due to overgrowing with high-stemmed plants and bushes. Obdelovana površina, porasla z raznolikimi kulturnimi rastlinami in zelišči, zelo pogosto v bližini stanovanjskih poslopij. / Cultivated land with heterogenous cultural plants and herbs, often close to residential buildings. plena izbrali tistega, kjer sta ptica s plenom v kljunu ali samo plen najbolj jasno vidna. Plen smo razvrstili v različne taksonomske nivoje do najnižje možne taksonomske skupine. Tipski primeri posamezne kategorije plena so predstavljeni v dodatku 1. Za izračun biomase plena smo uporabili vrednosti povprečnih ocen suhe mase plena (Arlettaz & Perrin 1995, Fournier & Arlettaz 2001) (dodatek 2). Pri kategoriji plena bramor smo prepoznali tri velikostne razrede. Na podlagi fizičnih lastnosti smo velikostnim razredom pripisali vrednost suhe biomase, ki smo jih povzeli po Fournier & Perrin (1995). Te kategorije so larva I (predzadnji larvalni stadij) z maso 0,36 g, larva II (zadnji larvalni stadij) z maso 0,46 g in odrasel z maso 0,68 g (slika 1). Frekvenco hranjenja mladičev smo ugotavljali s posnetki kamer. Kamere so na posnetkih poleg časa beležile tudi datum posnetka in temperaturo zraka. Zaradi hitrosti ptic se kamera ni sprožila ob vsakem prihodu starša na duplo, zato smo na podlagi posnetkov lahko ugotovili le absolutno minimalno frekvenco hranjenja. Ker se je ta napaka pojavljala na vseh lokacijah, ni vplivala na primerjavo med njimi. Za izračun povprečnih vrednosti frekvence hranjenja v teku dneva smo uporabili le dneve s celodnevnim neprekinjenim snemanjem. 2.2.5. Analiza podatkov Za statistično analizo podatkov smo uporabili neparametrične (x2, Kruskall-Wallis test) in parametrične klasične statistične teste (ANOVA). Pred testi analize variance površine prehranjevalnih habitatov in oddaljenosti prehranjevalnih habitatov od gnezda od faktorja tip prehranjevalnega habitata smo sedem tipov prehranjevalnih habitatov (opuščeni vinograd, opuščena njiva, pašnik alpake, pašnik krave, travnati rob njive, vinograd in vrt) združili v enotno kategorijo drugo. To je bilo potrebno zaradi zagotavljanja testnih pogojev. V primeru značilnih rezultatov F-testa smo podrobne razlike iskali s Tukeyjevim HSD post-hoc testom. Izračune smo opravili s programom SPSS Statistics, ver. 20.0.0. 3. Rezultati 3.1. Iskanje gnezd V obeh letih smo našli 13 dupel z gnezdečimi pari smrdokavr (tabela 3, dodatek 3). Leta 2012 so vsi pari, razen para v vasi Markovci, kjer je bilo zaradi neznanega vzroka gnezdenje prekinjeno med valjenjem, gnezdili uspešno. Leta 2013 je uspešno gnezdilo 6 od 8 parov. V vasi Čepinci je par med valjenjem zaradi neznanega vzroka prekinil gnezdenje, v Sv. Juriju pa smo ob najdbi gnezda v njem našli tri vsaj en teden stare poginule mladiče. Na dveh lokacijah (Selo, Selo-ob potoku) so smrdokavre gnezdile v istih gnezdilnicah v obeh letih. V Serdici so smrdokavre gnezdile v istem sadovnjaku, vendar v drugem duplu. 3.2. Prehranjevalni habitati in domači okoliš V obeh letih smo z opazovanjem smrdokavr popisali 265 različnih poligonov prehranjevalnih habitatov. Smrdokavre so se najpogosteje prehranjevale na košenih travnikih, travnatih dvoriščih, peščenih kolovozih in travnatih robovih cest. V manjši meri so hrano nabirale na travnatih kolovozih, košenih in pašenih sadovnjakih ter pašnikih. Na košenih travnikih so hrano najpogosteje nabirali vsi pari, ne glede na lokacijo gnezda ali leto (tabela 4, slika 2). Košeni travniki so bili najpogostejši prehranjevalni habitat v vseh gnezditvenih obdobjih (slika 3). Pri izboru prehranjevalnih habitatov med posameznimi obdobji gnezdenja sicer ni bilo značilnih razlik (x2 = 35,387, df = 30, P = 0,229). Travnata dvorišča so bila drugi najpomembnejši prehranjevalni habitat v prvih treh obdobjih, v zadnjem pa so smrdokavre hrano pogosteje nabirale na travnatih robovih cest ali peščenih kolovozih. Površina poligonov prehranjevalnih habitatov je znašala 14,7 ha leta 2012 in 4,8 ha leta 2013 (tabela 5). Povprečna površina poligonov prehranjevalnih habitatov je bila 978,2 ± 2014,7 m2, velikost posameznih je bila med 10 m2 in 24.649 m2. Analiza variance površine prehranjevalnih poligonov je pokazala, da sta nanjo značilno vplivala dva faktorja -leto (Fj 263 = 9,655, P = 0,002) in tip prehranjevalnega habitata (Fn, 253 = 2,214, P = 0,014). Tukeyjev HSD post-hoc test dalje ni razkril značilnih razlik med posameznimi tipi habitatov. Faktorja lokacija gnezda (F5 259 = 2,080, P = 0,068) in obdobje gnezdenja (F3 238 = 1,006, P = 0,391) nista vplivala značilno na površino prehranjevalnih poligonov (slika 4). Povprečna oddaljenost centroidov prehranjevalnih habitatov od gnezd je znašala 214 ± 149 m, najmanjša oddaljenost je bila 1 m in največja razdalja od gnezda 751 m (tabela 6). Oddaljenost prehranjevalnih habitatov od gnezda se med lokacijami (F5 259 = 2,221, P = 0,053) Tabela 3: Najdena gnezda smrdokavr Upupa epops na Goričkem v letih 2012 in 2013 (pri uspešnosti gnezdenja v oklepaju število poletelih mladičev) Table 3: Hoopoes' Upupa epops nests found in 2012 and 2013 (with number of fledged nestlings in brackets) Leto/ Year Lokacija gnezda/ Nest location Tip gnezdišča/ Nest type Število jajc, mladičev/ Number of eggs or juveniles Uspešnost gnezdenja/ Breeding success Markovci Duplo / Breeding hole Vsaj 2 jajci / Minimum of 2 eggs Neuspešno / Unsuccessful Serdica Duplo / Breeding hole 5 mladičev / 5 nestlings Uspešno (5) / Successful (5) 2012 Selo Gnezdilnica / Nestbox 4 mladiči / 4 nestlings Uspešno (4) / Successful (4) Peskovci Duplo / Breeding hole 5 mladičev / 5 nestlings Uspešno (5) / Successful (5) Selo-ob potoku Gnezdilnica / Nestbox Neznano / Unknown Uspešno / Successful 2OI3 Peskovci Duplo / Breeding hole 4 mladiči / 4 nestlings Uspešno (4) / Successful (4) Selo Gnezdilnica / Nestbox 8 jajc, 8 mladičev / 8 eggs, 8 nestlings Uspešno (6) / Successful (6) Dolenci Duplo / Breeding hole 5 mladičev / 5 juveniles Uspešno (5) / Successful (5) Serdica Duplo / Breeding hole i mladič / i juvenile Uspešno (1) / Successful (1) Selo-ob potoku Gnezdilnica / Nestbox 4 mladiči / 4 juveniles Uspešno (4) / Successful (4) Lucova Duplo / Breeding hole 4 mladiči / 4 juveniles Uspešno (4) / Successful (4) Čepinci Duplo / Breeding hole Neznano / Unknown Neuspešno / Unsuccessful Sv. Jurij Duplo / Breeding hole 3 mladiči / 3 juveniles Neuspešno / Unsuccessful Delež kategorije PH (%) / Percentage of FH category (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Gnojna jama / Manure pit Košen sadovnjak / Mown orchard Košen travnik / Mown meadow ^ Mejica / Hedge Nasad črnega bezga / Elder plantation -Opuščen vinograd / Abandoned vineyard Opuščena njiva / Abandoned field 1111 Pašen sadovnjak / Grazed orchard ...........Pašnik - alpake / Pasture with alpacas tffi Pašnik - krave / Pasture with cows Pašnik - ovce / Sheep pasture Peščen kolovoz / Sandy cart track Travnat kolovoz / Grassy cart track Travnat rob ceste / Grassy road edge Travnat rob njive / Grassy field edge Travnato dvorišče / Grassy courtyard Vinograd / Vineyard Vrt / Garden Slika 2: Odstotki posameznega tipa prehranjevalnega habitata (PH) glede na leto raziskave (n = 265) Figure 2: Percentage of foraging habitat (FH) category in relation to the year of the study (n = 265) Tabela 4: Odstotna sestava površin prehranjevalnih habitatov glede na lokacijo gnezda Table 4: Percentage of foraging habitats surfaces by nest location Odstotek prehranjevalnega habitata / Percentage of foraging habitat 2012 2013 Skupaj/ Prehranjevalni habitat / Foraging habitat Peskovci Serdica Serdica Dolenci Lucova Selo Total Gnojna jama / Manure pit 0 5,4 0 0 0 0 1,1 Košen sadovnjak / Mown orchard 5,6 5,4 ii,i 7,7 0 2,1 4,9 Košen travnik / Mown meadow 35,6 23,2 44,4 23,1 73,9 81,2 43,0 Mejica / Hedge 0 5,4 0 0 0 0 1,1 Nasad črnega bezga / Elder plantation 0 7,1 0 0 0 0 1,5 Opuščen vinograd / Abandoned vineyard 2,2 0 0 0 0 0 0,8 Opuščena njiva / Abandoned field 0 0 0 2,6 0 0 0,4 Pašen sadovnjak / Grazed orchard 0 5,4 0 0 0 0 1,1 Pašnik - alpake / Pasture with alpacas 0 0 0 5^ 0 0 0,8 Pašnik - krave / Pasture with cows 0 0 ii,i 0 0 0 0,4 Pašnik - ovce / Sheep pasture 2,2 0 0 i8,0 0 0 3,4 Peščen kolovoz / Sandy cart track 14,4 l6,1 0 12,8 0 10,4 12,1 Travnat kolovoz / Grassy cart track 0 1,8 0 2,6 13,0 2,1 2,3 Travnat rob ceste / Grassy road edge 12,2 7,1 0 17,9 0 0 9^ Travnat rob njive / Grassy field edge 0 1,8 0 0 4,3 0 0,8 Travnato dvorišče / Grassy courtyard 26,7 21,3 22,3 10,3 8,7 4,2 16,6 Vinograd / Vineyard 0 0 ii,i 0 0 0 0,4 Vrt / Garden 1,1 0 0 0 0 0 0,4 8 C M Delež kategorije PH (%) / Percentage of FH category (%) 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Gnojna jama / Manure pit Košen sadovnjak / Mown orchard Košen travnik / Mown meadow ^ Mejica / Hedge Nasad črnega bezga / Elder plantation -Opuščen vinograd / Abandoned vineyard :::: Opuščena njiva / Abandoned field lili Pašen sadovnjak / Grazed orchard ...........Pašnik - alpake / Pasture with alpacas ■■ Pašnik - krave / Pasture with cows — Pašnik - ovce / Sheep pasture SSSS! Peščen kolovoz / Sandy cart track BB5 Travnat kolovoz / Grassy cart track H Travnat rob ceste / Grassy road edge IIIIII Travnat rob njive / Grassy field edge OH Travnato dvorišče / Grassy courtyard = Vinograd / Vineyard Vrt / Garden Slika 3: Odstotki površin posameznega tipa prehranjevalnega habitata (PH) glede na obdobje gnezdenja (n = 242). Obdobja gnezdenja: I: 0-7 dni, II: 8-14 dni, III: 15-21 dni, IV: 22-27 dni. Figure 3: Comparison of percentages of foraging habitat types (FH) in different breeding periods (n = 242). Breeding periods: I: 0-7 days, II: 8-14 days, III: 15-21 days, IV: 22-27 days. Tabela 5: Povprečna in skupna površina poligonov prehranjevalnih habitatov (PH) ter odstotek površine prehranjevalnih habitatov v domačem okolišu (n = 265) Table 5: Average and total area of foraging habitat (FH) polygons and percentage of foraging habitats' area within the home range (n = 265) Površina PH / FH surface area Vsota površin prehranjevalnih Odstotek PH v domačem okolišu (%) / Percentage of Lokacija gnezda/ Nest location Leto / Year x ± SD (m2) habitatov (ha) / Total surface area of foraging habitats (ha) FH surface area in home range (%) Serdica 2012 1465,2 ± 465,7 6,8 11,8 Peskovci 2012 1229,4 ± 193,1 7,9 18,6 Dolenci 2OI3 706,2 ± 169,8 2,0 6,0 Lucova 2OI3 414,9 ± 115,8 0,8 11,0 Serdica 2OI3 605,3 ± 174,6 0,4 3,8 Selo-ob potoku 2OI3 499,9 ± 72,8 1,7 9,6 II III IV 0 I 8000 6000 400020001000 700 400 200 800- 600- 400- 200- Obdobje gnezdenja / Breeding period Slika 4: Box-plot diagram površin poligonov prehranjevalnih habitatov (PH) glede na starost mladičev v gnezdu. Obdobja gnezdenja: I = 0-7 dni, II: 8-14 dni, III: 15-21 dni, IV: 22-27 dni (n, = 44; n,, = 83; n,,, = 79; n|V = 36). Figure 4: Box-plot of areas of foraging habitats polygons (FH) in relation to the age of chicks. Breeding periods: I: 0-7 days, II: 8-14 days, III: 15-21 days, IV: 22-27 days (n, = 44; n,, = 83; n... = 79; n,V = 36). Obdobje gnezdenja / Breeding period Slika 5: Box-plot diagram oddaljenosti prehranjevalnih habitatov (PH) od gnezda glede na obdobje gnezdenja (n = 242). Obdobja gnezdenja: I: 0-7 dni, II: 8-14 dni, III: 15-21 dni, IV: 22-27 dni. Figure 5: Box-plot of foraging habitat (FH) distance from the nest in relation to the breeding period (n = 242). Breeding periods: I: 0-7 days, II: 8-14 days, III: 15-21 days, IV: 22-27 days. 0 0 II III IV II III IV kot tudi med leti (F1 263 = 1,987, P = 0,160) ni značilno razlikovala. Pač pa se je razlikovala med obdobji gnezdenja (F3 238 = 2,985, P = 0,032) in tipi prehranjevalnih habitatov (F17,247 = 2,803, P < 0,001) (sliki 5, 6). Post-hoc test je razkril razliko med drugim in tretjim obdobjem gnezdenja (Tukey HSD, P = 0,053), med posameznimi tipi habitatov pa se niso izkazale značilne razlike. Velikost domačega okoliša smrdokavr na Goričkem, ocenjena po metodi MBG, je bila med 7,3 ha in 57,7 ha, Tabela 6: Najmanjša (min), največja (max) in povprečna (x ± SD) oddaljenost centroidov prehranjevalnih habitatov od gnezd (n = 265) Table 6: The minimum (min), maximum (max) and mean (X ± SD) distances between foraging habitat centroids and nests (n = 265) Oddaljenost od gnezda (m)/ т , , , Distance from the nest (m) Lokacija gnezda/ -i—- Nest location min max x ± SD Peskovci 2012 19 465 212 ± 130 Serdica 2012 1 610 186 ± 140 Dolenci 2013 4 570 196 ± 152 Serdica 2013 36 371 148 ± 115 Lucova 2013 17 395 229 ± 94 Selo - ob potoku 2013 46 751 269 ± 200 po metodi MCP pa med 5,8 in 42,9 ha (tabela 7). Največji domači okoliš smo v po obeh metodah ugotovili za par iz Serdice leta 2012. 3.3. Časovna dinamika hranjenja mladičev Smrdokavre so mladiče v največji meri hranile zjutraj, nato je frekvenca hranjenja mladičev postopoma upadla (slika 7). Frekvenca hranjenja se je razlikovala med obdobji gnezdenja (Kruskal-Wallis: H = 22,665, df = 3, P < 0,001). Največja je bila večinoma v drugem obdobju gnezdenja, najmanjša pa v četrtem (slika 8). Povprečna dnevna frekvenca hranjenja, preračunana na posameznega mladiča, je bila 12,7 ± 9,2 (n = 20) obiska in je bila največja v drugem ali tretjem gnezditvenem obdobju na vseh lokacijah. Največjo dnevno frekvenco hranjenja na mladiča smo ugotovili pri samcu iz Serdice, ki je svojega edinega mladiča v drugem gnezditvenem obdobju hranil 40-krat dnevno. V celotnem gnezditvenem obdobju je ta mladič v povprečju hrano prejel 24-krat dnevno, medtem ko je mladič iz Sela 2013 prejel hrano 12-krat dnevno. 3.4. Sestava plena Plen smo taksonomsko določili na 2895 posnetkih. Smrdokavre so mladiče najpogosteje hranile z bramorji (35,4 %), ličinkami skarabejev (24,6 %), ličinkami metuljev (15,3 %) in ličinkami dvokrilcev 700- 600- 500- 400- 300- 200- 100- Gnojna Košen Košen Mejica/ Nasad jama/ sadovn- travnik/ Hedge črnega Manure jak/ Mown pit Mown meadow orchard bezga/ Elder plantation Drugo/ Pašen sa- Pašnik Peščen Travnat Travnato Travnat Other dovnjak/ - ovce/ kolovoz/ kolovoz/ dvorišče/ rob ceste/ Grazed Sheep Sandy Grassy Grassy Grassy orchard pasture cart track cart track courtyard road edge Tip prehranjevalnega habitata / Foraging habitat type Slika 6: Box-plot diagram oddaljenosti prehranjevalnih habitatov od gnezda glede na tip prehranjevalnega habitata (n = 265). Figure 6: Box-plot of foraging habitat distance from the nest by foraging habitat types (n = 265). Q ~ a +i "> Й +i ~ i« a e 5- 4- § M IS -a f 8 nag >u 2 (V S N 3- 2- 1- о Ö 0 о 10 О 0 О Ö 0 О ■5t 0 о io о ö о ■5t о iö Ura / Hour Slika 7: Povprečna (± SD) frekvenca hranjenja mladičev glede na obdobje dneva (n : 6602) o Ö Figure 7: Mean (± SD) chicks feeding frequency according to the time of day (n = 6602) 6 0 (13,7 %). Sestava plena se je med lokacijami značilno razlikovala (X2 = 304,024, df = 14, P < 0,001). Tudi med gnezditvenima sezonama so bile razlike v sestavi značilne (x2 = 434,096, df = 7, P < 0,001). Leta 2012 so se v prehrani pojavljale ličinke kalnic in odrasli hrošči skarabeji, leta 2013 pa so se v večji meri kot leto prej pojavljali pajki in poljski murni. Primerjavo sestave plena med obdobji gnezdenja smo opravili skupno za obe gnezditveni sezoni in ugotovili statistično značilne razlike sestave med obdobji gnezdenja (x2 = 580,091, df = 24, P < 0,001) (slika 9). Mladiče so smrdokavre najbolj raznoliko hranile na gnezdu v Selu z 11 različnimi vrstami plena, tam so v prehrani dominirale ličinke metuljev in skarabejev. Bramorji so prispevali največ (81,9 %) k skupni biomasi plena (tabela 8), sledile so ličinke skarabejev (7,2 %). Med lokacijami se je biomasa plena značilno razlikovala (X2 = 2103,101, df = 50, P < 0,001), medtem ko se med obdobji gnezdenja biomasa plena ni značilno razlikovala (X2 = 59,370, df = 45, P = 0,074). Bramorji Tabela 8: Taksonomska sestava plena smrdokaver na Goričkem v letih 2012 in 2013 (DW - suha masa plena) Table 8: Taxonomic composition of Hoopoe prey in Goričko in 2012 and 2013 (DW - dry weight of the prey) Vrsta plena/ Prey species Latinsko ime/ Skupno / Total Leto 2012/ Year 2012 Leto 2013/ Year 2013 Scientific name % % DW % % DW % % DW Pajki Araneae gen. spec. 2,6 0,0 0,9 0,1 3,6 0,9 Ščebetulje Acrididae 0,2 0,5 0,5 0,1 0,1 0,0 Bramor Gryllotalpa gryllotalpa 35,4 81,3 5i,4 9i,9 25,4 69,9 Poljski murn Gryllus campestris 2,8 2,5 0,1 0,1 4,5 5,z- Ličinke metuljev Lepidoptera (larvae) 15,3 4,9 17,9 4,2 13,7 5,6 Bube metuljev Lepidoptera (pupae) i,5 0,5 0,6 0,2 2,0 0,9 Ličinke dvokrilcev Diptera (larvae) 13,7 1,1 11,4 0,7 i,5 Ličinka kalnic Eristalinae (larvae) 2,8 0,1 7,2 0,2 0,0 0,0 Ličinka skarabejev Scarabaeidae (larvae) 24,6 8,8 8,0 2,1 34,8 15,9 Odrasli skarabej Scarabaeidae (imago) 0,9 0,3 1,7 0,4 0,3 0,1 Ličinke pokalic Elateridae (larvae) 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 Drugo Other 0,1 0,0 0,2 0,0 0,3 0,0 Tabela 7: Velikosti domačih okolišev, ocenjene po metodah Minimum Bounding Geometry (MBG) in Minimum convex polygons (MCP) Table 7: Home range size estimated using Minimum Bounding Geometry (MBG) and Minimum convex polygons (MCP) methods Lokacija gnezda/ Nest location Leto / Year Št. poligonov prehranjevalnih habitatov/ No. of foraging habitat polygons Velikost domačega okoliša (ha)/ Home range surface area (ha) MBG MCP Serdica 2012 56 57,7 42,9 Peskovci 2012 90 42,5 33,7 Dolenci 2013 39 33, 2 28,1 Lucova 2013 23 7,3 5,8 Serdica 2013 9 10,4 8,3 Selo-ob potoku 2013 48 17,8 15,5 Slika 8: Povprečna dnevna frekvenca hranjenja (ND) glede na lokacijo gnezda v različnih obdobjih gnezdenja (n = 6266). Obdobja gnezdenja: I = 0-7 dni, II = 8-14 dni, III = 15-21 dni, IV = 22-27 dni. Figure 8: Average daily feeding frequency (ND) according to nest location in different breeding periods (n = 6266). Breeding periods: I: 0-7 days, II: 8-14 days, III: 15-21 days, IV: 22-27 days. 45 40 35 30 25 20 15 10 5 "It IS С Ш) •S- ■SC T3 (U S2 <5 > t 70- 60- 50- 40- 30- □ .2 ■3 20- 10- 5- Raba kmetijskih zemljišč/ Land use I Njive in vrtovi/ Arable land and gardens Trajni in barjanski travniki/ Permanent and wet grassland Drugo / Other w o m u h ig w o m u h ig w o m u h ig _1 di e I _1 di e I _1 di e I k a k k a k k a k o o o N ja is N ja is N ja is nj > nj > nj > d d d re re re OO OO 00 Lokalna gostota velikih srakoperjev/ Local density of Great Grey Shrikes Slika 5: Dejanska raba kmetijskih zemljišč v treh razredih lokalnih gostot velikih srakoperjev Lanius excubitor na popisnem območju v zimah 2008/09, 2011/12 in 2012/13. Vključene so bile samo površine, ki so bile popisane v vseh treh letih. Drugo - drugi tipi rabe zemljišč, razen neprimernih površin (gozdne, pozidane in vodne). Figure 5: Actual land use in three classes of local Great Grey Shrikes Lanius excubitor densities in the survey area during winter 2008/09, 2011/12 and 2012/13. Areas that were not surveyed in all three years were excluded. Other - other types of land use except for forested areas, built-up areas and water bodies. Glede na prostorski model so bile maksimalne lokalne gostote na popisnem območju v posameznih letih med 14,6 in 15,0 osebka/10 km2 (tabela 2, slike 2-4). Delež površin z nizko lokalno gostoto velikih srakoperjev je bil v zimi 2012/13 znatno nižji kakor v zimah 2008/09 in 2011/12 (tabela 3, slike 2-4). 3.2. Habitat velikih srakoperjev Dejanska raba kmetijskih zemljišč (DRKZ) se je med območji z različnimi lokalnimi gostotami velikih srakoperjev značilno razlikovala le v zimi 2008/09 (Kruskal-Wallis: H = 7,758, df = 2, P = 0,021,). V tej zimi je gostota velikih srakoperjev naraščala z naraščajočim deležem travniških habitatov in upadajočim deležem njivskih površin. V drugih dveh zimah značilnih razlik v deležih posameznih skupin DRKZ med gostotnimi razredi velikih srakoperjev ni bilo (Kruskal-Wallis: 2011/12: H = 2,096, df = 2, P = 0,351; 2012/13: H = 0,356, df = 2, P = 0,837). 3.3. Mesta zadrževanja velikih srakoperjev Veliki srakoperji so bili v zimah 2008/09 opaženi na šestih, v zimi 2011/12 na treh, v zimi 2012/13 pa na petih različnih tipih struktur (slika 6). Različne tipe struktur so izbirali neenakomerno (x2 = 18,072, df = 3, P < 0,001) (slika 6), izbira struktur se je značilno razlikovala tudi med leti (X2 = 16,001, df = 6, P = 0,014. V zimah 2011/12 in 2012/13 so bile tri najpogostejše so bile tri najpogostejše strukture, na katerih so bili opaženi veliki srakoperji, drevesa, grmi in daljnovodi (slika 6). Na drevesih in daljnovodih so bila tudi najvišja mesta zadrževanja (slika 7). V zimi 2008/09 se je na daljnovodih zadrževal znatno manjši delež opaženih velikih srakoperjev kakor v zimah 2011/12 in 2012/13, znatno večji delež pa na steblikah (slika 6). Povprečna višina mest zadrževanja (± SD) je bila 6,6 ± 4,4 m (5,0 ± 4,1 m v zimi 2008/09, 7,0 ± 4,1 m v zimi 2011/12 in 7,6 ± 4,7 m v zimi 2012/13). Višina mest zadrževanja se je med leti značilno razlikovala (Kruskal-Wallis: H = 11,336, df = 2, P = 0,003) (slika 7). 50 - Daljnovod/ Drevo/ Grm/ Kol/ Ograja/ Steblika/ Ni podatka/ Powerline Tree Bush Pole Fence Stem No data Struktura / Structure Slika 6: Deleži in frekvence (števila nad stolpci) struktur, na katerih so se zadrževali veliki srakoperji Lanius excubitor na popisnem območju v zimah 2008/09, 2011/12 in 2012/13. Vključene so samo lokacije na površinah, ki so bile popisane v vseh treh letih. Figure 6: Percentages and frequencies (numbers above columns) of structures where Great Grey Shrikes Lanius excubitor perched in the survey area during winters 2008/09, 2011/12 and 2012/13. Only perches from areas that were surveyed in all three years are included. (A) (B) 20- 15- ts 10- 5- 2008/09 2011/12 2012/13 Zima / Winter 10 (u n a (О 4- Ё ВД a ei Daljnovod / Drevo / Grm / Powerline Tree Bush Kol / Pole Ograja / Steblika / Vse / Fence Stem All Slika 7: Višina mest zadrževanja velikih srakoperjev Lanius excubitor glede na (A) popisno leto in (B) tipe struktur na popisnem območju v zimah 2008/09, 2011/12 in 2012/13. Vključene so samo lokacije na površinah, ki so bile popisane v vseh treh letih. Figure 7: Height of perches used by Great Grey Shrikes Lanius excubitor in regard to (A) survey year and (B) type of structure in the survey area during the winters 2008/09, 2011/12 and 2012/13. Only perches from areas that were surveyed in all three years are included. 4. Diskusija Prva populacijska ocena prezimujočih velikih srakoperjev na Ljubljanskem barju je bila narejena konec 90. let prejšnjega stoletja v okviru popisov za atlas ptic Ljubljanskega barja (Tome et al. 2005). Groba ocena na osnovi podatkov, pridobljenih v dveh zimah na 9 km dolgem transektu, je tedaj znašala 50-100 osebkov. Populacijske ocene v naši raziskavi so znotraj tega intervala, vendar bliže njegovi spodnji meji. V Sloveniji so številčnost prezimujočih velikih srakoperjev več kot desetletje spremljali tudi na Štajerskem, in sicer na Ptujskem in Dravskem polju. Na skupni površini 308 km2 je bilo v zimah 2000-2013 zabeleženih 24-45 velikih srakoperjev. Do leta 2004 se je številčnost povečevala, v letih 2005-2010 pa je upadla na minimalno vrednost (D. Bombek pisno). V primerjavi s tem območjem ter z nekaterimi drugimi območji v Evropi je navadna gostota prezimujočih velikih srakoperjev na Ljubljanskem barju visoka. Na Ptujskem in Dravskem polju se je v letih 2000-2013 gibala med 0,8 in 1,5 osebkov/10 km2 (D. Bombek pisno). Na več območjih v sosednji Avstriji, pomembnih za prezimovanje velikih srakoperjev, njihove gostote znašajo 6,4 osebka/10 km2 (Strem- und Pinkatal), 4,7 osebka/10 km2 (Lafnitztal), 3,7 osebka/10 km2 (Hansag), 3,6 osebka/10 km2 (Mattersburg), 3,3 osebka/10 km2 (Oberpullendorf, Zöbernbachtal) in 2,3 osebka/10 km2 (Heideboden) (Ranner et al. 2008, Samwald 2008, Schütz & Ranner 2010). V obsežni raziskavi na Poljskem s konca 80. let prejšnjega stoletja je na vzorčnih območjih, velikih do nekaj deset kvadratnih kilometrov, gostota prezimujočih velikih srakoperjev znašala od 0,9-1,2 osebka/10 km2 (Kuczynski et al. 2009). Pomanjkljivost, ki nekoliko slabi populacijske ocene v naši raziskavi, so nepopisani predeli, ki so se med leti razlikovali tako v površini kot v lokacijah. V zimah 2008/09 in 2012/13 je denimo ostalo nepopisano razmeroma veliko območje med Črno vasjo in Mateno, to je predel, kjer je bila v zimi 2011/12 zabeležena ena najobsežnejših zgostitev velikih srakoperjev. V zimi 2011/12 ni bilo popisano večje območje na jugozahodu Barja med Ljubljanico in Borovnico, kjer so se v drugih dveh zimah prav tako pojavljale znatne zgostitve. Zaradi nepopisanih predelov z morebitnimi visokimi lokalnimi gostotami velikih srakoperjev bi bila populacijska ocena, izračunana z ekstrapolacijo, lahko nekoliko podcenjena. Navadna gostota velikih srakoperjev se v naši raziskavi med leti ni značilno razlikovala, spreminjali pa sta se je njihova porazdelitev in izbira habitata znotraj popisnega območja. Lokalna gostota prezimujočih osebkov je bila na nekaterih predelih v vseh treh letih visoka (npr. na vzhodnem delu Barja), na nekaterih predelih pa je močno nihala (npr. v predelu med Notranjimi Goricami in Bevkami). Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva tako na razširjenost kot na lokalne gostote prezimujočih velikih srakoperjev, je kvaliteta habitata, ki jo določajo razpoložljivost hrane (malih sesalcev in/ ali nevretenčarjev) ter struktur, ki se uporabljajo kot lovne preže, grmov za prenočevanje in mest za shranjevanje plena (Hernandez 1995A, Gorban 2000, Karlsson 2001, Antzak 2010). Na razširjenost in gostoto prezimujočih velikih srakoperjev vplivajo tudi vremenske razmere, zlasti količina padavin in debelina snežne odeje (Gorban 2000, Karlsson 2001), pa tudi temperatura (Kuczynski et al. 2009). Razpoložljivosti plena in habitatnih struktur, kot so preže, počivališča in skrivališča hrane, v tej raziskavi nismo spremljali, opravili pa smo analizo dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Ugotovili smo, da se je porazdelitev velikih srakoperjev na popisnem območju med leti razlikovala glede na deleže v površini travišč in njiv. Ob predpostavki, da se razpoložljivost struktur za posedanje med leti ni bistveno spreminjala, lahko domnevamo, da gre za odziv na spremembe v razpoložljivosti malih sesalcev, ki so v območjih z mrzlimi zimami glavni prehranski vir velikih srakoperjev v zimskem obdobju (Bombek 2003, Karlsson 2007, Brzezinski et al. 2010). Podatkov o vrstni sestavi plena velikih srakoperjev na Ljubljanskem barju sicer nimamo. Na Ptujskem in Dravskem polju so njihov glavni plen voluharice iz rodu Microtus, zlasti poljska voluharica M. arvalis (Bombek 2003). Enako so ugotovili tudi v Ukrajini (Gorban 2000) in na Poljskem, kjer je bilo zabeleženo celo selektivno plenjenje te vrste (Brzezinski et al. 2010). Nekoliko bolj raznolik je bil zimski plen španske populacije velikih srakoperjev, a so še vedno prednjačile poljske voluharice (Hernandez 1995B). Na Finskem so bile poljske voluharice glavni plen jeseni in spomladi, sredi zime pa so dominirale pritlikave miši Micromys minutus (Karlsson 2007). Populacije različnih vrst malih sesalcev med leti nihajo, pogosto sinhrono (Carslake et al. 2011). Za poljsko voluharico so značilni tri- do petletni cikli (Mackin-Rogalska & Nabaglo 1990), velika medletna nihanja njenih populacij pa so zlasti na območjih s prevladujočimi travišči, kjer so razlike v številčnosti nekaj desetkratne (Dellatre et al. 1992, Dellatre et al. 1999). Populacija poljskih voluharic tudi na travnikih Ljubljanskega barja med leti močno niha, na njivah pa je njihova številčnost nizka (D. Tome ustno). Zgostitve velikih srakoperjev na območjih z večjim deležem travnikov in manjšim deležem njiv v zimi 2008/09 bi tako lahko bile odsev morebitnega populacijskega viška poljskih voluharic v traviščnih habitatih v tem letu. V naši raziskavi se datum popisa v zimi 2008/09 sicer znatno razlikuje od datuma v drugih dveh zimah, zato bi bilo opažene medletne razlike v izbiri habitata možno pripisati tudi sezonskim spremembam v razpoložljivosti malih sesalcev (Briner et al. 2007) ali celo alternativnega nevretenčarskega plena (Karlsson 2001). Glede na podatke o prehrani neselektivne plenilke pegaste sove Tyto alba, ki jo je na Ljubljanskem barju preučeval Tome (1992), bi lahko bile pomemben plen velikih srakoperjev tudi nekatere vrste rovk, zlasti močvirska Neomys anomalus in poljska rovka Crocidura leucodon. Pomena nevretenčarjev za prehrano velikih srakoperjev na Ljubljanskem barju ne poznamo. V geografskih območjih s toplimi jesenmi in zimami so nevretenčarji lahko glavni plen velikih srakoperjev (Nikolov 2004). Možno je, da v dolgih toplih jesenih, kakršna je bila leta 2012, ko so se dnevne temperature še konec novembra vsak dan povzpele nad 10 °C (ARSO 2015B), veliki srakoperji tudi na Ljubljanskem barju plenijo nevretenčarje, če so ti aktivni. V raziskavi na jugozahodu Finske so ugotovili, da so nevretenčarje plenili predvsem na golih ornih površinah, male sesalce pa pretežno na traviščih (Karlsson 2001). Na razpoložljivost in dostopnost malih sesalcev za velikega srakoperja vplivajo tudi poplave in snežna odeja. Medtem ko snežna odeja le oteži plenjenje malih sesalcev v času, ko traja (Karlsson 2001), je negativni vpliv poplav dolgotrajnejši, saj lahko močno prizadenejo populacije nekaterih vrst, v veliki meri ravno poljsko voluharico (Jacob 2003). V času naših popisov snežne odeje in poplav, ki bi vplivale na trenutno izbiro habitata, ni bilo, informacije o dolgoročnejšem vplivu poplav na populacije malih sesalcev pa nimamo. Pomemben dejavnik za razširjenost prezimujočih velikih srakoperjev je tudi razpoložljivost struktur, ki jih uporabljajo kot lovne preže in/ali počivališča. V tej raziskavi struktur glede na njihovo funkcijo sicer nismo razlikovali. Izsledki več tujih raziskav kažejo, da kot lovne preže najpogosteje uporabljajo naravne strukture, kot so osamljena drevesa in grmi (Schön 1995, Bylicka et al. 2007, Schütz & Ranner 2010). V naši raziskavi so bili veliki srakoperji v vseh treh letih najpogosteje opaženi na drevesih, pogosto pa tudi na grmih. V zimi 2008/09 so bile višine mest zadrževanja značilno nižje kot v drugih dveh zimah, zlasti na račun pogostejše rabe steblik in manj pogoste rabe daljnovodov. Antropogene strukture, kot so daljnovodi, imajo pomen predvsem v intenzivni kulturni krajini, kjer primanjkuje naravnih struktur (Bombek 2001, Tryjanowski et al. 2014). Da so veliki srakoperji v zimah 2011/12 in 2012/13 pogosteje posedali na daljnovodih kakor v zimi 2008/09, je lahko povezano s tem, da so se v teh dveh letih v najvišjih gostotah zadrževali na območjih z večjim deležem njivskih površin. Da bi pojasnili medletne razlike v porazdelitvi velikih srakoperjev na Ljubljanskem barju, bi morali v nadaljnjih raziskavah spremljati predvsem populacijska nihanja malih sesalcev na površinah z različno rabo kmetijskih zemljišč, pa tudi dostopnost alternativnega nevretenčarskega plena in razpoložljivost struktur za posedanje. Dobrodošla bi bila tudi raziskava prehrane velikih srakoperjev na tem območju. Zahvala: Zahvaljujem se Ljubljanski sekciji DOPPS za podporo pri organizaciji skupinskih popisov velikega srakoperja na Ljubljanskem barju, zlasti vsem prostovoljcem, ki so se udeležili popisov. V zimah 2008/09, 2011/12 in 2012/13 so bili to (v abecednem vrstnem redu): Margit Alhady, Omar Alhady, Iva Banovec, Gregor Bernard, Irena Bertoncelj, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Ema Božič, Luka Božič, Gregor Bračko, Alenka Bradač, Jelena Cvetković, Benjamin Denac, Damijan Denac, Katarina Denac, Mitja Denac, Zarja Denac, Ana Dolenc, Luka Esenko, Bojana Fajdiga, Dare Fekonja, Hana Fekonja, Manca Fekonja, Andrej Figelj, Jernej Figelj, Klara Frančeškin, Bor Frelih, Tanja Gašperšič, Marko Gerbec, Alenka Golob, Marjan Golob, Milan Gorjanc, Nataša Gorjanc, Mateja Gorjup, Jurij Hanžel, Meta Havliček, Vojko Havliček, Petra Hribovšek, Mojca Hrovat, Saša Intihar, Jernej Jorgačevski, Tone Karer, Primož Kmecl, Zala Kogej, Ivan Kogovšek, Ivica Kogovšek, Miha Krofel, Tia Krofel, Leon Lainšček, Julijana Lebez-Lozej, Nina Lozej, Gregor Mahnič, Marjana Mandeljc, Marijan Manfreda, Maja Marčič, Bor Mihelič, Gaber Mihelič, Kalina Mihelič, Ruj Mihelič, Tomaž Mihelič, Urška Mihoci, Brigita Mingot, Tadeja Mlakar, Matija Mlakar Medved, Dijana Mohar, Smiljana Mohorič, Diana Novak, Ana Novak Velkavrh, Horymir Ondračka, Maja Ondračka, Sava Osole, Mateja Pecl, Marko Pezdirc, Nevenka Pfajfar, Monika Podgorelec, Nastja Podvratnik, Jernej Polajnar, Maja Potokar, Miha Predalič, Špela Prelogar Popit, Matjaž Premzl, Aleksander Pritekelj, Žiga Iztok Remec, Aljaž Rijavec, Mirko Silan, Špela Skrajnar, Maja Slak, Metka Slak, Andreja Slameršek, Matic Slanc, Jelena Slapnik, Dragana Stanojević, Jošt Stergaršek, Željko Šalamum, Dare Šere, Maja Škafar, Andreja Šporn, Kancijan Šporn, Krištof Šporn, Metka Štok, Rudolf Tekavčič, Gregor Težak, Judita Trajber, Samo Trček, Tomi Trilar, Vesna Trup, Marko Tuljak, Alenka Turk, Zlata Vahčič, Barbara Vidmar, Jan Vidmar, Jani Vidmar, Robert Vilhar, Aleksander Vogrinc, Katarina Zeiler-Groznik, Anamarija Žagar in Nadja Žlender. Hvala tudi dr. Davorinu Tometu za nasvete in pomoč pri interpretaciji rezultatov. 5. Povzetek V prispevku podajamo rezultate popisa prezimujočih velikih srakoperjev Lanius excubitor na Ljubljanskem barju v zimah 2008/09, 2011/12 in 2012/13. Popis je opravilo 30-60 prostovoljcev Ljubljanske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Območje popisa je bilo razdeljeno na 13-20 popisnih ploskev, na katerih so popisovalci zabeležili lokacije opaženih velikih srakoperjev ter tipe struktur, na katerih so posedali, in višine mest zadrževanja. Število prezimujočih velikih srakoperjev na Ljubljanskem barju je bilo ocenjeno na 57 (2008/09), 51 (2011/12) in 67 (2012/13) osebkov. Navadne gostote na popisnem območju so znašale 4,2, 3,7 in 4,9 osebka/10 km2, maksimalne lokalne gostote pa 15,0, 14,6 in 14,8 osebka/10 km2. Analiza dejanske rabe kmetijskih zemljišč je pokazala, da so bile v zimi 2008/09 večje lokalne gostote velikih srakoperjev na območjih z večjim deležem travnikov in manjšim deležem njiv in vrtov, v drugih dveh letih pa tega gradienta ni bilo. Veliki srakoperji so v zimah 2011/12 in 2012/13 najpogosteje posedali na drevesih, daljnovodih in grmih, zelo redko pa na nizkih strukturah, kot so steblike, žičnate ograje in koli. V zimi 2008/09 so bili pogosteje opaženi na steblikah in bolj poredko na daljnovodih, višina mest zadrževanja pa je bila nižja kakor v drugih dveh zimah. 6. Literatura AnTZAK M. (2010): Winter nocturnal roost selection by a solitary passerine bird, the Great Grey Shrike Lanius excubitor. - Ornis Fennica 87: 99-105. ARSO (2015A): Padavinska postaja Črna vas: arhiv opazovanih in merjenih meteoroloških podatkov v Sloveniji. - [http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/], 20/10/2015 ARSO (2015В): Glavna meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad: arhiv opazovanih in merjenih meteoroloških podatkov v Sloveniji. - [http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ archive/], 20/10/2015 BirdLife International (2004): Birds in the European Union: a status assessment. - BirdLife International, Wageningen. BirdLife International (2016) Species factsheet: Lanius excubitor. - [http://www.birdlife.org], 20/01/2016 Bombek D. (2001): Popis velikega srakoperja Lanius excubitor na Dravskem in Ptujskem polju v decembru 2000. - Acrocephalus 22 (104/105): 41-43. Bombek D. (2003): Zimska prehrana velikega srakoperja Lanius excubitor na Ptujskem polju. - Acrocephalus 23 (113/114): 135-140. Briner T., Favre N., Nentwig W., Airoldi J. P. (2007): Population dynamics of Microtus arvalis in a weed strip. -Mammalian Biology - Zeitschrift für Säugetierkunde 72 (2): 106-115. Brzezinski M., Zalewski A., Szaeanski P., Kowalczyk R. (2010): Feeding habits of Great Grey Shrike Lanius excubitor wintering in north-eastern Poland: does prey abundance affect selection of prey size? - Ornis Fennica 87 (1): 1-14. Bylicka M., Ciach M., Wikar D., Bylicka M. (2007): Density changes and habitat shift of great grey shrike Lanius excubitor during the non-breeding season. -Biologia 62 (5): 617-621. Carslake D., Cornulier T., Inchausti P., Bretagnolle V. (2011): Spatio-temporal covariation in abundance between the cyclic common vole Microtus arvalis and other small mammal prey species. - Ecography 34 (2): 327-335. Delattre P., Giraudoux P., Baudry J., Musard P., Toussaint M., Truchetet D., Stahl P., Poule M. L., Artois M., Damange J.-P., Quéré J.-P. (1992): Land use patterns and types of common vole (Microtus arvalis) population kinetics. - Agriculture, Ecosystems & Environment 39 (3-4): 153-168. Delattre P., de Sousa B., Fichet-Calvet E., Quéré J.-P., Giraudoux P. (1999): Vole outbreaks in a landscape context: evidence from a six year study of Microtus arvalis. - Landscape Ecology 14 (4): 401-412. Gorban I. (2000): Wintering behaviour of the Great Grey Shrike (Lanius excubitor) in the Western Ukraine. -Ring 22 (1): 45-50. Hernandez A. (1995A): Temporal-Spatial Patterns of Food Caching in Two Sympatric Shrike Species. - The Condor 97 (4): 1002-1010. Hernandez A. (1995В): Selective predation of Northern Shrikes on small mammmals in a natural environment. -Journal of Field Ornithology 66 (2): 236-246. Jacob J. (2003): The response of small mammal populations to flooding. - Mammalian Biology 68: 102-111. Jenks G. F. (1967): The data model concept in statistical mapping. - International Yearbook of Cartography 7: 186-190. KARLSSON S. (2001): Selection of habitat and perches by the Great Grey Shrike Lanius excubitor and the effects of snow layer and prey type. - Ornis Svecica 11 (1-2): 7-18. KARLSSON S. (2007): Food consumption and roosting behaviour of Great Grey Shrikes Lanius excubitor wintering in south-western Finland. - Ornis Fennica 84 57-65. Kuczynski L., Rz^paea M., Goeawski A., Tryjanowski P. (2009): The Wintering Distribution of Great Grey Shrike Lanius excubitor in Poland: Predictions from a Large-Scale Historical Survey. - Acta Ornithologica 44 (2): 159-166. Mackin-Rogalska R., Nabageo L. (1990): Geographical Variation in Cyclic Periodicity and Synchrony in the Common VoleMicrotusarvalis. - Oikos 59 (3): 343-348. MKO (2012) : Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišč. Baza podatkov o rabi zemljišč 2012. - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana. NlKOLOV B. P., KODZHABASHEV N. D., Popov V. V. (2004): Diet composition and spatial patterns of food caching in wintering Great Grey Shrikes (Lanius excubitor) in Bulgaria. - Biological Letters 41 (2): 119-133. Perko D., Orožen Adamič M. (1998): Slovenija. Pokrajine in ljudje. - Mladinska knjiga, Ljubljana. Ranner A., Samwald O., Grull A. (2008): Phänologie des Raubwürgers (Lanius excubitor) im Burgenland. pp. 253-268. In: Sachslehner L. (ed.): Der Raubwürger in Österreich. - Eigenverlag Forschungsgemeinschaft Wilhelminenberg, Stockerau. Samwald O. (2008): Winterverbreitung und Bestandsentwicklung des Raubwürgers (Lanius excubitor) in ausgewahlten Talraumen des oststeirischen Hügellandes - erste Ergebnisse langjähriger Netzstrecken - Zahlungen 1989-2008. pp. 245-252. In: Sachslehner L. (ed.): Der Raubwürger in Österreich. -Eigenverlag Forschungsgemeinschaft Wilhelminenberg, Stockerau. Schön M. (1995): Habitat structure, habitat changes, and causes of decline in the Great Grey Shrike (Lanius excubitor) in southwestern Germany. - Proceedings of Western Foundation of Vertebrate Zoology 6: 142-149. Schütz C., Ranner A. (2010): Überregional bedeutendes Überwinterungsgebiet des Raubwürgers Lanius excubitor Linnaeus 1758 im Mittelburgenland. - Egretta 51: 100-107. Sovinc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Tome D. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. - Acrocephalus 13 (51): 33-38. Tome D., Sovinc A., Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja - DOPPS, Monografija DOPPS Št. 3, Ljubljana. Tome D. (2006): Ekologija: organizmi v prostoru in času. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Tryjanowski P., Sparks T. H., Jerzak L., Rosin Z. M., SKÓRKA P. (2014): A Paradox for Conservation: Electricity Pylons May Benefit Avian Diversity in Intensive Farmland. - Conservation Letters 7 (1): 34-40. Worton B. J. (1989): Kernel Methods for Estimating the Utilization Distribution in Home-range Studies. -Ecology 70 (1): 164-168. Prispelo / Arrived: 23. 10. 2015 Sprejeto / Accepted: 24. 1. 2016 Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke Bird ringing in Slovenia in 2014 and results of the first telemetry study of an African migrant Al Vrezec1, Dare Fekonja1, Katarina Denac2 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova c. 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana, e-mail: avrezec@pms-lj.si, dfekonja@pms-lj .si 2 Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia), Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: katarina.denac@dopps.si In 2014, 162 bird species were recorded during the bird ringing activities in Slovenia. Of 155 species, 62,275 birds were ringed, and 107 recoveries of birds ringed in Slovenia and found abroad, 148 foreign recoveries in Slovenia and 1395 local recoveries were recorded. The most frequently ringed species were Blackcap Sylvia atricapilla and Great Tit Parus major. As far as ringed nestlings are concerned, Great Tits and Barn Swalllows Hirundo rustica predominated. Considering the recoveries ringed of found birds abroad, the commonest were Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus and Mute Swans Cygnus olor. The farthest recovery was a Barn Swallow Hirundo rustica found in the Democratic Republic of Congo (5171 km away). Among the more interesting finds was also the so far southernmost recovery of a Sand Martin Riparia riparia found in Israel. Let us also mention the first recovery of a Corncrake Crex crex, which bred and was ringed in 2013 at Planinsko polje (central Slovenia) and was found in the 2014 breeding season in the Czech Republic. Among rare species, two Little Buntings Emberiza pusilla were caught and ringed. After nine years, the Roller Coracias garrulus bred again in Slovenia in 2014 and its nestlings were ringed. The paper also brings the description of the migration route of the first African migrant, the Black Stork Ciconia nigra, marked with a GPS/GSM telemetric device, which migrated across the Adriatic Sea, Sicily and Sahara to Nigeria. Key words: bird ringing, telemetry, Slovenia, 2014, Black Stork, Ciconia nigra, recoveries Ključne besede: obročkanje, telemetrija, Slovenija, 2014, črna štorklja, Ciconia nigra, najdbe 1. Uvod Slovensko obročkanje ptic pod okriljem najprej Ornitološkega observatorija pod vodstvom dr. Janka Ponebška, kasneje pa kot Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) v okviru Kustodiata za vretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije je skozi svojo sedaj že 87-letno zgodovino sledilo načelu obročkanja in označevanja ptic v raziskovalne namene (Ponebšek 1934, Gregori 2009). Klasičnemu obročkanju s kovinskimi obročki se je danes že v večjem obsegu pridružilo označevanje z barvnimi obročki (vse barvne sheme obročkanja ptic v Sloveniji so mednarodno usklajene in dostopne v bazi European colour-ring Birding; http://www.cr-birding.org/), vse pogosteje pa se uporabljajo tudi naprednejše tehnike označevanja z oddajniki oziroma sledilnimi napravami (npr. Vrezec et al. 2013, 2014, Denac 2014, Denac & Vrh Vrezec 2015). Pričujoči prispevek je poročilo o številu obročkanih ptic v Sloveniji leta 2014 s pregledom razrešenih domačih ter tujih najdb za leto 2014 in predstavlja dopolnitev predhodnih obročkovalskih poročil (Ponebšek 1934, Božić 1980A, в, с, 1981, 1982, 1985, Šere 2009, Vrezec et al. 2013, 2014). Poleg tega so v poročilu predstavljene obročkane redke vrste in druge posebnosti s področja označevanja ptic v Sloveniji v letu 2014 s prvimi rezultati telemetrijskega spremljanja prve afriške selivke pri nas, črne štorklje Ciconia nigra. 2. Metode Leta 2014 je bilo v okviru obročkovalne sheme SCOP dejavnih 51 obročkovalcev, ki so imeli za to dejavnost pridobljeno dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO). Poleg splošne obročkovalne sheme za obročkanje selivk z lovom z najlonskimi mrežami z ali brez uporabe posnetka so bile ptice obročkane tudi v okviru drugih shem s pregledovanjem gnezd in gnezdilnic, z lovom odraslih ptic na gnezdiščih (npr. mali deževnik Charadrius dubius, breguljka Riparia riparia) in prezimovališčih oziroma prehranjevališčih (npr. labod grbec Cygnus olor, vranjek Tabela 1: Pregled barvnih obročkovalnih shem, ki so potekale v Sloveniji leta 2014 v okviru različnih institucij: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS). Dodatno so bili pri zlatovranki Coraciasgarrulus uporabljeni obročki po avstrijski barvni shemi. Vse barvno obročkane ptice imajo tudi kovinske obročke. Table 1: An overview of the active colour ringing schemes in Slovenia in 2014, conducted by different organizations: DOPPS-BirdLife Slovenia (DOPPS), Sečovlje Salina Nature Park (KPSS), National Institute of Biology (NIB), and Slovenian Museum of Natural History (PMS). Additionally, the rings from Austrian colour ringing scheme were used for the Roller Coracias garrulus. All colour-ringed birds also have metal rings. Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Barvni obroček/ Colour ring Območje obročkanja/ Ringing area Vodja sheme/ Coordinator Inštitucija/ Institution Labod grbec Cygnus olor rdeč nožni obroček s kodo/ red coded legring Slovenija Dare Fekonja PMS Vranjek Phalacrocorax aristotelis oranžni nožni obroček s kodo / orange coded legring Obala Urša Koce DOPPS Polojnik Himantopus himantopus beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS Mali deževnik Charadrius dubius kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Drava Luka Božič DOPPS Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus beli nožni obroček s kodo, rdeč nožni obroček brez kode / white coded legring, red uncoded legring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS Navadna čigra Sterna hirundo beli in moder nožni obroček s kodo / white and blue coded legring Sečoveljske soline, Škocjanski zatok Iztok Škornik KPSS Mala čigra Sternula albifrons beli in moder nožni obroček s kodo / white and blue coded legring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS Zlatovranka Coracias garrulus kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Goričko Michael Tiefenbach Avstrija Postovka Falco tinnunculus črni nožni obroček s kodo/ black coded legring Ljubljana z okolico Dare Fekonja PMS Veliki srakoper Lanius excubitor kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Ljubljansko barje Dare Fekonja PMS Planinska kavka Pyrrhocorax graculus moder nožni obroček s kodo/ blue coded legring Alpe Dare Fekonja PMS Kavka Coloeus monedula beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Ljubljansko barje Dare Fekonja PMS Belovrati muhar Ficedula albicollis beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Krakovski gozd Dare Fekonja PMS Repaljščica Saxicola rubetra kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Ljubljansko barje Davorin Tome NIB Phalacrocorax aristotelis, postovka Falco tinnunculus, veliki srakoper Lanius excubitor). Večji del obročkovalne dejavnosti so opravili prostovoljni zunanji sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenija (PMS), manjši del pa je bil opravljen v okviru raziskovalnih projektov in monitoringa na različnih slovenskih inštitucijah, ki opravljajo ornitološke raziskave: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) in Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). V letu 2014 je bilo dejavnih tudi 13 shem za barvno obročkanje, pri zlatovranki Coracias garrulus pa smo uporabili obročke avstrijske barvne sheme (tabela 1). Pri dveh vrstah so bile narejene tudi telemetrijske raziskave s sledilnimi napravami GPS/GSM (vranjek, črna štorklja). Najdbe telemetrijskih raziskav niso vključene v preglede obročkovalne aktivnosti, pač pa so predstavljene ločeno. Najdbe smo sproti razreševali v podatkovni bazi SCOP. Del tujih najdb je bil do zaključka pisanja članka še nerazrešen, zato jih navajamo le v skupnem številu, ne pa tudi v pregledu posameznih najdb. Pri navajanju vrst smo sledili IOC-seznamu ptic sveta, verzija 5.2 (Gill & Donsker 2015). 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pregled obročkovalne aktivnosti V letu 2014 smo ptice lovili in obročkali v 2895 terenskih dneh, pri čemer je bilo obročkanje intenzivnejše v drugi polovici leta (slika 1). V okviru obročkovalne dejavnosti smo zabeležili podatke o 162 vrstah ptic, pri čemer je bilo obročkanih 62.275 ptic 155 vrst (tabela 2). Glede na opravljeni napor obročkanja smo tako v povprečju obročkali 22 ptic na lovni dan. Število obročkanih ptic je bilo glede na obdobje med letoma 2000 in 2014 najnižje glede na število obročkanih doraslih ptic, medtem ko se število obročkanih mladičev v gnezdu, kot kaže, povečuje (slika 2). Zabeležili smo 1651 najdb, od tega je bilo domačih, v Sloveniji obročkanih ptic in ponovno ujetih v tujini, in tujih najdb, na tujem obročkane ptic, zabeleženih v Sloveniji, skupaj 256 (tabela 2). Največ v gnezdu obročkanih mladičev je bilo velikih sinic Parus major (27 %) in kmečkih lastovk Hirundo rustica (12 %), nad 100 mladičev pa je bilo obročkanih še pri plavčku Cyanistes caeruleus in poljskem vrabcu Passer montanus (tabela 3). Po številu obročkanih mladičev sta med nepevci prednjačila mali deževnik Charadrius dubius (6 %) in navadna čigra Sterna hirundo (4 %). Pri obročkanju odraslih oziroma doraslih ptic smo bili večji del osredotočeni na pevce, med katerimi so prevladovale črnoglavke Sylvia atricapilla (22 %) in velike sinice (12 %), nad 1000 osebkov pa je bilo obročkanih še sivih II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Meseci / Months Slika 1: Sezonska dinamika obročkovalne dejavnosti v Sloveniji v letu 2014 (n = 2895 lovnih dni) Figure 1: Seasonal dynamics of the ringing activity in Slovenia in 2014 (n = 2895 trapping days) S 1,6-1 "О ^ 1,41 1,2- 0,8- I 0,6- Ì 0,4> g 0,2 - 0 ■S и 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 000000000000000 222222222222222 Leta / Years Slika 2: Medletna dinamika števila obročkanih ptic v Sloveniji med letoma 2000 in 2014 (črni stolpci - število obročkanih doraslih ptic; beli stolpci - število obročkanih mladičev v gnezdu) Figure 2: Annual dynamics of the number of ringed birds in Slovenia between 2000 and 2014 (black columns - fully grown birds; white columns - young in the nest) pevk Prunella modularis, vrtnih penic Sy. borin, taščic Erithacus rubecula, plavčkov, rumenoglavih kraljičkov Regulus regulus, vrbjih kovačkov Phylloscopus collybita, srpičnih trstnic Acrocephalus scirpaceus, meniščkov Periparus ater, zelencev Chloris chloris, kmečkih lastovk, bičjih trstnic A. schoenobaenus in liščkov Carduelis carduelis (tabela 3). V primerjavi s preteklimi leti (Vrezec et al. 2013, 2014) je opazen padec števila obročkanih doraslih kmečkih lastovk, kar je posledica opustitve obročkanja na selitvenih počivališčih in ne dejanskega upada vrste, pri čemer pa se je glede na pretekla leta povečalo obročkanje pri nas gnezdečih lastovk, saj se je v letu 2014 povečalo število obročkanih mladičev v gnezdih. Tabela 2: Pregled obročkanih ptic in najdb v Sloveniji leta 2014. Tuje najdbe so na tujem obročkane ptice, zabeležene v Sloveniji, domače najdbe so v Sloveniji obročkane ptice, ponovno ujete v tujini, lokalne najdbe pa so v Sloveniji obročkane in tu ponovno zabeležene ptice. Table 2: Birds ringed in Slovenia and recoveries of ringed birds in 2014. Foreign recoveries in SLO are birds ringed abroad and later recorded in Slovenia, SLO recoveries abroad are birds ringed in Slovenia and later recorded abroad. Local recoveries are birds ringed in Slovenia and recaptured or resighted in Slovenia. Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Tuje v SLO/ Domače na Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Drugo/ Other Skupaj/ Total Foreign in SLO tujem/ Lokalne/ SLO abroad Local Siva gos Anser anser 5 Labod grbec Cygnus olor 101 101 26 43 80 Mlakarica Anas pla ty rhynch os 12 12 1 Domača raca 1 1 Prepelica Coturnix coturnix 14 14 Fazan Phasianus colchicus 1 1 Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis 1 1 Črna štorklja Ciconia nigra 1 1 Bela štorklja Ciconia ciconia 6 6 2 2 Čapljica Ixobrychus minutus 6 6 12 Vranjek Phalacrocorax aristotelis 11 11 6 110 Kormoran Phalacrocorax carbo 2 Skobec Accipiter nisus 12 12 Kragulj Accipiter gentilis 1 1 Mokož Rallus aquaticus 6 6 Kosec Crex crex 20 20 1 1 Grahasta tukalica Porzana porzana 4 4 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 4 4 Polojnik Himantopus himantopus 1 1 Priba Vanellus vanellus 4 4 Mali deževnik Charadrius dubius 95 53 148 2 Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 1 1 1 Sloka Scolopax rusticola 1 1 Rdečenogi martinec Tringa totanus 6 6 Pikasti martinec Tringa ochropus 4 4 Mali martinec Actitis hypoleucos 33 33 Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus 48 Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus 1 Črnomorski galeb Larus cachinnans 6 Rumenonogi galeb Larus michahellis 5 5 10 10 Sivi galeb Larus canus 1 Kričava čigra Thalasseus sandvicensis 3 Navadna čigra Sterna hirundo 70 70 8 Mala čigra Sternula albifrons 3 3 Domači golob Columba livia domestica 2 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Tuje v SLO/ Domače na Slovensko ime/ Latinsko ime/ Mladiči/ Drugo/ Skupaj/ Foreign tujem/ Lokalne/ Slovene name Scientific name Nestlings Other Total in SLO SLO abroad Local Grivar Columba palumbus 2 2 Divja grlica Streptopelia turtur 3 3 Turška grlica Streptopelia decaocto 14 i4 i Kukavica Cuculus canorus 7 7 i Veliki skovik Otus scops 6 17 23 Lesna sova Strix aluco 24 7 3i 2 Kozača Strix uralensis 4 2 6 Koconogi čuk Aegoliusfunereus 5 5 3 Podhujka Caprimulgus europaeus 5 5 Hudournik Apus apus 20 9 29 Planinski hudournik Tachymarptis melba i i Vodomec Alcedo atthis 154 i54 i i8 Čebelar Merops apiaster 23 23 i Zlatovranka Coracias garrulus 5 5 22 Smrdokavra Upupa epops 21 7 28 Vijeglavka Jynx torquilla 27 i77 204 5 Mali detel Dendrocopos minor i2 i2 Srednji detel Dendrocopos medius i i Veliki detel Dendrocopos major 66 66 5 Zelena žolna Picus viridis 3 3 Pivka Picus canus 4 4 Črna žolna Dryocopus martius 2 2 Postovka Falco tinnunculus 17 ii7 i34 40 Rdečenoga postovka Falco vespertinus i8 i8 Rjavi srakoper Lanius collurio i69 i69 2 Črnočeli srakoper Lanius minor 4 4 Veliki srakoper Lanius excubitor 50 50 24 Rjavoglavi srakoper Lanius senator i i Kobilar Oriolus oriolus i6 i6 Šoja Garrulus glandarius 38 38 2 Sraka Pica pica 6 6 Planinska kavka Pyrrhocorax graculus 9 9 2 Kavka Coloeus monedula 9 9 Siva vrana Corvus cornix 2 i 3 Krokar Corvus corax 3 i 4 Menišček Periparus ater 22 i583 i605 23 Čopasta sinica Lophophanes cristatus i62 i62 3 Močvirska sinica Poecile palustris 16 322 338 29 Gorska sinica Poecile montanus 70 70 Continuation of Table 2 /Nadaljevanje tabele 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Drugo/ Other Skupaj/ Total Tuje v SLO/ Domače na Foreign tujem/ in SLO SLO abroad Lokalne/ Local Plavček Cyanistes caeruleus 125 2896 3021 1 2 89 Velika sinica Parus major 429 7084 7513 42 234 Plašica R emiz pen dulinus 137 137 4 Brkata sinica Panurus biarmicus 2 2 Čopasti škrjanec Galerida cristata 1 1 Breguljka Riparia riparia 726 726 2 1 70 Kmečka lastovka Hirundo rustica 200 1346 1546 1 2 14 Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris 8 8 Mestna lastovka Delichon urbicum 68 68 3 Svilnica Cettia cetti 18 18 10 Dolgorepka Aegithalos caudatus 9 399 408 1 15 Severni kovaček Phylloscopus trochilus 129 129 Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 8 2316 2324 2 1 18 Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 243 243 Hribska listnica Phylloscopus bonelli 1 1 Rakar Acrocephalus arundinaceus 35 270 305 1 2 12 Tamariskovka Acrocephalus melanopogon 4 4 1 Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 1221 1221 7 1 6 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 1587 1587 42 16 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris 737 737 1 34 Kratkoperuti vrtnik Hippola is polyglo tta 13 13 1 Rumeni vrtnik Hippolais icterina 98 98 Kobiličar Locustella naevia 52 52 Rečni cvrčalec Locustellafluviatilis 6 6 1 Trstni cvrčalec Locustella luscinioides 16 16 Črnoglavka Sylvia atricapilla 1 13666 13667 36 146 Vrtna penica Sylvia borin 3700 3700 11 Pisana penica Sylvia nisoria 25 25 Mlinarček Sylvia curruca 251 251 Rjava penica Sylvia communis 344 344 5 Taščična penica Sylvia cantillans 1 1 Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla 133 133 5 Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus 2649 2649 44 Stržek Troglodytes troglodytes 165 165 1 3 Brglez Sitta europaea 54 116 170 19 Dolgoprsti plezalček Certhia familiaris 61 61 Kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 18 18 Škorec Sturnus vulgaris 82 206 288 2 Kos Turdus merula 14 997 1011 4 37 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Tuje v SLO/ Domače na Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Drugo/ Other Skupaj/ Total Foreign in SLO tujem/ Lokalne/ SLO abroad Local Komatar Turdus torquatus i i Brinovka Turdus pilaris 8 8 Vinski drozg Turdus iliacus 19 i9 Cikovt Turdus ph ilomelos 514 5i4 85 Carar Turdus viscivorus 4 4 Sivi muhar Muscicapa striata 4 70 74 Taščica Erithacus rubecula 6 3533 3539 7 30 Modra taščica Luscinia svecica i7 i7 i Veliki slavec Luscinia luscinia 9 9 i Slavec Luscinia megarhynchos i94 i94 i3 Mali muhar Ficedula parva i i Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 79 79 Belovrati muhar Ficedula albicollis 25 8 8 5 Šmarnica Phoenicurus ochruros 29 70 99 Pogorelček Phoenicurus pho enicurus 40 40 Slegur Monticola saxatilis 2 2 Repaljščica Saxicola rubetra 50 53 i03 Prosnik Saxicola rubicola 5i 5i Kupčar Oenanthe oenanthe 6 6 i Povodni kos Cinclus cinclus 13 i i4 Domači vrabec Passer domesticus 10 559 569 23 Italijanski vrabec Passer italiae 5 5 Poljski vrabec Passer montanus 112 886 998 26 Siva pevka Prunella modularis 4i40 4i40 2 7 i0 Rumena pastirica Motacillaflava i6 i6 Siva pastirica Motacilla cinerea i9 i9 Bela pastirica Motacilla alba 16 i8 34 Rjava cipa Anthus campestris 2 2 Drevesna cipa Anthus trivialis 58 58 Ščinkavec Fringilla coelebs 42i 42i 6 Pinoža Fringilla montifringilla i23 i23 Dlesk Coccothraustes coccothraustes i90 i90 3 Kalin Pyrrhula pyrrhula 59 59 i Škrlatec Carpodacus erythrinus i i Zelenec Chloris chloris 2 i4i7 i4i9 2 i 36 Repnik Linaria cannabina 248 248 Krivokljun Loxia curvirostra 20 20 i Lišček Carduelis carduelis ii02 ii02 29 Konopeljščica Carduelis citrinella 3 3 Continuation of Table 2 /Nadaljevanje tabele 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Tuje v SLO/ Domače na Slovensko ime/ Latinsko ime/ Mladiči/ Drugo/ Skupaj/ Foreign tujem/ Lokalne/ Slovene name Scientific name Nestlings Other Total in SLO SLO abroad Local Grilček Serinus serinus 210 210 4 Čižek Spinus spinus 887 887 1 2 34 Veliki strnad Emberiza calandra 1 1 Rumeni strnad Emberiza citrinella 195 195 9 Skalni strnad Emberiza cia 3 3 Vrtni strnad Emberiza hortulana 5 2 7 6 Plotni strnad Emberiza cirlus 7 7 Črnoglavi strnad Emberiza melanocephala 1 1 Trstni strnad Emberiza schoeniclus 307 307 1 Mali strnad Emberiza pusilla 2 2 Skupaj/Total 1611 60664 62275 149 107 1395 3.2. Redke vrste V letu 2014 smo med redkimi vrstami (Hanžel & Sere 2011) obročkali dva mala strnada Emberiza pusilla (tabela 4) (Sere 2014), pri čemer gre za dvajseti in enaindvajseti podatek pri nas. Med redkimi vrstami velja omeniti tudi zlatovranke, ki so na Goričkem v letu 2014 pri nas ponovno gnezdile po devetih letih (Denac & Kmecl 2014). Po zaslugi sistematičnega obročkanja zlatovrank v Avstriji smo ugotovili, da ptici v paru, ki je pri nas gnezdil leta 2014, izvirata iz sosednje avstrijske populacije. Par je uspešno gnezdil in vseh pet mladičev je bilo obročkanih s slovenskim aluminijastim obročkom in barvnimi obročki avstrijske barvne sheme (Domanjko & Gjergjek 2014). Od zanimivejših posebnosti velja omeniti tudi aberantno obarvanega samca grilčka Serinus serinus, verjetno levcistični primerek, ki ga je 12. 4. 2014 pri Sodražici ujel in obročkal Ludvik Jakopin z obročkom številka AT 85265 (slika 4). Aberantno obarvani Slika 3: Mali strnad Emberiza pusilla, Verd, Vrhnika, Ljubljansko barje, Slovenija, 9. 10. 2014, obroček AC 11581 (foto: Brane Lapanja) Figure 3: Little Bunting Emberiza pusilla, Verd, Vrhnika, Ljubljansko barje, Slovenia, 9 Oct 2014, ring no. AC 11581 (photo: Brane Lapanja) Slika 4: Grilček Serinus serinus, Sodražica, Slovenija, 12. 4. 2014, obroček AT 85265 (foto: Ludvik Jakopin) Figure 4: Serin Serinus serinus, Sodražica, Slovenia, 12 Apr 2014, ring no. AT 85265 (photo: Ludvik Jakopin) Tabela 3: Pregled najpogostejših vrst obročkanih in ponovno zabeleženih ptic v Sloveniji leta 2014. Prikazane so vrste z več kot 1 % obročkanih osebkov v posamezni kategoriji po padajočem številu osebkov. Table 3: Overview of the most numerous species among ringed birds and recoveries in Slovenia in 2014. Species with more than 1% of individuals in a given category are shown in decreasing order of abundance. V gnezdu/ In nest Izven gnezda/ Outside nest Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Parus major Sylvia atricapilla Chroicocephalus ridibundus Cygnus olor Parus major Hirundo rustica Parus major Cygnus olor Turdus philomelos Sylvia atricapilla Cyanistes caeruleus Prunella modularis Larus michahellis Prunella modularis Phalacrocorax aristotelis Passer montanus Sylvia borin Phalacrocorax aristotelis Erithacus rubecula Cyanistes caeruleus Charadrius dubius Erithacus rubecula Larus cachinnans Sterna hirundo Cygnus olor Sturnus vulgaris Cyanistes caeruleus Acrocephalus schoenobaenus Sylvia atricapilla Riparia riparia Sterna hirundo Regulus regulus Anser anser Turdus merula Regulus regulus Sitta europaea Phylloscopus collybita Parus major Parus major Falco tinnunculus Saxicola rubetra Acrocephalus scirpaceus Acrocephalus scirpaceus Acrocephalus scirpaceus Turdus merula Acrocephalus arundinaceus Periparus ater Remiz pendulinus Ciconia ciconia Chloris chloris Phoenicurus ochruros Chloris chloris Sylvia atricapilla Cyanistes caeruleus Spinus spinus Jynx torquilla Hirundo rustica Thalasseus sandvicensis Hirundo rustica Acrocephalus palustris Ficedula albicollis Acrocephalus schoenobaenus Prunella modularis Spinus spinus Erithacus rubecula Strix aluco Carduelis carduelis Phylloscopus collybita Acrocephalus arundinaceus Carduelis carduelis Periparus ater Turdus merula Riparia riparia Poecile palustris Upupa epops Spinus spinus Ciconia ciconia Passer montanus Apus apus Passer montanus Coracias garrulus Lanius excubitor Falco tinnunculus Acrocephalus palustris Riparia riparia Periparus ater Passer domesticus Sitta europaea Phylloscopus collybita Alcedo atthis Acrocephalus scirpaceus Aegithalos caudatus Hirundo rustica Tabela 4: Pregled obročkanih redkih vrst v Sloveniji leta 2014 Table 4: Rare bird species ringed in Slovenia in 2014 Vrsta/ Species Obroček/ Ring Spol/ Sex Starost/ Age Datum/ Date Kraj / Location Obročkovalec/ Ringer Foto / Photo Emberiza pusilla AC 11581 iY 9. 10. 2014 Verd, Vrhnika Brane Lapanja Slika / Figure 3 Emberiza pusilla AZ 44575 S iY 21. ii. 2014 Kozlarjeva gošča, Crna vas Dare Sere Sere (2014) osebki, tako levcistični, melanistični kot flavistični, zelo redko tudi albinistični, so znani pri veliko ptičjih vrstah (van Grouw 2006), vendar celostni pregled njihovega pojavljanja pri nas še ni bil narejen. 3.3. Pregled najdb obročkanih ptic Med tujimi najdbami v Sloveniji prevladujejo najdbe z barvnimi obročki označenih ptic, pri čemer je bilo v letu 2014 zabeleženih največ rečnih galebov Tabela 5: Pregled držav glede na domače in tuje najdbe obročkanih ptic v letu 2014 Table 5: An overview of countries by the number of birds ringed or recovered in and outside Slovenia in 2014 Država/ Country Domače najdbe na tujem/ SLO recoveries abroad Tuje najdbe v SLO / Foreign recoveries in SLO Skupaj/ Total Hrvaška 7 57 64 Poljska 18 18 36 Italija 21 14 35 Češka 13 21 34 Madžarska 10 17 27 Avstrija 19 3 22 Španija 4 1 5 Slovaška 3 2 5 Estonija 1 4 5 Švedska 0 3 3 Danska 2 0 2 Nemčija 1 1 2 Belgija 0 2 2 Finska 2 0 2 Latvija 1 1 2 Nizozemska 0 2 2 Francija 1 0 1 Izrael 0 1 1 Ciper 1 0 1 Litva 0 1 1 Srbija 0 1 1 Romunija 1 0 1 Rusija 1 0 1 Demokratična republika Kongo 1 0 1 Skupaj 107 149 256 Chroicocephalus ridibundus (30 %) in labodov grbcev (20 %), deset najdb na tujem obročkanih ptic pa smo zabeležili še pri rumenonogem galebu Larus michahellis (tabela 3). Med domačimi najdbami so v veliki večini prevladovale najdbe labodov grbcev (38 %), pri vseh drugih vrstah pa smo zabeležili manj kot deset najdb (tabela 3). Najdbe obročkanih ptic smo v letu 2014 zbrali iz 24 držav, največ s Hrvaške (24 %), nad 10 % pa še iz Poljske, Madžarske, Italije in Češke (tabela 5). Zanimiva je najdba kmečke lastovke iz 5171 km oddaljene Demokratične republike Kongo v Afriki, ki je bila leta 2012 obročkana na stalnem lovišču pri Vrhniki na Ljubljanskem barju septembra med jesensko selitvijo (obročkovalec Tomi Trilar) (dodatek 1). V letu 2014 smo zabeležili tudi najjužnej šo najdbo breguljke Riparia riparia, saj je bila junija 2014 v Hajdošah pri Ptuju ujeta ptica, ki je bila v letu 2013 obročkana na spomladanski selitvi kar 2231 km daleč v Izraelu (najditelj Iztok Vreš) (dodatek 1). Med zanimivimi domačimi najdbami velja poudariti prvo najdbo kosca Crex crex, ki je bil kot gnezdeča ptica obročkan junija 2013 na Planinskem polju, junija 2014 pa so ga ujeli na Češkem, kjer je verjetno spet gnezdil (obročkovalec Tomaž Mihelič) (dodatek 1). Najdba kaže na to, da navezanost na stalna gnezdišča pri koscu morda le ni tako močna (npr. Bürger 2008), kot za vrsto večinoma predvideva literatura (Cramp 1983, Saurola et al. 2013). Celoten pregled razrešenih domačih in tujih najdb je podan v dodatku 1. V letu 2014 smo zabeležili 1395 lokalnih najdb, med katerimi so prevladovale velike sinice (17 %) in črnoglavke (10 %), nad 100 lokalnih najdb pa smo zabeležili še pri vranjeku, saj se je vrsta v preteklih letih intenzivno označevala v sklopu raziskav projekta Life SIMARINE - NATURA (KOCE 2015). 3.4. Prvo telemetrijsko spremljanje selitve črne štorklje Odrasla črna štorklja, poimenovana Franček, je bila ujeta 5. 6. 2014 pri kraju Slaptinci v Slovenskih Goricah. Ulovili smo jo s pastjo, ki smo jo nastavili na znano prehranjevališče in sprožili na daljavo, tako da je mreža pokrila štorkljo in ji preprečila vzlet (Bub 1991). Spola ji nismo določili, saj je to na podlagi zunanjih morfoloških znakov nezanesljivo (Fernandez et al. 2006). Opremili smo jo s 50 g težko GPS/GSM-sledilno napravo poljskega proizvajalca Ecotone. Naprava je Frančkove lokacije beležila na 30-120 minut (interval smo prilagajali stanju napetosti baterije). Sledilno napravo smo ji nadeli v obliki nahrbtnika s teflonskimi naramnicami. Na vsake štiri zabeležene lokacije smo prek omrežja Slika 5: Jesenska selitvena pot črne štorklje Ciconia nigra z imenom Franček, prve afriške selivke, opremljene z GPS/ GSM-telemetrijsko napravo pri nas. Prikazani podatki so bili zbrani med 5. 6. in 8. 11. 2014. (karta: Andrej Kapla) Figure 5: Autumn migration route of the Black Stork Ciconia nigra, named Franček, the first African migrant marked with a GPS/GSM telemetrie device in Slovenia. Data shown were collected between 5 Jun and 8 Nov 2014. (map: Andrej Kapla) GSM prejeli sporočilo s koordinatami x in y. GPS-telemetrija omogoča pridobivanje zelo natančnih lokacij kjerkoli na Zemlji, pri čemer je potrebni terenski napor razmeroma majhen (zgolj ulov osebka in namestitev sledilne naprave). Prednost je tudi v ponovljivosti raziskav, zmožnosti beleženja lokacij tudi v slabem vremenu in v nadgradnji telemetrije z metodami daljinskega prenosa zabeleženih podatkov (Tomkiewicz et al. 2010). Franček je gnezdišče zapustil 8. 8. 2014 in se mesec in pol zadrževal v mokrišču severovzhodno od mesta Szentes na Madžarskem, skupaj z 10-15 drugimi črnimi štorkljami (S. Szabolcs pisno). Konec septembra je prek Srbije in Bosne poletel na Korčulo in od tam prek Jadranskega morja v Italijo. Iz celinskega dela Italije je 4. 10. 2014 priletel na Sicilijo, od tam pa nato 10. 10. 2014 prek Sredozemskega morja v Tunizijo. Prek Alžirije, Malija in Nigra je 8. 11. 2014 dosegel severni del Nigerije, od koder smo prejeli tudi zadnje podatke. Okrog 2500 km dolgo pot prek Sahare je opravil v približno 20 dneh. Med 5. 6. in 8. 11. 2014 smo za Frančka zbrali kar 2738 lokacij oziroma najdb (slika 5), kar je več kot vse druge zabeležene domače, tuje in lokalne najdbe v letu 2014 pri vseh vrstah skupaj. Običajna selitev evropskih črnih štorkelj poteka prek dveh morskih ožin - Gibraltarja in Bosporja (Bobek et al. 2008, Chevallier et al. 2011, Cano & Telleria 2013, FüLöP et al. 2014). Primeri selitve čez Sicilijo so zelo redki. Od 11 črnih štorkelj, opremljenih s satelitskimi oddajniki na Češkem, je to pot izbral le en prvoletni osebek, ki pa je bil v Italiji ustreljen (Bobek et al. 2008). V obdobju 1984-2009 je bilo na spomladanski selitvi v Messinski ožini (Sicilija) preštetih povprečno 51 črnih štorkelj letno, na jesenski selitvi pa zgolj 14 (Corso et al. 1999). Tamas (2012) ocenjuje, da se po italijanski selitveni poti seli zgolj 0,1 % evropske populacije črnih štorkelj. Zahvala: Obročkovalno dejavnost je v letu 2014 v okviru dejavnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije delno podprlo Ministrstvo za kulturo, del sredstev pa je doniralo podjetje Soline d. o. o. iz Portoroža. Zahvala gre tudi obročkovalcem, zunanjim sodelavcem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so večinoma s prostovoljnim delom zbrali veliko število dragocenih podatkov o obročkanih pticah in tako pripomogli k nadaljevanju dolgoletnega neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji: Dušan Belingar, Darjo Bon, Dejan Bordjan, Ivo Božič, Luka Božič, Franc Bračko, Igor Brajnik, Jože Bricelj, Alfonz Colnar, Marjan Debelič, Dušan Dimnik, Jernej Figelj, Marjan Gobec, Jože Gračner, Dejan Grohar, Peter Grošelj, Vojko Havliček, Ludvik Jakopin, Marko Jankovič, Tone Jankovič, Milovan Keber, Urša Koce, Stane Kos, Brane Lapanja, Ivan Lipar, Anton Lisec, Tomaž Mihelič, Jože Nered, Žan Pečar, Dušan Petkovšek, Zdravko Podhraški, Dušan Pogačar, Milan Pustoslemšek, Aljaž Rijavec, Andrej Sovinc, Dare Sere, Željko Šalamun, Iztok Škornik, Pavle Štirn, Polde Štricelj, Rudi Tekavčič, Davorin Tome, Tomi Trilar, Andrej Trontelj, Miro Vamberger, Bogdan Vidic, Iztok Vreš, Davorin Vrhovnik in Ivan Zlobko. Pri sporočanju na terenu prebranih obročkov ptic so poleg zgoraj naštetih obročkovalcev sodelovali tudi neobročkovalski sodelavci: Tilen Basle, Gregor Bernard, Bojan Bratož, Albin Budna, Mario Burlin, Gregor Domanjko, Matej Gamser, Nina Gruden, Jurij Hanžel, Andrej Hudoklin, Martin Istenič, Andrej Kapla, A. Kota, Andraž Molek, Tine Murn, Marija Nagode, Bojan Škerjanc, Borut Štumberger, Mirko Kastelic, Giovanna Mitri, Jure Novak, Anže Palka, Nina Ravnik, Borut Rubinič, Stevano Sava, Robert Šinkovec, Adriano Talamelli, Duša Vadnjal, Jani Vidmar, Milan Vogrin, Boris Živic. Zahvaljujemo se tudi Andreju Kapli za izdelavo karte. 4. Povzetek V okviru obročkovalne dejavnosti v Sloveniji smo leta 2014 registrirali 162 vrst ptic. Obročkali smo 62.275 ptic 155 vrst, zabeležili 107 domačih, 148 tujih in 1395 lokalnih najdb. Največ je bilo obročkanih črnoglavk Sylvia atricapilla in velikih sinic Parus major, med mladiči v gnezdu pa so prevladovale velike sinice in kmečke lastovke Hirundo rustica. Med domačimi in tujimi najdbami prevladujejo najdbe rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus in labodov grbcev Cygnus olor. Najdaljša zabeležena najdba je bila kmečka lastovka Hirundo rustica iz Demokratične Republike Kongo (5171 km), zanimiva pa je tudi doslej najjužnejša zabeležena lokacija za breguljko Riparia riparia iz Izraela. Zabeležili smo tudi prvo najdbo kosca Crex crex, ki je v letu 2013 gnezdil na Planinskem polju, v letu 2014 pa na Češkem. Med redkimi vrstami sta bila zabeležena dva mala strnada Emberiza pusilla, v letu 2014 pa so bili obročkani mladiči zlatovranke Coracias garrulus, ki je po devetih letih zopet gnezdila v Sloveniji. V prispevku je predstavljena selitvena pot pri nas prve z GPS/GSM-telemetrijsko napravo opremljene afriške selivke, črne štorklje Ciconia nigra, ki se je prek Jadranskega morja, Sicilije in Sahare odselila v Nigerijo. 5. Literatura Bobek M., Hampl R., Peške L., Pojer F., Šimek J., Bureš S. (2008): African Odyssey project -satellite tracking of black storks Ciconia nigra breeding at a migratory divide. - Journal of Avian Biology 39: 500-506. Božič I. A. (1980A): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1976 in v letih 1927-1976. - Acrocephalus 1 (2): 29-32. Božič I. A. (1980В): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927-1976. - Acrocephalus 1 (5): 74-78. Božič I. A. (1980c): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1979 in v letih 1927-1979. - Acrocephalus 1 (6): 93-96. Božič I. A. (1981): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927-80. - Acrocephalus 2 (10): 49-52. Božič I. A. (1982): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1981. - Acrocephalus 3 (11/12): 9-12. Božič I. A. (1985): Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1982. - Acrocephalus 6 (24): 23-25. Bub H. (1991): Bird Trapping & Bird Banding. - Cornell University Press, Ithaca, New York. Bürger P. (2008): Chrastal polnf Crex crex. pp. 170-173. In: CEPÀK J., KLVANA P., FORMÀNEK J., HORÀK D., JEL^NEK M., Schröpfer L., Škopek J. & Zàrybnicky J. (eds.): Czech and Slovak Bird Migration Atlas. - Aventinum, Praha. Cano L. S., TELLER^A J. L. (2013): Migration and winter distribution of Iberian and central European black storks Ciconia nigra moving to Africa across the Strait of Gibraltar: a comparative study. - Journal of Avian Biology 44 (2): 189-197. Chevallier D., Le Maho Y., Brossault P., Baillon F., Massemin S. (2011): The use of stopover sites by Black Storks (Ciconia nigra) migrating between West Europe and West Africa as revealed by satellite telemetry. -Journal of Ornithology 152 (1): 1-13. Corso A., Giordano A., Ricciardi D., Cardelli C., Celesti S., Romano L., Ientile R. (1999): Migrazione di Cicogna bianca e Cicogna nera attraverso lo stretto di Messina. - Avocetta 23: 55. Cramp S. (ed.) (1983): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. II. - Oxford University Press, Oxford. Denac K. (2014): Je Franček že na cilju? - Svet ptic 20 (4): 49. Denac K., Kmecl P. (2014): Ptice Goričkega. - DOPPS, Ljubljana. Denac K., Vrh Vrezec P. (2015): Črna štorklja Franček -medijska zvezda. - Svet ptic 21 (1): 34-35. Domanjko G., Gjergjek R. (2014): Vrnitev "plavih vran" na Goričko. - Svet ptic 20 (3): 39-40. Fernandes M., Borges C., Simöes F., Caballero J. M., Pacheco C., Franco C. (2006): Molecular sexing of the Black Stork Ciconia nigra: sex ratios in the Portuguese population. - Biota 7 (1/2): 31-36. FüLöp A., KovÀcs I., Baltag E., Daróczi S. J., Dehelean A. S., Dehelean L. A., Kis R. B., Komàromi I. S., Latkovà H., Miholcsa T., Nagy A., Ölvedi S. Z., Papp T., Sàndor A. K., Zeitz R., Kelemen M. A. (2014): Autumn migration of soaring birds at Bosporus: validating a new survey station design. - Bird Study 61 (2): 264-269. Gill F., Donsker D. (eds.) (2015): IOC World Bird List (v 5.2). - [http://www.worldbirdnames.org/], 24/05/2015. Gregori J. (2009): 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji. - Scopolia Suppl. 4: 2-16. VAN Grouw H. (2006): Not every white bird is an albino: sense and nonsense about colour aberrations in birds. -Dutch Birding 28: 79-89. HANžEL J., ŠERE D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Koce U. (2015): Morska mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) v Sloveniji. - Svet ptic 21 (3): 12-15. PoNEBŠEK J. (1934): Dosedanji uspehi zavoda. - I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. Observatorija v Ljubljani: 26-36. Saurola P., VAlkama J., Velmala W (2013): The Finnish Bird Ringing Atlas. Vol. I. - Finnish Museum of Natural History, Ministry of Environment, Helsinki. ŠERE D. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008. - Scopolia Suppl. 4: 111-174. ŠERE D. (2014): Mali strnad Emberizapusilla. - Acrocephalus 35 (162/163): 178. Tamàs E. A. (2012) : Breeding and migration of the Black Stork (Ciconia nigra), with special regard to a Central European population and the impact of hydro-meteorological factors and wetland status. PhD Thesis. - University of Debrecen, Juhasz-Nagy Pal Doctoral School. ToMKiEwicz S. M., Fuller M. R., Kie J. G., Bates K. K. (2010): Global positioning system and associated technologies in animal behaviour and ecological research. - Philosophical Transactions of the Royal Society B - Biological Sciences 365 (1550): 2163-2176. Vrezec A., Fekonja D., Šere D. (2013): Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012. - Acrocephalus 34 (156/157): 49-69. Vrezec A., Fekonja D., Šere D. (2014): Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013. - Acrocephalus 35 (160/161): 25-58. Prispelo / Arrived: 13. 11. 2015 Sprejeto / Accepted: 5. 12. 2015 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Dopolnilo pregleda tujih in domačih najdb obročkanih in ponovno registriranih ptic izven meja Slovenije za leto 2012, 2013 in pregled za leto 2014 Addendum to an overview of recoveries of birds ringed or found outside Slovenia in 2012, 2013 and an overview of recoveries in 2014 Legenda / Legend: AD odrasla ptica / adult JUV mlada ptica / juvenile PULL ptica obročkana v gnezdu ali begavec ali nedorasel mladič izven gnezda/ nestling (pullus) 1Y prvoletna ptica / first year 2Y drugoletna ptica / second year v kontrolna najdba / control recovery o obroček prebran z daljnogledom ali teleskopom/ read by binoculars or telescope + ustreljen ali ubit / shot or killed x ptica najdena mrtva / found dead Dopolnilo za leto 2012 / Addendum for the year 2012 Beloglavi jastreb Gyps fulvus ZAGREB PULL 9.5.2012 o. Cres, HRVAŠKA 44°57'N/14°30'E G. Sušić UA 03177 o 8.9.2012 Peca, Črna na Koroškem, SLOVENIJA 46°29'N/14°46'E A. Budna (122 dni/172 km) Močvirski lunj Circus pygargus ARNHEM PULL 20.7.2009 Midwolde, NIZOZEMSKA 53°12'N/07°01'E RC Nizozemska 3657139 o 26.4.2012 Cerkniško jezero, Cerknica, SLOVENIJA 45°47'N/14°22'E L. Boscain (1011 dni/979 km) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus LJUBLJANA ^AD 26.5.2011 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/13°35'E B. Koren AS 8425 o 18.11.2012 Foce Dell'Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIJA 45°43'N/13°33'E S. Candotto (542 dni/28 km) Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus GDANSK PULL 23.5.2010 Zb. Mietkowski, Domanice, Mietkow, POLJSKA 50°57'N/16°36'E P. Kolodziejczyk PLH4 o 6.6.2012 Ptujsko jezero, Drava, Ptuj, SLOVENIJA 46VN/15VE L. Božič (745 dni/507 km) Plašica Remiz pendulinus LJUBLJANA $AD 11.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/14°18'E B. Lapanja AZ 25062 v 6.11.2012 C. Caroccio, San Giovanni in Persiceto, ITALIJA 44°36'N/11°08'E G. Rossi LJUBLJANA ibr^hc iSftìciifrn or fratina notisi Figure 2: Spatial distribution of Red-footed Falcons Falco vespertinus during the influx in Slovenia in spring 2015. The map shows the sum of all observed individuals per site, with the provision of using the highest daily count for days when several observers visited the same site on a given day. Slika 2: Prostorska razporeditev rdečenogih postovk Falco vespertinus med invazijo v Sloveniji spomladi 2015. Zemljevid prikazuje vsoto vseh opazovanih osebkov za posamezno lokacijo, pri čemer je za lokacije, kjer je isti dan štelo več opazovalcev, uporabljeno največje število za tisti dan. May onwards, with a total of 527 birds and the largest flock exceeding 100 individuals (Illa 2015). The influx continued into southern France and north of the Alps across Switzerland to southern Germany, with above average numbers recorded in northeastern Italy and southern Austria as well (Schmid 2015). A total of 15,564 birds were reported in these countries and Catalonia between 9 Apr and 22 May 2015. Nevertheless, no provisions could be made for double registrations, so the actual number of birds must have been lower. Such influxes have usually been attributed to a combination oflocal factors (abundance ofcockchafers Melolontha sp.) and broader meteorological developments (strong southeasterly and easterly winds diverting birds further to the west and northwest) (Hagemeijer 1994, Nightingale & Allsopp 1994, Maumary et al. 2007). A link between abundant food supply and the occurrence of Red-footed Falcons was noted in Slovenia in 2008 (Bordjan 2012), but not convincingly so in 2015. Moreover, abundant supply of prey is thought to cause the birds to interrupt their migration and stay at a given site for a longer period, rather than precipitate the influx itself (Maumary et al. 2007). The 1992 influx to northwestern Europe was importantly influenced by meteorological conditions: immediately before the influx the jet stream shifted northwards, thus causing a northward movement of warm subtropical air masses. The steady northward movement of air, along with a westward movement from eastern Europe, which continued well into June, were both thought to have assisted the influx (Hagemeijer 1994, Nightingale & Allsopp 1994). No clear meteorological pattern that could have facilitated an influx was identified in 2015. Strong southeasterly winds were reported from Sahara between 12 and 17 May 2015, which led to the occurrence of unusually numerous Honey Buzzards Pernis apivorus in Western Sahara. Only two Red- footed Falcons were seen, but these were also the first records for the territory (Chevalier et al. 2015). During years with influxes of Red-footed Falcons, other migratory species are often seen in above average numbers (Hagemeijer 1994, Nightingale & Alsopp 1994). In 2015, this was the case with Icterine Warblers Hippolais icterina, particularly in Catalonia (Oliver 2015), but not in Slovenia (Atlas ptic 2015, D. Fekonjapers. comm.). The species shares a portion of its wintering range with the Red-footed Falcon (Glutz von Blotzheim & Bauer 1991), which lends some credibility to the hitherto unproven speculation that meteorological perturbations further south along the migration route may be the cause of such influxes. Acknowledgements: I thank all observers who submitted their data, either through Atlas ptic -NOAGS or directly to the author: Tilen Basle, Mateja Berce, Tomaž Berce, Gregor Bernard, Blaž Blažič, Luka Božič, Dejan Bordjan, Jernej Debevec, Benjamin Denac, Damijan Denac, Katarina Denac, Mitja Denac, Gregor Domanjko, Dare Fekonja, Matej Gamser, Robi Gjergjek, Dušan Klenovšek, Urša Koce, Peter Krečič, Miha Krofel, Janez Leskošek, Kristjan Malačič, Gaber Mihelič, Kalina Mihelič, Nace Mihelič, Ruj Mihelič, Tomaž Mihelič, Brigita Mingot, Matija Mlakar Medved, Dijana Mohar, Jure Novak, Rafael Pintar, Mojca Podletnik, Luka Poljanec, Nejc Poljanec, Tomaž Remžgar, Dragana Stanojević, Željko Šalamun, Dare Šere, Anže Škoberne, Iztok Škornik, Tanja Šumrada, Tomi Trilar, Barbara Vidmar, Jani Vidmar, Robert Vilhar, Miha Žnidaršič. Tanja Šumrada's help with preparing the map is gratefully acknowledged. Povzetek Rdečenoga postovka Falco vespertinus je kot gnezdilka razširjena od vzhodne Evrope do severa osrednje Azije. Njena jesenska selitvena pot v južno Afriko poteka bolj vzhodno kot spomladanska. V Sloveniji se vrsta redno pojavlja na spomladanski selitvi, veliko redkeje pa jeseni. Občasno pride do invazij, ko je vrsta nadpovprečno številna, pojavlja pa se tudi na območjih, kjer je sicer redka. Takšna invazija se je v Sloveniji zgodila spomladi 2015. Podatke o opazovanjih smo pridobili iz spletne podatkovne baze Atlas ptic - NOAGS, s pozivi k zbiranju podatkov na novičarskih skupinah ter neposredno od opazovalcev. Opazovanih je bilo 3910-4370 osebkov te vrste, kar je 3,1-7,2 % evropske gnezdeče populacije. Višek selitve je bil med 13. in 18. 5., največje število, zabeleženo v enem dnevu, pa 1146. Največ ptic, ki so se prehranjevale in prenočevale, je bilo opaženih na Ljubljanskem barju, predvsem med Škofljico in Igom (567-883 osebkov) ter na Cerkniškem jezeru (710 osebkov). Večje seleče se jate so bile opažene tudi v Št. Juriju pri Grosuplju (500 osebkov), Veliki Pirešici pri Žalcu (406 osebkov) in na Ormoškem jezeru (206 osebkov). Nadpovprečno veliko število rdečenogih postovk so opazili tudi drugje v Evropi, od Iberskega polotoka prek južne Francije, Švice in južne Nemčije do severne Italije in južne Avstrije. Invazije te vrste v preteklosti so povezovali z večjim številom majskih hroščev Melolontha sp., s katerimi se vrsta hrani, in močnimi vzhodnimi ter jugovzhodnimi vetrovi, ki selitveno pot prestavijo proti zahodu. Noben od omenjenih vzročnih dejavnikov leta 2015 ni bil prepričljivo izražen. Invazija te vrste v Sloveniji je bila prvič podrobno dokumentirana, podatki pa potrjujejo, da sta Cerkniško jezero in Ljubljansko barje najpomembnejši lokaliteti za to vrsto. References Atlas PTIC (2015): Rumeni vrtnik Hippolais icterina. - [http://atlas.ptice.si/atlas], 13/12/2015. BirdLife International (2015): Species factsheet: Falco vespertinus. - [http://www.birdlife.org/datazone/ species/factsheet/22696432], 13/12/2015. Bordjan D. (2010): Rdečenoga postovka Falco vespertinus. - Acrocephalus 31 (145/146): 156. Bordjan D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Bordjan D., Božič L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Chevalier F., Qninba A., Bergier P. (2015): Afflux de Bondrées apivores (Pernis apivorus) et autres espèces près de Dakhla, Sahara Atlantique, lors d'un fort épisode de sirocco. - Go-South Bulletin 12: 39-45. Denac K., Mihelič T., Božič L., Kmecl P., Jančar T., Figelj J., Rubinić B. (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS -BirdLife Slovenia, Ljubljana. Ferguson-Lees J., Christie D. A. (2001): Raptors of the world. - Christopher Helm, London. Geraldes H. (2015): Large numbers of Red-footed Falcons are unexpectedly seen in Portugal. - [http://www.wilder. pt/english/large-numbers-of-red-footed-falcons-are-unexpectedly-seen-in-portugal/], 13/12/2015. Gil Velasco M. (2015): What the hell is going on? - [https:// birdingbytrain.wordpress.com/2015/05/27/what-the-hell-is-going-on/], 01/12/2015. Glutz von Blötzheim U. N., Bauer K. M., Bezzel E. (1989): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 4. -AULA Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blötzheim U. N., Bauer K. M. (1991): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 12/I. - AULA Verlag, Wiesbaden. Hagemeijer W (1994): [Largest-ever invasion of Red-footed Falcons Falco vespertinus in The Netherlands in spring 1992]. - Limosa 67: 7-14. (in Dutch) Illa M. (2015): Red-footeds galore. - [http://birdingmarc. blogspot .si/2015/0 6/red-foot eds-galore.html], 13/12/2015. Maumary L., Vallotton L., Knaus P. (2007): Die Vögel der Schweiz. - Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin. Kmecl P., RiŽNER K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31. Matias R., Catry P., Costa H., Elias G., Jara J., Moore C. C., Tome R. (2007): [Systematic list of the birds of Mainland Portugal]. - Anuario Ornitològico 5: 74-132. (in Portuguese) MayerJ., Kratzer D. (2009): Einflug des Rotfußfalken Falco vespertinus im Frühjahr 2008 im Baden-Württemberg. -Ornithologische Jahreshefte für Baden-Württemberg 25 (2): 129-134. Nightingale B., Alsopp K. (1994): Invasion of Red-footed Falcon in spring 1992. - British Birds 87 (5): 223-231. Oliver C. (2015): Red-footed Falcon and Icterine Warbler influx in Catalonia. - [https://elpolitcantaire.wordpress. com/2015/05/22/red-footed-falcon-icterine-warbler-influx-in-catalonia/], 13/12/2015. OrbÀN Z. (2015): „Ubul" returned to the Danube Delta after he had covered a 33.000-kilometre-long journey. -[http://falcoproject.eu/en/content/ubul-returned-danube-delta-after-he-had-covered-33000-kilometre-long-journey], 13/12/2015. Romano H., Correia-Fagundes C., Zino F., Biscoito M. (2010): Birds of the archipelagos of Madeira and the Selvagens II - New records and checklist update (19952010). - Boletim do Museu Municipal do Funchal 60 (326): 5-44. Schmid H. (2015): Large-scale invasion of Red-footed Falcons. - [http://files.biolovision.net/www.ornitho. ch/pdffiles/news/redfootedfalconsmall-7681 .jpg], 13/12/2015. Tome D., Sovinc A., Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana. Volet B., Gerber A. (2009): Seltene und Bemerkenswerte Brut- und Gastvögel und andere ornithologische Ereignisse 2008 in der Schweiz. - Ornithologische Beobachter 106 (4): 401-418. Wind Birds (2015): May 2015 - visitant birds to Madeira. -[http://www.madeirabirds.com/may-2015-visitant-birds-madeira], 13/12/2015. Prispelo / Arrived: 15. 12. 2015 Sprejeto / Accepted: 25. 1. 2016 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Nilska gos Alopochen aegyptiaca Egyptian Goose - three records of single birds observed at three different sites in NE Slovenia in 2014 and 2015: Hotinja vas (UTM WM54, NE Slovenia), Zgornje Konjišče (UTM WM67, NE Slovenia), Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). All three records were confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED: the first and third were placed into category C5, the second in category E. Dne 24. 8. 2015 sem na zahodnem ribniku pri Hotinjski agrarni (Hotinja vas) v družbi mlakaric Anas platyrhynchos in treh moškatnih bleščavk Cairina moschata opazoval en osebek nilske gosi. Na sebi ni imela označb in do mene je držala razdaljo, čeprav ni bila tako previdna kot mlakarice. Tri dni pozneje je bila še vedno na ribniku, a tudi bolj plašna kot ob prvem opazovanju. Ta dan se je zadrževala na drugi strani ribnika. Gre za četrto opazovanje vrste v severovzhodni Sloveniji. Prvo je bilo zabeleženo dne 29. 3. 2008 na Račkih ribnikih (Bordjan & Šinigoj 2008). Dne 3. 4. 2014 sem en osebek opazoval na ribolovno urejenih gramoznicah pri Zgornjem Konjišču skupaj z A. Kaplo (HanŽEL 2015). Tudi v tem primeru se je zadrževala z mlakaricami in je ob mojem prihodu zletela z brežine proti drugi strani ribnika. Tretje opazovanje je z zadrževalnika Medvedce, kjer je 10. 4. 2015 en osebek fotografiral A. Ploj. Tudi v tem primeru je šlo za zelo previden osebek, saj je bila med vsemi tam plavajočimi pticami najbolj vznemirjena prav nilska gos. Podobno kot opazovanje z Račkih ribnikov (Bordjan & Šinigoj 2008) gre verjetno tudi pri drugih, glede na pomanjkanje označb in plašnost, za osebke iz naturaliziranih populacij drugod po Evropi. Vse tri podatke je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED: prvega in tretjega je uvrstila v kategorijo C5, drugega pa v kategorijo E. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, Dravski dvor, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Kostanjevka Aythya nyroca Ferruginous Duck - the species was thought to be rare and irregular in the Gorenjska region; recent data show that the species is probably a regular migrant and winter guest in the region. Kostanjevka v Sloveniji gnezdi na nekaj lokalitetah v severovzhodni Sloveniji in na Cerkniškem jezeru, kjer se jih tudi na selitvi zbere največje število (Denac et al. 2011). Na selitvi se pojavlja tudi na drugih vodnih telesih po Sloveniji, maloštevilne pa tudi prezimujejo (Sovinc 1994, Atlas ptic 2015A). Podatkov z Gorenjskega je razmeroma malo. V favnističnih pregledih Bohinjskega, Blejskega, Trbojskega jezera ter jezera HE Moste ni bila popisana (TronTELJ 1992, Jančar et al. 2007), z Bobovka sta znani dve opazovanji iz poznih 70. ter zgodnjih 80. let 20. stoletja na spomladanski selitvi (Geister 1983), s Hraških mlak pa osem opazovanj iz let 1996 in 1997, tako s spomladanske kot z jesenske selitve (Ciglič & Trebar 1998). V notici podajava pregled novejših lastnih in objavljenih podatkov o pojavljanju kostanjevke na Gorenjskem, med njimi tudi prve zimske podatke in podatke s Trbojskega jezera, Šobčevega bajerja in jezera HE Moste, kjer vrsta po nama dostopnih virih dotlej še ni bila ugotovljena: - 8. 1. 2006, Zbiljsko jezero, 1 ? - 14. 1. 2006, jezero HE Moste, 1 ? (verjetno isti osebek, ki je bil pred tem opazovan na Zbiljskem jezeru (Božič 2006) - 29. 3. 2008, Hraške mlake, 2 os. - 27. 10. 2008, Zbiljsko jezero, 1 ? - 22. 11. 2008, Zbiljsko jezero, 1 S - 3. 1.-1. 3. 2009, Zbiljsko jezero, 1 S (Božič 2008, lastni podatki) - 1. 4. 2009, Hraške mlake, 1 os. (Atlas ptic 2015) - 15. 4. 2009, Hraške mlake, 1 os. (Atlas ptic 2015) - 15. 1. 2011, Zbiljsko jezero, 1 S (Božič 2011) - 29. 3. 2013, Hraške mlake, 3 os. (2 S, 1 ?) - 14. 12. 2013, Trbojsko jezero, 1 ? - 18. 1. 2014, Zbiljsko jezero, 1 ? (verjetno isti osebek, ki je bil pred tem opazovan na Trbojskem jezeru) (Božič 2014) - 7. 3. 2015, Hraške mlake, 3 os. (Atlas ptic 2015) - 9.-10. 3. 2015, Šobčev bajer, 1 S (Kozinc 2015) - 28. 3. 2015, Trbojsko jezero, 1 S (Atlas ptic 2015) - 6. 4. 2015, Zbiljsko jezero, 4 os. (Atlas ptic 2015) Iz navedenega je razvidno, da se vrsta na Gorenjskem najverjetneje redno pojavlja v majhnem številu med spomladansko in jesensko selitvijo, posamezni osebki pa v regiji tudi prezimijo. Blaž Blažič, Mlaka 3, SI-4290 Tržič, Slovenija, e-mail: blaz.blazic93@gmail.com Jurij Hanžel, Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com Moškatna bleščavka Calvina moschata Muscovy Duck - female with seven chicks observed on 7 Sep 2015 at Hotinja vas (UTM WM54, NE Slovenia); second documented case of its breeding in Slovenia. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED (category E*). Moškatna bleščavka je v Sloveniji tujerodna vrsta, katere opazovani osebki z veliko verjetnostjo izhajajo iz ujetništva (HANŽEL & Sere 2012). Je tudi najštevilčnejša tujerodna vrsta v času štetja za IWC (Božič 2014). Doslej je bila gnezditev moškatne bleščavke v Sloveniji opazovana zgolj enkrat, in sicer na manjših ribnikih pri Rogaški Slatini, kjer je leta 2014 samica posedala ob dvanajstih okoli mesec dni starih mladičih (PoDHRAŠKI 2014). Sam sem moškatno bleščavko redno opazoval na ribniku pri Hotinji vasi oziroma pri zaselku Hotinjska agrarna, kjer so se trije do štirje osebki zadrževali ob ribiški hišici že zadnjih nekaj let. Dokaj pozno v letu, 7. 9. 2015, sem pod eno izmed bleščavk opazil sedem mladičev, starih komaj kak teden. Družino sem opazoval še čez en teden. Kasneje jih nisem več opazil, usoda mladičev mi ni znana, saj so ribnik izpraznili zaradi sanacije blata, preobremenjenega s hranili. Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti -KRED (kategorija E*). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, Dravski dvor, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjavi škarnik Milvus milvus Red Kite - two individuals observed on 23 Mar 2015 near Ig (UTM VL68, C Slovenia), where they also roosted; the species is a scarce visitor to the area. Dne 23. 3. 2015 sem se že pozno popoldne odpravil na Ljubljansko barje k Ižici pri Igu. Ko sem zavil na makadamsko cesto, ki pelje proti Babni gorici, sem v zraku zagledal med vranami lunju podobno ujedo. Brž ko sem izstopil iz avtomobila, sem najprej po obliki repa ugotovil, da v zraku krožita dva rjava škarnika. Preganjale so ju vrane, in ko sta se jih v zraku nekako otresla, sta odletela proti Ižici. Tam sem ju v zraku tudi slikal (slika 1). Kar nekajkrat sta se oddaljila od tega mesta, vendar sta se vedno vrnila. Sonce je že zašlo za Krim in oba škarnika sta se usedla vsak na svojo vrbo ob Ižici. Tam sem naredil nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 2). Čez nekaj časa se je eden od teh dveh škarnikov pridružil drugemu in tako sta oba posedala na isti vrbi. Dobil sem občutek, da bosta tu verjetno tudi prenočila. Opazovana rjava škarnika sta bila verjetno na spomladanski selitvi, saj vrsta prezimuje tudi na območju Sredozemlja in severne Afrike (GluTZ VON BLOTZHEIM et al. 1989). Podatek je zanimiv tudi zato, ker sta bila opazovana osebka skupaj in dopuščam možnost, da sta na opisani lokaliteti tudi prenočila. Na Ljubljanskem barju je rjavi škarnik občasen gost s spomladanskimi in jesenskimi opazovanji (Tome et al. 2005). Sam sem ga imel priložnost videti na Ljubljanskem barju samo enkrat, in to v poznojesenskem času, ko je sredi novembra leta 1998 krožil pri Igu na Ljubljanskem barju. Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Slika 1 / Figure 1: Rjavi škarnik / Red Kite Milvus milvus, Ljubljansko barje, 23. 3. 2015 (foto: D. Šere) Slika 2 / Figure 2: Rjavi škarnik / Red Kite Milvus milvus, Ig, Ljubljansko barje, 23. 3. 2015 (foto: D. Šere) Mali orel Aquila pennata & progastorepi kljunač Limosa lapponica Booted Eagle & Bar-tailed Godwit - two individuals of the former species and one of the latter observed on 19 Sep 2015 in Sečovlje Saltpans (UTM UL93, SW Slovenia); this is the first record of the former for the site; the latter is commoner with 28 published records thus far. Dne 19. 9. 2015 smo se avtor, Lan Bordjan, Al Božič ter Gaber in Ruj Mihelič po jutranjem obročkanju odpravili na ogled Sečoveljskih solin. Vode je bilo v solinah malo zaradi del, in še tista, ki je bila je bila omejena na bazene pri morju. V bazenu Curto-Picchetto smo opazili dva velika škurha Numenius arquata. En osebek smo si dobro ogledali, za drugega pa smo samo predvidevali, da gre za to vrsto. Zmoto smo opazili šele, ko sta škurha odletela. Najprej se je oglasil veliki škurh, nato pa še druga ptica. To je takoj pritegnilo mojo pozornost, saj je bilo oglašanje mehkejše in ponavljajoče. Skozi daljnogled sem opazil ptico, ki je bila manjša od velikega škurha pred njim, kljun je bil skoraj raven, le rahlo ukrivljen navzgor. Celotna ptica je bila svetlo-sive grahaste barve, le trtica in del hrbta sta bila bela, prsi so bile rahlo bež barve. Rep je bil progast. Ptici sta odleteli in pristali v Veliki lami, kjer smo si ju še enkrat ogledali skupaj s še nekaterimi drugimi ornitologi. Progastorepi kljunač je v notranjosti Slovenije redka in opazovanja obravnava Komisija za redkosti. Na Obali je pogostejša, saj je bila v Sečoveljskih solinah v 26 letih opazovana 28-krat (Škornik 2012). Med vračanjem sem opazil dve ujedi, ki sta leteli čez soline v ravni črti proti jugu. S prostim očesom sta bili videti dokaj enotno rjavi, zato sem pomislil na rjavega lunja Circus aeruginosus, vendar sem ob pogledu skozi daljnogled zaradi razmerja med perutmi in trupom opustil to možnost. Trup je bil za lunja videti masiven. Zaradi razmerja sem pri določanju izločil tudi škarnika Milvus sp. Takoj sem pomislil na orla. Ko smo postavili teleskop, sem se posvetil temeljitemu opazovanju obeh osebkov. Oba sta bila temno rjava po telesu in perutih. Na zgornji strani peruti sta imela svetlo rjavo progo na krovcih na meji z letalnimi peresi. Svetla je bila tudi glava. Spodnji strani obeh ptic pa sta se razlikovali. Medtem ko je ena imela spodnjo stran enotno rjavo z očitno svetlino na notranjih primarnih letalnih peresih, je bila pri drugi ta svetlina bistveno večja. Še najbolj me je spominjala na rjavega škarnika. Tudi ton barve telesa in peruti je bil bolj topel z malo rjaste. Peruti so imele očitne »prste«, rep pa je bil relativno dolg in temen, brez temnih črt in vsekakor ne škarjast. Sprednji del peruti je bil dokaj raven, zadnji pa rahlo zaokrožen, vendar občutno manj kot pri kanji. Ptici sta pričeli krožiti nad pobočjem južno od solin ter se počasi oddaljevati proti jugu. Vzorec na zgornji strani peruti, svetla glava in deloma tudi zaokroženi zadnji del peruti je spominjal na planinskega orla Aquila chrysaetos, spodnja stran enega osebka pa na škarnika. Po drugi strani pa je bila spodnja stran drugega osebka nezmotljiv znak za malega orla. Po pregledu priročnika ter slik na medmrežju sem zaključil, da je bil drugi osebek svetlejša varianta temnega malega orla. Mali orel je redka vrsta Slovenije, ki je bil do leta 2013 opazovan 21-krat (Hanžel & Šere 2011, Hanžel 2013, 2014). Za Sečoveljske soline pa je to sploh prvo opazovanje vrste (Škornik 2012). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, Dravski dvor, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Stepski lunj Circus macrourus Pallid Harrier - adult male observed on 28 Mar 2015 at Jože Pučnik Airport (UTM VM51, NW Slovenia); first record for northwestern Slovenia. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee -KRED as the 30th for Slovenia. Dne 28. 3. 2015 sem se odločil za sprehod ob travnikih in njivah v bližini jugovzhodnega dela Letališča Jožeta Pučnika. Ko sem prišel na območje, sem skozi vetrobransko steklo avtomobila opazil vitko, svetlo sivo ptico velikosti kanje, ki je sedela na travniku ob vzletni stezi, znotraj ograjenega območja. Minuto kasneje sem ob pogledu skozi teleskop lahko potrdil svoje domneve. Bil je odrasel samec stepskega lunja. Ptica se je kasneje tudi nekajkrat spreletela, pri čemer je bila dobro vidna črna obarvanost osrednjih primarnih peres. Omenjeno opazovanje je prvi podatek za stepskega lunja v severozahodni Sloveniji. Večina objavljenih opazovanj te vrste je sicer iz severovzhodne Slovenije (Hanžel & Šere 2012, Hanžel 2013, Hanžel 2014). Kljub temu pa bi se lahko ob rednejših obiskih območij, kot je Letališče Jožeta Pučnika, izkazalo, da je vrsta v tem delu države pogostejša, kot si mislimo. Blaž Blažič, Mlaka 3, SI-4290 Tržič, Slovenija, e-mail: blaz.blazic93@gmail.com Skoljkarica Haematopus ostralegus Oystercatcher - 11 individuals observed on 27 Jul 2015 at Lake Ptuj (UTM WM63, NE Slovenia); a rare inland record and an unusually large flock. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee -KRED. Dne 27. 7. 2015 sem na Ptujskem jezeru opazoval 11 školjkaric, ki so posedale po ograji novih otokov za čigre. Ves čas opazovanja so bile pri miru in so ostale tam tudi po mojem odhodu. Školjkarice so pri nas nekoliko pogosteje opazovane le ob obali v Sečoveljskih solinah (Škornik 2012). V notranjosti so opazovanja redkejša. Vrsta je bila v zadnjih letih večkrat opazovana v severovzhodni Sloveniji. Izjemno pa je število opazovanih osebkov, saj so večinoma, tudi na Obali, opazovani zgolj posamezni osebki (Štumberger 1988, Božič 1994 Vrezec 2009, Bordjan 20I2A,b, Škornik 2012, L. Božič osebno). V bližini Murske sobote je bilo 7. 4. 2013 opazovanih osem osebkov, kar je prav tako visoko število za Slovenijo. Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, Dravski dvor, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Sabljarka Recurvirostra avosetta Avocet - one adult and one juvenile observed on 28 Aug 2015 at Lake Ormož (UTM WM93, NE Slovenia); a rare observation in inland Slovenia and second on the Drava river in 2015 Dne 28. 8. 2015 smo bili Luka Poljanec, Nejc Poljanec, Nikolaj Jelatancev, Matija Mlakar Medved ter pisec na Ormoškem jezeru. Okrog osme ure zjutraj je Matija na delu jezera, ki je zaraščen z vodnim rastlinjem, opazil dve sabljarki. Ptici sta takrat opazovala še Luka Božič in Damijan Denac. Sabljarki smo opazovali istega dne z druge, hrvaške strani jezera med spanjem ter hranjenjem na prodnatem otoku, ki je narejen kot gnezdilno območje navadne čigre Sterna hirundo. Takrat smo po obarvanosti ugotovili, da gre za eno odraslo ter eno mlado ptico, spola odrasle pa žal ni bilo mogoče ugotoviti. Istega dne smo na jezeru opazovali še po enega srpokljunega Calidris ferruginea in spremenljivega prodnika Calidris alpina, 417 močvirskih Tringa glareola ter 9 črnih martincev Tringa erythropus ter grahasto tukalico Porzana porzana. Sabljarka je izjemno redka gnezdilka, saj v Sloveniji gnezdi le v Sečoveljskih solinah, pa še tam v majhnem številu (ŠKORNIK 2012). Drugod po Sloveniji se pojavlja veliko redkeje z le dvema opazovanjema na Ljubljanskem barju (Tome et. al 2005, BoRDJAN 2013), vsaj tremi na zadrževalniku Medvedce (BoRDJAN 2009, 2014), devetimi na Cerkniškem jezeru (BoRDJAN 2012A), nekajkrat pa se je pojavila tudi na nekaterih manjših vodnih površinah (KLEMENČIČ 2001, Cigliò 2004). Večkrat pa je bila sabljarka opazovana na reki Dravi, predvsem na njenih akumulacijah, vendar gre tu večinoma za spomladanska opazovanja (Vogrin 1992), dve pa sta jesenski (ŠTUMBERGER 1982). Novejša opazovanja so enakomerno razdeljena med Ptujskim in Ormoškim jezerom, s katerega je tudi naše opazovanje, drugo na reki Dravi letos, prvo pa je bilo 28. 4. 2015 na Ptujskem jezeru [http://livedrava.ptice.si/redni-monitoring-ptic-na-obmocju-reke-drave-12-dekada/]. Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Puklež Lymnocryptes minimus Jack Snipe - one individual flushed on 17 Oct 2015 from a half flooded harvested corn field near Ig (UTM VL68, C Slovenia) together with 30 Snipes Gallinago gallinago and 25 Skylarks Alauda arvensis; 5th record for the area Dne 17. 10. 2015 sva se s prijateljem Matijo odločila za obisk Ljubljanskega barja. Hodila sva po njivah, ki so med poplavami lahko zelo zanimive. Tako sva v okolici Iga z njive splašila okoli 30 kozic Gallinago gallinago ter 25 poljskih škrjancev Alauda arvensis. Ko sva se ustavila, je Matiji pol metra od noge s tal zletela ptica, manjša od kozice, z zelo izrazitimi črtami na hrbtu. Ni se oglasila, temveč se je spreletela 25 metrov ter se spustila nazaj na njivo. V letu je bil lepo viden pukležev značilni kratki kljun. Po meni znanih podatkih gre za peti podatek o pukležu na Ljubljanskem barju. Dosedanji podatki z Barja so vsi iz aprila, razen enega oktobrskega leta 1996 (Tome et al. 2005, Atlas PTIC 2015). Vrsta se v Sloveniji očitno pojavlja na območjih, kjer je vsaj nekaj, četudi manjših, vodnih površin ter vlažnih močvirnatih travnikov ali trstišč. Večina opazovanj je iz aprila ter marca, manj pa jih je iz časa jesenske selitve (Atlas PTIC 2015). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Močvirska uharica Asio flammeus Short-eared Owl - up to 4 individuals observed from Dec 2015 to Mar 2016 in unmown meadows southwest of Kozlarjeva gošča (UTM VL59, C Slovenia); a rare winter record for the area. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED (category A). Slika 3 / Figure 3: Značilen nepokošen travnik / Typical unmown meadow, Ljubljansko barje, 11. 2. 2016 (foto: D. Šere) V jasnem in prijetno toplem popoldnevu sem se 15. 12. 2015 odpravil na Ljubljansko barje jugozahodno od Kozlarjeve gošče. Na koruznem štrclju je sedel veliki srakoper Lanius excubitor z barvnim obročkom na nogi, družbo pa mu je delal nizko nad koruziščem leteči pepelasti lunj Circus cyaneus. Kar naenkrat pa se je v zraku z značilnimi zamahi s perutmi pojavila močvirska uharica. Pepelasti lunj jo je takoj "napadel" in odletela je stran ter se usedla na travnik za bližnjim grmovjem. O tem zanimivem dogodku sem takoj obvestil Dareta Fekonjo in Željka Šalamuna. Malo kasneje sva si šla z Željkom ogledat omenjeni travnik, kjer bi se lahko nahajala ta sova. Nanjo sva naletela malo naprej na šopu suhega šaša. Zletela je naprej in nisva je imela več namena zasledovati. Naslednji dan smo se dogovorili (D. Fekonja, T. Mihelič in Ž. Šalamun), da poskusimo močvirsko uharico ujeti in jo označiti z obročkom. Preden smo postavili tri mreže z različnimi zvočnimi posnetki, sva se s Tomažem malo sprehodila naokoli in z bližnjega, že nekaj let nepokošenega travnika so zletele kar tri močvirske uharice. Kot mi je omenil Željko, ta travnik (slika 3) ni bil pokošen že tri leta in je tem sovam tako nudil idealen prostor za skrivališče preko dneva. Značilnost omenjenega travnika so šopi šaša oziroma "kopuče" ali, kot mi je omenil domačin iz Črne vasi Tone Jankovič, "kučme", kot tudi imenujejo kupe tega rastlinja. Ko se je spustil mrak, je nastala megla in drobne kapljice na mrežah so zmrznile; sove nismo ujeli. 17. 12. 2015 sem omenjeno lokacijo obiskal zgodaj popoldne z namenom, da na tem travniku postavim tri kole za močvirske uharice. Ko sem prišel tja, so s tal poletele štiri močvirske uharice in se usedle na tla za bližnjim grmovjem. Zabil sem vse tri kole in se odpeljal domov. Že po dobrih 150 metrih mi je s tal ob cesti zletela ena in nato še ena močvirska uharica, ki se je usedla na tla. Iz avtomobila mi je uspelo narediti kar nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 4). Tja sem se vrnil še 22. 12. 2015 in našel črne izbljuvke, ki sem jih predal Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Močvirskih uharic ta dan nisem opazil, izvedel pa sem, da jih hodijo opazovat in slikat člani DOPPS. Na tem mestu ali v neposredni bližini so se močvirske uharice zadrževale še cel januar, 14. 2. 2016 pa sem na sveže zapadlem snegu pod kolom našel svež izbljuvek. Močvirske uharice sem nazadnje opazoval 1. 3. 2016. Iz vseh teh podatkov sklepam, da so močvirske uharice na tem predelu Ljubljanskega barja prezimovale, to pa hkrati predstavlja redek podatek o tej vrsti iz časa prezimovanja (december/januar). SoviNC (1994) te vrste ne omenja, ravno tako ni zaslediti zimskega podatka v monografiji Ptic Ljubljanskega barja (Tome et al. 2005). Na osnovi lastnih podatkov iz prejšnjih let z Ljubljanskega barja (Šere 2003, Šere & Omerzel 2008) in teh iz zime 2015/2016 sklepam, da je bila lahko močvirska uharica velikokrat spregledana v zimskem času. Na vseh teh lokalitetah na Ljubljanskem barju sem jih imel priložnost opazovati preko dneva na več let nepokošenih travnikih s kupi šaša. Zanimivo bi bilo pregledati sicer težko dostopne, a zelo podobne, travnike na vzhodnem delu Cerkniškega jezera. Opazovanja je kot en podatek potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti - KRED (kategorija A). Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si Slika 4 / Figure 4: Močvirska uharica / Short-eared Owl Asio flammeus, Ljubljansko barje, 17. 12. 2015 (foto: D. Šere) Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris Crag Martin - two breeding colonies observed on buildings in northern Slovenia in 2014 and 2015: (1) Peko factory in Tržič (UTM VM43, NW Slovenia), at least 4 pairs; (2) apartment blocks in Dravograd (UTM 217, NE Slovenia), at least 6 pairs; probably very rare, if not the only breeding ever recorded on buildings in Slovenia Slika 5 / Figure 5: Skalna lastovka / Crag Martin Ptyonoprogne rupestris, Dravograd, 11. 7. 2015 (foto: K. Rutnik) Skalna lastovka je še ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji veljala za zelo redko in slabo poznano gnezdilko (Šere 1989). Kasneje se je precej razširila in se danes lokalno pojavlja v večini goratih in hribovitih predelov zahodne in severne Slovenije (Atlas PTIC 2015c). Vrsta primarno gnezdi v previsnih skalnih stenah (Turner 2015). V zadnjih tridesetih letih pa je v Evropi zabeleženih vse več parov, ki gnezdijo na hišah in drugih antropogenih objektih (Isenmann 2001). Ravno tovrstno gnezdenje sva avtorja te notice opazovala tudi v Sloveniji, in sicer v Tržiču in Dravogradu. Pod nadstrešjem na stavbi tovarne Peko v Tržiču je bilo prvo gnezdenje zabeleženo leta 2012, ko je uspešno gnezdil en par. Od takrat pa se je število lastovk povečalo. V gnezditveni sezoni 2015 so bili opazovani vsaj štirje gnezdeči pari, ki so na zahodni steni stavbe tvorili majhno ohlapno kolonijo. En par je bil 10. 4. 2015 opazovan v naselju Bistrica pri Tržiču (1 km jugozahodno od Tržiča), kjer je nenehno krožil in posedal na vzhodni steni enega izmed stanovanjskih blokov, vendar kasneje ni bil več opazovan. Skalna lastovka živi kot gnezdilka v okolici Tržiča sicer že več let, saj vsaj od leta 2005 gnezdi v skalnih stenah Dovžanove soteske (Atlas ptic 2015, lastni podatki). V Dravogradu so bile gnezdeče skalne lastovke opazovane v blokovskem naselju, kjer so prvič gnezdile leta 2014, gnezdenje pa je bilo potrjeno tudi v naslednji gnezditveni sezoni. Tudi tu lastovke gnezdijo v ohlapni koloniji, ki jo sestavlja vsaj šest parov. Gnezda so tik pod ostrešjem stanovanjskih blokov, vendar na posamezni stavbi ni več kot dveh gnezd. Eno izmed njih je bilo spremljano med celotno gnezditveno sezono (slika 5). Opazovani par je imel dve legli, pri čemer so bili v prvem trije mladiči, v drugem pa dva (slika 6). V času dograjevanja gnezda in tudi v času valjenja jajc je bila pri odraslih osebkih opažena agresivnost do ljudi, drugih ptic in celo domačih mačk. Omenjeno vedenje bi lahko vodilo v interspecifično kompeticijo z drugimi vrstami lastovk, na kar že namigujejo nekateri avtorji (npr. ISENMANN 2001). Ob primerjavi omenjenih lokacij pa ne gre prezreti tudi nekaj skupnih značilnosti. Gnezda skalnih lastovk so na vseh stavbah zgrajena več kot 10 metrov visoko in vedno tik pod ostrešjem. Predvsem slednje je bilo opazovano tudi v Italiji (Acquarone 2003). Obema lokacijama je skupno tudi to, da stavbe stojijo v neposredni bližini rek. Ob stanovanjskih blokih v Dravogradu teče reka Meža, ob tovarni Peko v Tržiču pa Tržiška Bistrica. To bi lahko bila ena izmed poglavitnih zahtev pri izbiri stavb, primernih za gnezdenje. Reke in potoki namreč zagotavljajo habitat številnim vodnim nevretenčarjem, ki so pomemben vir hrane skalni lastovki (Turner 2015). Skalne lastovke gnezdijo tudi po stanovanjskih blokih v Ravnah na Koroškem, Prevaljah, Mežici, Žerjavu in Črni do Burjakove stene (D. Šere ustno). Obravnavani opazovanji sta po nama znanih podatkih eni redkih o gnezdenju skalne lastovke na stavbah v Sloveniji in bi bili lahko povezani s širjenjem areala te vrste v alpskem prostoru. Blaž Blažič, Mlaka 3, SI-4290 Tržič, Slovenija, e-mail: blaz.blazic93@gmail.com Katja Rutnik, Meža 156/a, SI-2370 Dravograd, e-mail: k.rutnik@gmail.com Slika 6 / Figure 6: Skalna lastovka / Crag Martin Ptyonoprogne rupestris, 2 pull., Dravograd, 29. 7. 2015 (foto: K. Rutnik) Laški škrjanec Melanocorypha calandra Calandra Lark - two individuals observed on 10 May 2015 near Dragonja village (UTM UL93, SW Slovenia); another individual was photographed ten days later at a nearby site. Both records were confirmed by the Slovenian Rarities Committee as the 3rd and 4th for the country (category A). Dne 10. 5. 2015 sva se z Andrejem Sovincem vračala s popisa ptičev reke Dragonje in dober kilometer pred vasjo Dragonja peš zavila levo na stranski kolovoz, ki je peljal k bližnjemu gozdu. Tu je bil navožen različen gradbeni material, na katerem so se bile že razrasle posamezne različne rastline. Kar nenadoma sta se pred nama dvignila dva čokata ptiča z dobro vidnim močnim kljunom in črnino na vratu. Oba z Andrejem sva se takoj spogledala, ker se je vse to zgodilo tako nepričakovano, zaradi česar tudi nisva uspela posneti dokumentarnih fotografij. Osebka se nista oglašala. Glede na moja številna opazovanja v Dalmaciji sem takoj ugotovil, da sva imela enkratno priložnost pri nas opazovati laškega škrjanca. Ob tem podatku je potrebno dodati, da je Iztok Škornik 20. 5. 2015 fotografiral laškega škrjanca ob Drnici v Sečoveljskih solin, nedaleč od kraja najinega opazovanja (I. Škornik pisno). Obe opazovanji je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED kot tretje in četrto opazovanje za Slovenijo (kategorija A). Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Andrej Sovinc, SOLINE Pridelava soli d.o.o, Seča 115, SI-6320 Portorož, Slovenija, e-mail: Andrej.Sovinc@soline.si Menišček Periparus ater Coal Tit - three cadavers found on 12 Apr 2015 under a glass facade of a building in the city centre ofLjubljana (UTM VM60, C Slovenia); the site is well known for bird-window collisions. Dne 12. 4. 2015 sem pred stavbo Modne hiše na Nazorjevi ulici v Ljubljani našel kadavre treh meniščkov. Razen krvi ob korenu kljuna enega od osebkov zunanjih poškodb nisem opazil. Sklepam, da so poginili po trku s stekleno ploščo fasade, v kateri se zrcalijo krošnje bližnjih dreves. V raziskavi, ki je potekala na istem mestu 10 dni (27,25 opazovalne ure) jeseni leta 2012, so zabeležili 16 trkov, od tega tri s smrtnim izidom (Sumrada 2015). Med vrstami, ki so trčile v fasado, so prevladovale sinice, za meniščka so bili zabeleženi trije trki, od tega eden s smrtnim izidom. Opazovanje potrjuje, da je stavba Modne hiše problematična glede trkov ptic, na področju smrtnosti ptic zaradi trkov s stavbami v Sloveniji pa bi bile dobrodošle nadaljnje raziskave. Jurij Hanžel, Židovska ulica, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com Veliki srakdper Lanius excubitor Great Grey Shrike - three autumn records of the species in Slovenia above 1300 m a.s.l.; there are no previous published records from these altitudes in Slovenia, wintering at higher altitudes is uncommon also elsewhere in Europe Dne 31. 10. 2015 sem obiskal Ribniško jezero na Pohorju. Na Ribniškem vrhu (1537 m n. v.), od koder se že vidi Ribniško jezero, sem na vrhu osamljene smreke zagledal velikega srakoperja, ki se je spustil na tla in nato odletel stran od mene. Ko sem si ogledoval še ostale osamljene smreke v okolici, sem ga ponovno zagledal na eni od njih. Počasi sem se mu približeval in uspelo mi je narediti nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 7). Ko sem se mu še bolj približal, je odletel stran in ga nisem več opazil. Podatek se mi zdi pomemben zato, ker sem imel doslej samo enkrat priložnost videti velikega srakoperja na podobni nadmorski višini. To se mi je zgodilo davnega leta 1973, ko sem na planini Javornik (1300 m n. v.) na Pokljuki 24. 10. ujel in obročkal en osebek sredi snežnega meteža. Kolega Dejan Grohar, ki redno obročka in opazuje ptice na Veliki planini, je šele pred kratkim prvič opazoval velikega srakoperja zraven Zelenega roba (1580 m n. v.) (slika 8). Iz teh podatkov lahko sklepam, da se veliki srakoper v času jesenske selitve pri nas bolj poredko pojavlja na planinah nad 1300 m n. v. V ornitološkem atlasu ni podatkov o pojavljanju nad 1000 m n. v (Atlas PTIC 2016). Večina srednjeevropskih velikih srakoperjev se na jesenski selitvi in pozimi pojavlja na nadmorskih višinah, nižjih od 500 m, znana pa so posamezna opazovanja iz Jure (1630 m n. v.) in švicarskih alpskih dolin (1800 m n. v.) (Glutz VON Blotzheim & Bauer 1993). Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si Slika 7 / Figure 7: Veliki srakoper / Great Grey Shrike Lanius excubitor, Ribniški vrh (1537 m n. v.), Pohorje, 31. 10. 2015 (foto: D. Šere) Slika 8 / Figure 8: Veliki srakoper / Great Grey Shrike Lanius excubitor, Zeleni rob, (1580 m n. v.), Velika planina, 10. 11. 2015 (foto: D. Grohar) Rjavoglavi srakdper Lanius senator Woodchat Shrike - an adult male observed and ringed on 23 Apr 2015 at Kozlarjeva gošča (UTM VL59, C Slovenia) and a 1cy bird observed on 19 and 20 Aug 2015 at Voklo (UTM VM51, C Slovenia); the species is now a scarce migrant in Slovenia, particularly in autumn; both records were confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED Dne 23. 4. 2015 sem opazoval ptiče v okolici Kozlarjeve gošče na Ljubljanskem barju. Na koncu opuščenega kanala obraslega z vrbovim grmovjem sem na suhi veji zagledal silhueto ptice, ki me je spominjala na srakoperja. Glede na kar zgodnji datum za opazovanje katerega koli od srakoperjev, sem prek daljnogleda ugotovil, da imam pred seboj rjavoglavega srakoperja. Večkrat se je spustil na tla, vedno pa se je nato vrnil na isti grm. Ker sem predvideval,da omenjenega grma še ne bo zapustil, sem poklical Dareta Fekonjo, strokovnjaka za lov na srakoperje. Postavil je past z vabo, vendar srakoperja ni kaj dosti zanimala. Nato sva postavila dve mreži. Nujno sem se moral odpeljati v Ljubljano in ko sem se vrnil, me je Dare že pričakal z rjavoglavim srakoperjem v roki. Po obročkanju in zbranih biometričnih podatkih (dolžina peruti 100 mm, masa 38,1 g, odrasel samec), je sledilo obvezno slikanje v roki (slika 9). Podatek je zanimiv glede na zgodnje spomladansko pojavljanje te vrste pri nas, po drugi strani pa se vrsta dokaj redko pojavlja na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in še to samo v času spomladanske selitve. Z rjavoglavim srakoperjem sem se v tem letu srečal še enkrat. 19. 8. 2015 sem se peljal z obročkanja rdečeglavih kraljičkov Regulus ignicapilla pri letališču Jožeta Pučnika v smeri proti Voklem. Na polju pred to vasjo sem v letu opazil "rjavo" obarvanega srakoperja z vidno belino v peruti. Usedel se je v prvi večji grm in iz avtomobila mi je uspelo narediti nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 10). Belina v peruti je lepo vidna, to pa je značilnost prvoletnega rjavoglavega srakoperja. Ravno tako so bila peresa na glavi za odtenek bolj rdečkasto-rjava, za razliko od mladega rjavega srakoperja Lanius collurio, ki te beline v peruti nima, kakor tudi ne tako obarvanih peres na glavi. Omenjeni osebek je bil glede na datum opazovanja verjetno na selitvi. Na istem Slika 9 / Figure 9: Rjavoglavi srakoper / Woodchat Shrike Lanius senator, ad. S, Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje, 23. 4. 2015 (foto: D. Šere) mestu se je zadrževal vsaj še naslednji dan, ko ga je opazoval J. Hanžel. Podatki o tej vrsti z jesenske selitve v Sloveniji so izredno redki. Oba podatka je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED. Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dfekonja@pms-lj.si Slika 10 / Figure 10: Rjavoglavi srakoper / Woodchat Shrike Lanius senator, 1cy, Voklo, 19. 8. 2015 (foto: D. Šere) Skalni plezalcek Tichodroma muraria Wallcreeper - three autumn observations from the Snežnik forests (UTM VL55, S Slovenia) in October 2014 and 2015. All individuals were observed on small rocky cliffs long forest roads. In Slovenia, the species winters on high vertical cliffs in the Karst region, but migrants can be seen in more unusual places. Dne 4. 10. 2014 sem se prvi avtor tega prispevka odpravil na planinski izlet na Snežnik. Popoldne sem hodil po makadamski poti, ki skozi bukov gozd pelje od Sviščakov na vrh Snežnika. Nenadno je mimo mene, v svojem značilnem letu, zletela znana podoba skalnega plezalčka. Dne 12. 10. 2014 smo se trije pisci tega prispevka zopet mudili na Snežniškem. Vozili smo se po makadamski cesti, ki pelje z Meželišča proti Sežanjam, v gozdovih jugovzhodno od vrha Snežnika. Na odseku ceste, ki se vije nad Vodno drago, nas je na manjši skalni steni ob cesti presenetil skalni plezalček. Poletel je čez cesto in izginil v smeri doline - Vodne drage. Trije pisci prispevka in J. Hanžel smo se vnovično srečali s to vrsto na območju Snežnika 10. 10. 2015. Tudi tokrat je bil skalni plezalček v bukovem gozdu, na cestnem odseku med Klansko polico in Gomancami, južno od vrha Snežnika. Spreletaval se je na manjši skalni steni ob cesti. Stene, ki so v vseh treh primerih visoke le nekaj metrov, stojijo ob cestah v pretežnem bukovem gozdu. Lokaciji prvega in drugega opazovanja iz leta 2014 sta med seboj oddaljeni približno 3,5 km zračne linije, medtem ko je lokacija iz jeseni 2015 oddaljena približno 6 km zračne linije od drugih dveh opazovanj. V spletni bazi NOAGS (Atlas ptic 2015) je poleg naših podatkov zabeleženo še eno opazovanje skalnega plezalčka na območju Snežnika. Zanimivo je, da je bil ta podatek zabeležen 7. 10. 2014, torej le nekaj dni po prvem opazovanju iz te beležke. Skalni plezalček je v Sloveniji redka gnezdilka v alpskem svetu, predvsem visokogorju. V jesenskem in zimskem času opravlja višinsko selitev, med katero se premakne v nižje ležeče kraje. Prezimuje predvsem na skalnih stenah Kraškega roba in Krasa nasploh, redkeje tudi drugod po Sloveniji (Atlas ptic 2015D). Glede na zbrana opazovanja te vrste sklepamo, da je skalni plezalček na območju Snežnika reden jesenski preletnik. Poleg večjih pečin, na katerih prezimuje, mu na selitvi očitno ustrezajo tudi manjše skalne stene, kot so tiste ob robu gozdnih cest. Zanimivo je tudi, da taka mesta najde tudi v strnjenem gozdu. Znano je, da izven gnezdišč vrsta izbira tudi nenavadne kraje za prehranjevanje, kot so zidovi stavb, gradovi, kamnolomi idr. (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). S. Polak (ustno) je poročal o opazovanju skalnega plezalčka celo na kupu skalovja v vasi Koritnice. Martin Senič, Šmartno pri Slovenj Gradcu 74.a, SI-2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, Slovenija, e-mail: senic.martin@gmail.com Domen Stanič, Via della Mandria 30, IT-34136 Trieste / Trst, Italija, e-mail: domenstanic@hotmail.com Sara Cernich, Pod Sedovnikom 3, SI-6210 Sežana, Slovenija, e-mail: saracernich@hotmail.it Hrvaška / Croatia Labod grbec Cygnus olor Mute Swan - breeding observed at Velo blato, Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia) in 2013 and 2014 with five and eight chicks respectively; these are the first breeding records of the species on Croatian islands. Dne 2. 6. 2013 sem kot vsako leto v tem času obiskal Velo blato na otoku Pagu. Povzpel sem se na opazovalnico in na vodni površini med trstičevjem zagledal dva laboda grbca. Nič posebnega, sem si mislil, saj so se že večkrat v zadnjem času pojavili na tem ali pa Kolanskem blatu, vendar ne v času gnezdenja. Kasneje sem opazil, da je zraven staršev še pet mladičev (slika 11). Velo blato sem ponovno obiskal 6. 6. 2014 naslednje leto. Ob starših je bilo tokrat osem mladičev (slika 12). Na Zavodu za ornitologijo v Zagrebu so mi potrdili, da ni znano, da bi labod grbec gnezdil na kateremu od hrvaških otokov, drugače pa že gnezdi v priobalnem pasu (Kralj et al. 2013). Na osnovi teh podatkov lahko na otoku Pagu pričakujemo gnezdenje laboda grbca tudi na Kolanskem blatu. Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Slika 11 / Figure 11: Labod grbec / Mute Swan Cygnus olor, 2 ad., 5 pull., Velo blato, otok Pag, 2. 6. 2013 (foto: D. Šere) Slika 12 / Figure 12: Labod grbec / Mute Swan Cygnus olor, 2 ad., 8 pull., Velo blato, otok Pag, 6. 6. 2014 (foto: D. Šere) Kanja Buteo buteo Buzzard - cadavers of Blackbird Turdus merula nestlings observed on two occasions in a Buzzard's nest near Šimuni, Pag Island (UTM WK92, N Dalmatia) in spring 2013; apart from small mammals, nestlings are also known to be an important element of the species' diet. Dne 29. 4. 2013 sem v borovem gozdičku pri kraju Šimuni na otoku Pagu lovil in poslušal petje taščične penice Sylvia cantillans. Z bližnjega drevesa je poletela kanja in zakrožila nizko nad menoj. Ko sem malo bolj pogledal med veje tega borovca, sem opazil večje gnezdo. Povzpel sem se do gnezda, ki je bilo 4-5 m od tal, in v njem našel dva majhna mladiča in eno jajce (slika 13). Najbolj pa so me v bližini obeh mladičev kanje presenetili trije mrtvi mladiči kosa Turdus merula. Vsi so imeli v perutih še letalna peresa v tulcih in v tistem trenutku nisem našel odgovora, kako so bili uplenjeni, saj še niso bili dovolj operjeni, da bi lahko leteli ali prosto hodili po tleh. Možno bi bilo, da bi kako padli iz gnezda in bi jih kanja lahko ujela tudi na tleh. Ker sem imel namen obe mladi kanji označiti z obročki, sem se na to mesto odpravil 4. 5. 2013. Povzpel sem se do gnezda in na svoje veliko presenečenje opazil zraven obeh mladičev, ki sta v tem času kar precej zrasla, spet dva mrtva mlada kosa, enako kot pred tednom dni, nepopolno operjena, vendar z nekaj več perja po trebuhu (slika 14). Ni mi znano, da bi kanja prinašala svojim mladičem že tako mlade kose, saj iz tega sledi, da jih upleni še skoraj neoperjene v gnezdu. V svoji dolgoletni ornitološki praksi sem v gnezdu kanje navadno našel male sesalce. Iz ornitološke literature sem razbral, da kanja lovi tudi mlade ptiče različnih vrst, ki še ne letijo (GENSB0L 1984), lahko tudi iz gnezda (GluTZ VON BLOTZHEIM et al. 1989). Vraziskavi na Češkem so ugotovili, da se kanje pri plenjenju gnezd več dni zapored vračajo k istemu, mladiče pa pojejo bodisi pri gnezdu bodisi jih odnesejo v svoje gnezdo (WEIDINGER 2010). Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Slika 13 / Figure 13: Kanja / Buzzard Buteo buteo, 2 pull., kos / Blackbird Turdus merula, 3 pull., Malo blato, otok Pag, 29. 4. 2013 (foto: D. Šere) Škdljkarica Haematopus ostralegus Oystercatcher - one individual observed on 29 May 2015 at Malo blato, Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia). Another three records for the island are presented; the species is regular in the Neretva delta and scarcer elsewhere along the coast. Dne 29. 5. 2015 sem se v zgodnjih jutranjih urah odpeljal na Malo blato pri Povljani na otoku Pagu. Ob morski obali sem iz avtomobila na štrleči skali, ki je gledala iz morja, opazil črno ptico pribine velikosti. Bila je školjkarica (slika 15), ki je dotlej na Pagu še nisem opazoval. Že pred leti mi je Barbara Kaiser sporočila, da je opazovala dve školjkarici dne 16. 4. 2006 pred otočkom Mišnjak in obalo med Girenico in Mandrami na otoku Pagu. Dne 28. 4. 2012 so bile pri Malem blatu opazovane štiri školjkarice, 30. 8. 2013 v Dinjiških solinah pa en osebek (A. Ploj pisno). Školjkarica se na Hrvaškem redno pojavlja v času spomladanske selitve na ustju Neretve, in to od sredine marca do začetka junija. Neredno pa se pojavlja tudi v priobalnem pasu od otoka Raba do Dubrovnika (RADOVIć et. al. 2003). RuCNER (1998) navaja le dva podatka zunaj delte Neretve, nobeden od njiju ni s Paga. Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Slika 15 / Figure 15: Školjkarica / Oystercatcher Haematopus ostralegus, Malo blato, otok Pag, 29. 5. 2015 (foto: D. Šere) Plevelna trstnica Acrocephalus agricola Paddyfield Warbler - one individual ringed on 3 Oct 2012 at Velo blato, Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia); first record for the island, 11th for Croatia. The record was confirmed by the Croatian Rarities Committee. Slika 14 / Figure 14: Kanja / Buzzard Buteo buteo, 2 pull., kos / Blackbird Turdus merula, 2 pull., Malo blato, otok Pag, 4. 5. 2013 (foto: D. Šere) Dne 3. 10. 2012 sem obročkal ptice na Velem blatu na otoku Pagu. Zjutraj je vremenska napoved obetala sončen dan s temperaturo do 26 °C. Že pri prvem pobiranju iz zadnje mreže, postavljene sem imel štiri, sem opazil majhno sivorjavo trstnico z značilno dolgo svetlo in temno progo nad in za očmi (slika 16). Za določitev plevelne trstnice je temna črta, ki je nad svetlo, še posebno pomembna (Svensson 1993). Da je plevelna trstnica res majhna v primerjavi z drugimi trstnicami, govori podatek, da je bila dolžina njene peruti 56 mm, masa pa 8,7 g. Zaradi dveh vidnih pikic na korenu jezika in svežega perja sem lahko naredil sklep, da gre za prvoletni osebek (Svensson 1993). Dolžina zajede na drugem primarnem letalnem peresu je bila 10,5 mm. Po fotografiranju v roki sem jo z obročkom ZAGREB CROATIA BH 91450 tudi izpustil. V tem dopoldnevu sem obročkal še naslednje zanimive vrste: bičjo trstnico Acrocephalus schoenobaenus (39), srpično trstnico A. scirpaceus (18), modro taščico Luscinia svecica (3), taščico Erithacus rubecula (16), tamariskovko A. melanopogon (3), rakarja A. arundinaceus (3), kobiličarja Locustella naevia (1) in repaljščico Saxicola rubetra (1). Plevelna trstnica gnezdi ob zahodnem delu Črnega morja (Bolgarija in Romunija) od južne Ukrajine in Rusije do Kazahstana, severnega Afganistana, tja do Kitajske in Mongolije (Glutz von Blotzheim & Bauer 1991). Predvsem v poletno-jesenskem času se pojavlja po vsej Evropi (Lewington et al. 1991). V Sloveniji je bilo do konca leta 2014 znanih sedem podatkov o tej vrsti (Hanžel & Sere 201 i, Hanžel 2013, 2014, 2015), in to od sredine avgusta pa tja do začetka oktobra. Na Hrvaškem je bila vrsta do konca leta 2011 opazovana desetkrat, največ jih je bilo obročkanih na Vranskem jezeru (Kralj & BariŠIĆ 2013). Omenjena plevelna trstnica je tudi prvi podatek za otok Pag. Ta podatek je kot 11. za državo potrdila tudi Hrvaška komisija za redkosti. Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Sraka Pica pica Magpie - one individual observed in Dec 1999 at Novalja, Pag Island (UTM VK93, N Dalmatia) and three on two occasions in Aug 2014 near Kolansko blato, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia); the species is at best extremely rare on the Croatian Adriatic islands. Slika 16 / Figure 16: Plevelna trstnica / Paddyfield Warbler Slika 18 / Figure 18: Sraka / Magpie Pica pica, Kolansko Acrocephalus agricola,1cy / EURING 3, Velo blato, otok Pag, blato, otok Pag, 19. 8. 2014 (foto: D. Šere) 3. 10. 2012 (foto: D. Šere) S srako sem se na otoku Pagu srečal prvič sredi decembra 1999. Sedela je na slemenu bližnje hiše ob kampu Straško v Novalji. Srako sem isti dan iskal na bližnjem pokopališču, ker mi je domačin iz Novalje povedal, da jo občasno videva na tem pokopališču, vendar je jaz tam nisem opazil. V tem primeru je šlo za zimski podatek in pomislil sem, da lahko posamezni osebki tam občasno tudi prezimujejo. Kasneje nisem več obiskal kampa ali pokopališča z namenom, da bi preveril, ali je možno, da bi sraka tu tudi gnezdila. Dne 14. 8. 2014 sem se vračal z obročkanja ptičev in na drevesu blizu Kolanskega blata opazil tri srake, ki so nato odletele prek travnika proti Gajcu. Na hitro mi je uspelo iz avtomobila narediti nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 17). Dne 19. 8. 2014 sem na istem mestu imel spet priložnost opazovati tri osebke (verjetno prav tiste izpred petih dni), ki so po travniku iskale hrano (slika 18). Rucner (1998) srake na jadranskih otokih ni našel. Nadaljnja raziskovanja ptičev na otoku Pagu bodo pokazala, ali gre za naključno opazovanje ali pa bo sraka uvrščena med redne gnezdilke otoka. Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Črna gora / Montenegro Rough-legged Buzzard Buteo lagopus Koconoga kanja - skupaj 51 opazovanih osebkov 29. 10. in 1. 11. 2012 na različnih lokacijah v Črni gori in Albaniji; vrsta je redka selivka in zimska gostja na Balkanu. On 29 Oct 2012, I observed an adult female Rough-legged Buzzard about 5 km northwest of the state border between Montenegro and Croatia on the main Dubrovnik-Herceg Novi road. On 1 Nov 2012, we proceeded to Baks Rrjoll in Albania. On the way we stopped at Lake Sasko for two hours (9.00-11.00 hrs). Our observation point was in the yard of the abandoned hotel at the lake shore. In total, we saw 43 Rough-legged Buzzards migrating towards the southeast. Sparrowhawks Accipiter nisus (5) and Alpine Swifts Apus melba (29) also migrated towards the southeast. On the way to the nearby village ofVladimir we saw additional four Rough-legged Buzzards. In Albania, we observed two more individuals in the pastures of Gyolulit and another one in the town of Zusi. This means that we observed 51 individuals in two days. On 1 Nov, there was a transition ofweather front and it was very windy and rainy. On 2 Nov, we returned to Lake Sasko for two hours, but this time saw no Rough-legged Buzzards there. Neither Reiser & Führer (1896) nor Matvejev & Vasić (1973) mention the species for Montenegro. Interestingly, a flock of 10 Rough- legged Buzzards was observed on 29 Oct in Slovenia (BoRDJAN 2014), which indicates that this occurrence may have been part of a broader influx. This species normally winters in Central and Eastern Europe with only small numbers reaching the Balkans and Turkey (Snow & Perrins 1998). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Gull-billed Tern Gelochelidon nilotica Črnonoga čigra - dva osebka opazovana 2. 11. 2012 na Adi Bojani (UTM CM54, JV Črna gora); izjemen zimski podatek za to afriško selivko On 2 Nov 2012, I visited the Ada Bojana - mouth of the Bojana river on the Adriatic coast with my family. After 45 minutes of observations we saw two terns foraging (deep plunging) 200 metres away from the coast. We identified them as Gull-billed Terns based on their short and strong bill and short grey tail. The vast majority of Gull-billed Terns will have left Central Europe by the second half of September, observations from October are exceptional. Moreover, all its African wintering grounds are to the south of the Sahara (Glutz von Blotzheim & Bauer 1999). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Literatura / References Acquarone c., Cucci M., Malacarne G. (2003): Reproduction of the Crag Martin (Ptyonoprogne rupestris) in relation to weather and colony size - Ornis Fennica 80: 79-85. Atlas ptic (2015A): Kostanjevka Aythya nyroca. - [http:// atlas.ptice.si/atlas], 28/12/2015. Atlas ptic (2015B): Puklež Lymnocryptes minimus. - [http:// atlas.ptice.si/atlas], 12/11/2015. Atlas ptic (2015c): Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris. -[http://www.ptice.si/atlas], 27/12/2015. Atlas ptic (2015D): Skalni plezalček Tichodroma muraria. -[http://atlas.ptice.si/atlas], 31/12/2015. Atlas ptic (2016): Veliki srakoper Lanius excubitor. - [http:// atlas.ptice.si/atlas], 10/02/2016. BoRDJAN D. (2009): Sabljarka Recurvirostra avosetta - Acrocephalus 30 (141/142/143): 216. BoRDJAN D. (2012A): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010 - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. BoRDJAN D. (2012B): Školjkarica Haematopus ostralegus. -Acrocephalus 32 (150/151): 220-221. BoRDJAN D. (2013): Polojnik Himantopus himantopus -Acrocephalus 34 (156/157): 112. BoRDJAN D. (2014): Veliko število vodnih ptic in ujed na zadrževalniku Medvedce (SV Slovenija) med vremensko motnjo oktobra leta 2012 - Acrocephalus 35 (162/163): 165-169. Bordjan D., ŠlNIGOJ E. (2011): Pojavljanje nilske gosi Alopochen aegyptiacus v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 81-83. Božič L. (1994): Morska sraka Haematopus ostralegus. -Acrocephalus 15 (65/66): 152. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 159-169. Božič L. (2008): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77. Božič L. (2014): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji. - Acrocephalus 35 (160/161): 73-83. CiGLič H. (2004): Sabljarka Recurvirostra avosetta -Acrocephalus 25 (120): 35. CiGLič H., Trebar T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak. - Acrocephalus 19 (86): 8-13. Denac K., Mihelič T., Božič L., Kmecl P., Jančar T., Figelj J., Rubinić B. (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS -BirdLife Slovenia, Ljubljana. Geister I. (1983): Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. - Acrocephalus 4 (17/18): 43-54. GensB0L B. (1984): Collins Guide to the Birds of Prey of Britain and Europe, North Africa and the Middle East. -Collins, London. Glutz von Blotzheim U. N., Bauer K. M., Bezzel E. (1989): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 4. -AULA Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blotzheim U. N., Bauer K. M. (1991): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 12/I. - AULA Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blotzheim U. N., Bauer K. M. (1993): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 13/II. - AULA Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blotzheim U. N., Bauer K. M. (1999): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 8/II. - AULA Verlag, Wiesbaden. HanžEL J. (2013): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 34 (156/157): 83-91. HanžEL J. (2014): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2013 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 35 (160/161): 59-72. HanžEL J. (2015): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2014 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 36 (164/165): 45-55. HanžEL J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Isenmann P. (2001): Do man-made nesting sites promote the increase in numbers and spatial spread of the Eurasian Crag Martin Ptyonoprogne rupestris in Europe?. - Revue d'écologie 56 (3): 299-302. Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Kozinc B. (2007): Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija). - Acrocephalus 28 (135): 141-157. KLEMENčič A. (2001): Sabljarka Recurvirostra avosetta -Acrocephalus 22 (108): 178. Kozinc B. (2015): Kostanjevka Aythya nyroca. - Gea 25 (5): 8-9. Kralj J., Barišić S., Tutiš V., Ćiković D. (2013): Atlas selidbe ptica Hrvatske. - Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za prirodne znanosti, Zavod za ornitologiju, Zagreb. Lewington I., Alström P., Colston P. (1991): A Field Guide to the Rare Birds of Britain and Europe. - HarperCollins Publishers, London. Matvejev S. D., VAsić V. F. (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae IV/3. Aves. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. PodhrašKI Z. (2014): Moškatna bleščavka Cairina moschata. - Acrocephalus 35 (162/163): 171. Radović D., Kralj J., Tutiš V., Ćiković D. (2003): Crvena knjiga ugroženih ptica Hrvatske. - Ministarstvo zaštite okoliša i prostornog uređenja. Zagreb. Reiser O., Führer L. (1896): Materialien zu einer Ornis Balcanica. IV. Montenegro. - Carl Gerold's Sohn, Wien. Rucner D. (1998): Ptice Hrvatske obale Jadrana. - Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb. Snow D. W., Perrins C. M. (1998): The Birds of the Western Palearctic. Concise edition. Vol. 1. Non-passerines. -Oxford University Press, Oxford. SoviNc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. ŠERE D. (1989): Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris gnezdi v Sloveniji. - Acrocephalus 10 (39/40): 6-13. ŠERE D. (2003): Močvirska uharica Asio flammeus. -Acrocephalus 24 (116): 34. ŠERE D., Omerzel M. (2008): Močvirska uharica Asio flammeus. - Acrocephalus 19 (137): 115-116. ŠKORNiK I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - SOLINE pridelava soli d. o. o., Seča. ŠTUMBERGER B. (1982): Sabljarka Recurvirostra avosetta Avocet - Acrocephalus 3 (11/12): 30. ŠTUMBERGER B. (1988): "Razvoj oblačnosti" pri močvirskih čigrah Chlidonias in nenaden pojav morske srake Haematopus ostralegus. - Acrocephalus 9 (37/38): 68-69. Šumrada T. (2015): Trki ptic v stekleno pročelje poslovne stavbe v Ljubljani (osrednja Slovenija) jeseni 2012. -Acrocephalus 36 (164/165): 69-72. Tome D., Sovinc A., TronTELJ P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja - DOPPS, Monografija DOPPS Št. 3, Ljubljana. TronTELJ P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na reki Savi. - Acrocephalus 13 (50): 2-16. Turner A. (2015): Eurasian Crag Martin (Ptyonoprogne rupestris). In: DEL HOYO J., Elliott A., SaRGATAL J., Christie D. A., DE Juana E. (eds.): Handbook ofthe Birds of the World Alive. Lynx Edicions, Barcelona. VoGRiN M. (1992): Sabljarka Recurvirostra avosetta Sedmi zapis za Slovenijo - Acrocephalus 13 (52): 87. Vrezec A. (2009): Ptice naših krajev. - Svet ptic 15 (2): 4-5. Weidinger K. (2010): Foraging behaviour of nest predators at open-cup nests of woodland passerines. - Journal of Ornithology 151: 729-735. Erratum V številki 164/165 je bila na strani 97 objavljena napačna fotografija. Za napako se opravičujemo in ponovno objavljamo notico s pravo fotografijo. In the 164/165 issue a wrong photograph was published on page 97. We apologize for the error and hereby publish the short note with the correct photograph. Sanderling Calidris alba Peščenec - dva osebka opazovana 3. 5. 2013 na Dojranskem jezeru (UTM FL46, JV Makedonija); tretje opazovanje za Makedonijo On May 2013, while photographing wildlife at Lake Dojran near the village of Nikolić, I was approached by two Sanderlings in winter plumage, and I had an opportunity to take some attractive pictures. This is only the fourth record of Sanderling for Macedonia, following the two registrations at Lake Prespa (MlCEVSKI 1998) and a specimen at the People's Museum Dr. Nikola Nezlobinski in Struga without any data (Vasić et al. 2007). Ljubomir Štefanov, Kole Nedelkovski 20a/2, MK-1000 Skopje, Macedonia, e-mail: ljubomir.stefanov@gmail.com Figure 13 / Slika 13: Sanderling / Peščenec Calidris alba, lake Dojran, 3. 5. 2013 (photo: L. Štefanov) Nove knjige New Books Albegger E., Samwald O., Pfeifhofer H. W., Zinko S., Ringert J., Kolleritsch P., Tiefenbach M., Neger C., Feldner J., Brandner J., Samwald F., Stani W. (2015): Avifauna Steiermark. Die Vögel der Steiermark. BirdLife Österreich - Landesgruppe Steiermark. Leykam Buchverlag, Graz. 880 str., 863 fotografij, 232 slik in 221 kart, 2,7 kg, 21,5 x 30 cm. Cena: 69 €. ISBN: 978-3-7011-7992-3. Naročilo: avifauna@club300.at Avifauna Steiermark Die VBgel der Steiermark trni Altw^tp-r . Otto Sam wild . Ь^ЖИШи muiljil/ж^ ■ ■ гыдо hilbfleuh ■ шг>ы immlwfe ChrtiHt« ■ hurhUm ■ hhna Eurrivr ■ > №hhHMii Najboljše bi bilo, če bi to avifavno imeli kar v slovenskem prevodu. Tako bi še laže razumeli pol milijona predstavljenih podatkovnih setov o pticah dežele Štajerske. Ernst Albegger, Otto Samwald in Hartwig Pfeifhofer so okoli sebe zbrali tim sodelavcev, ki je na osnovi okoli 3960 pisnih virov od 13. stoletja naprej zbral domala vse, kar je dostopno o pticah Štajerske. V privlačnem formatu, razkošni opremi in na videz enostavnem, a zelo izraznem slogu pisanja po petih večerih branja ni moč v knjigi zaslediti niti ene tiskarske napake. Kaj pa vsebina? Posebej čudovit je lok, ki so ga avtorji speljali do osrednjega dela avifavne. Začenši z zgodovino knjige, zbiranju in preverjanju podatkov med muzejskimi depoji, zbirkami in inventarji, samostani, knjižnicami, kartotekami/datotekami in zapiski, predstavitvijo avtorjev, animacijo terenskih kolegov, geografijo in prostorsko razdelitvijo dežele, ornitološko pomembnimi območji (=č IBA) in filigransko predstavljenimi lokalitetami, 800-letno zgodovino ornitologije in njenimi gradniki nas pripelje do projektov monitoringa deželne skupine BirdLife Steiermark (IWC, obročkanje, atlasi, bela štorklja Ciconia ciconia, gnezdilke). Ta lok nas prek materiala in metod ter splošnih rezultatov na vrhu vodi odprtih ust do zbirk z izumrlo orjaško njorko Alca impennis na čelu, pomembnega štajerskega kronista srednjega veka Otokarja Gaalskega (1265-1320), ki v svojem 100.000 rim obsegajočem življenjskem delu v kar 105 vrstičnih verzih opisuje prihod in tragični konec orjaške jate pelikanov ob vdoru hladne fronte na obrežjih Mure (še danes ni pojasnjeno, kje na Muri, morda pri nas?), prek osebnega ukaza cesarja Maksimiljana I. gornjemu domu Štajerske v letu 1504 o nakupu skalnatega vrta z gnezdiščem klavžarjev Geronticus eremita v središču Gradca v lasti meščana Michaela Fleischhackherja vse do aktualnih dogodkov. Vodi pa nas tudi do neverjetne pripadnosti in medsebojnega sodelovanja tamkajšnjih ornitologov in opazovalcev ptic. Ta razkriva, zakaj je v dveh in pol letih takšno delo sploh lahko nastalo, in, še zlasti pomenljivo, zakaj je nastalo častno. Osrednji del avifavne oblikuje 378 vrstnih predstavitev z natančnimi navedki o razširjenosti, razvoju populacij in ogroženosti gnezdilk in pojavljanju selivk, gostov in ubežnic. V mnogih opisih je zbrana prav neverjetna količina informacij. Najobsežnejši je zapis o dularju Charadrius morinellus na 12 straneh. Je zgoščena monografija z unikatnim opisom popisnih metod. Krajših predstavitev, vsega 1/3 strani, pa je nekaj pri vrstah z enim samim znanim podatkom, kot sta npr. stepska priba Vanellus gregarius ali zalivski galeb Chroicocephalus genei. Presenečajo pa vrste, ki jih videvamo pri nas poredkoma, npr. kriptična čoketa Gallinago media (118 podatkov v letih 1968-2014) ali črnomorski galeb Larus cachinnans (326 podatkov v letih 2002-2014), kar kaže na usposobljeno mrežo opazovalcev in poznavanje dokumentiranja opazovanj, pri čemer je treba takoj povedati, da je dežela Štajerska pretežno gorata in ne nekakšen eldorado za vodne ptice tipa Ptujskega jezera. Avifavno Štajerske odlikuje prilagojenost poznavanju posameznih vrst in ne podlega kopitu, po katerem so avifavne navadno grajene: če vzamemo za primer velikega skovika Otus scops, bomo v besedilu prišli do gnezditvenih gostot, zgodovine popisov in vzrokov ogroženosti, pri veliki uharici Bubo bubo do populacijske biologije, pri kozači Strix uralensis do popolnega historiata pojavljanja in pri zlatovranki Coracias garrulus do historiata opazovanj zunaj njenega strnjenega gnezditvenega območja. Takšna težišča med posameznimi predstavitvami so nadvse atraktivna in objektivno nagovarjajo k zapolnitvi vrzeli, npr. zlasti v še vedno neraziskanem visokogorju. V predstavitev posamezne vrste je vključena ena ali več izvrstnih barvnih fotografij, pogosto je perje ptic predstavljeno glede na spol, starost in letni čas. Mnoge fotografije so avtentične, opremljene z datumom in lokacijo nastanka, pri tistih, ki to niso, je uporabljena smiselna povezava, npr. (pod)vrsta travniške rumene pastirice Motacilla flava flava, ki gnezdi na Štajerskem, je predstavljena s sliko z njene skupinske spomladanske selitve na Balkanu. Tako so slike hkrati tudi dostopen favnističen dokument prek meja. Ne samo gnezditvi, tudi selitvi npr. šestih (pod)vrst ugotovljenih rumenih pastiric je namenjenega precej prostora: povsod, kjer je smiselno, nas spremljajo (pod)vrstni prikazi njihovega pojavljanja v obliki fenograma. Nikjer pa v knjigi niso pozabljeni ptičji hibridi ali posebne oblike! Med natančnimi navedbami o razširjenosti, razvoju populacije in ogroženosti (Rdeči seznam) se je po knjigi neobičajno lahkotno sprehajati. Očitno zato, ker je oprana vse mogoče globalne navlake, ki jo z interneta "up-to-date" nekritično tlačimo v svoje prispevke. In čudovito natančno so predstavljene tudi selivke, gosti in ubežnice. Kot podatkovne bombe. Z izvirnimi in municiozno presejanimi in komisijsko obdelanimi podatki, ki jih vsak terenski opazovalec ptic in laboratorijski ornitolog lahko uporabi pri obdelavi in interpretaciji svojih podatkov. Predstavitve vrst spremljajo njihove grafične predstavitve, ki ponazarjajo pojavljanje po pentadah, razvoju populacij ali posebnih dogodkov, npr. invazij. Tako za gnezdilke kakor za zimske goste je predstavljenih 220 kart razširjenosti, ki omogočajo spremljanje njihovega širjenja ali nazadovanja, kakor tudi zemljevidi najdb obročkanih ptic, ki kažejo, kje na Štajerskem so bile najdene ptice obročkane, in obratno, od kod izvirajo ulovljene ptice. Pred seboj imamo tako tudi atlas selitve. Avtorjem je z modernimi možnostmi uspelo spretno predstaviti izredno bogate favnistične vire v strnjeno klasično, a sodobno avifavno. Gre za eno najboljših regionalnih avifavn v Evropi. V popolnosti je obdelana in zbrana tudi ornitološka literatura, od leta 1800 naprej, po vsem sodeč, absolutno. Ob boku predstavitve vrst, ki oblikuje osrednji in razumljivo pretežni del avifavne, so avtorji presenetili s predstavitvijo pomembnih osebnosti, okolja, v katerem so te živele, in zgoščenega opisa zgodovine ornitologije na Štajerskem - to je šteti za pomembnejši uspeh. Po delu Ludwiga Gebhadta "Ornitologi Evrope" (2006) morda najboljša tovrstna predstavitev. Informacije o pticah in ornitologiji Štajerske, zdaj moram zapisati zaokroženo že kar zadnjega tisočletja, so tako postale presunljivo dostopne. In prav boleče je, če pomislimo, kje smo v naši domovini. Avifauna Steiermark je tako že v startu postala nepogrešljivo delo in referenčni vir za vsakogar, ki ga zanimajo ptice Slovenije. Ta je v avifavni omenjena kar 143-krat, spodnja Štajerska (Untersteiermark) kot del zgodovinske dežele Štajerske pa 7-krat. Kot stranski produkt pri delu na avifavni je nastal tudi spisek 18 pretežno redkih vrst ptic v zbirki Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca z izvorom iz Slovenije (Albegger in litt.), ki bo morda kmalu objavljen v reviji Acrocephalus. Med njimi so rjavi jastreb Aegypius monachus, rjasta kanja Buteo rufinus, beloperuti krivokljun Loxia leucoptera in puščavski tekalec Cursorius cursor (vsi prvi ali drugi podatek za Slovenijo). Med 27 upodobljenimi ptičjimi preparati velja ob omenjeni orjaški njorki omeniti prav vse (pozor, v oklepaju je letnica!): ruševec Tetrao tetrix x divji petelin Tetrao urogallus (1814), rumenokljuni viharnik Calonectris diomedea (1858), brkati ser Gypaetus barbatus (1809), rjavi jastreb (1901), kačar Circaetus gallicus (1893), stepski lunj Circus macrourus (1936), kraljevi Aquila heliaca (1879) in mali orel A. pennata (1960), pritlikava tukalica Porzana pusilla (1882), mala Tetrax tetrax (1905) in velika droplja Otis tarda (1890), rjava komatna tekica Glareola pratincola (1870), kamenjar Arenaria interpres (1896), lopatasta Stercorarius pomarinus (1838) in bodičasta govnačka S. parasiticus (2012), ledni galeb Larus hyperboreus (1902), bengalska čigra Sterna bengalensis (1983), kirgiška sadža Syrrhaptes paradoxus (1879), skobčja sova Surnia ulula (1850), čuk Athene noctua (19. stoletje), baronova pastirica Motacilla flava feldegg (1932), slegur Monticola saxatilis (1834), rdečeperuti drozg Turdus eunomus (1821), tamariskovka Acrocephalus melanopogon (1889) in povodna trstnica Acrocephalus paludicola (19. stoletje). Zakaj? Omenjeni preparati so prostorsko sicer vsi iz dežele Štajerske, a so del globoko v Slovenijo prepletenega in zanimivo opisanega razvoja ptičjih zbirk, njihovih lastnikov in pomembnih mož ornitologije. Avifavna Štajerske je tako pomembna za ornitologijo na Slovenskem, da ji je treba nameniti posebno in poglobljeno obravnavo. In ta zapis - kako bi lahko bilo drugače? - je zgolj zvedav pogled v njena nedrja. Borut Stumberger Marko Šćiban, Draženko Rajković, Dimitrije Radišić, Voislav Vasić & Uroš Pantović (2015): Birds of Serbia - critical list of species. Institute for Nature Conservation of Vojvodina Province and Bird Protection and Study Society of Serbia, Novi Sad. ISBN 978-86-915199-6-4. pp. 194. Available after ordering at publishers (10 EUR/copy). Email for ordering: sekretar@pticesrbije.rs Ornithologists in Serbia have finally acquired a complete updated list of birds registered in their country! This is the first and definite conclusion after browsing through this book. To be honest, several attempts prior to this one have been made to make complete lists (sometimes called catalogues) of birds occurring on the territory of what is nowadays the Republic of Serbia, starting with Matvejev's Ornithogeographia Serbica (1950), followed by Catalogus Faunae Yugoslaviae (Matvejev and Vasić, 1973, from where certain lists of species could have been extracted for all former Republics) to Vasić's chapter on bird diversity in the monograph Biodiversity of Yugoslavia (meaning then, in 1995: Serbia and Montenegro). However, quite intensive field research work was done between these publications, mainly by members of the Bird Protection and Study Society of Serbia (BPSSS), a co-publisher of this list with the Institute for Nature Conservation of Vojvodina Province. One of the main characteristics applied in this book is the critical approach towards the analysis of quite a big set of available data. All authors, except one, are fairly young. Many observers of the ornithological scene in Serbia will notice this fact, which is very important having in mind that BPSSS (BirdLife Affiliate in Serbia) is obviously the main motor of bird research, publishing of ornithological data and conservation practice in this country. The inventory was made on the basis of existing published and unpublished data, stored within BPSSS's database, but also after thorough browsing over bird collections in museums and private collections, known to possess items from Serbia (both in Serbia and in Hungary). References date back to the early 17th century, when the first reliable data on birds occurring in the territory now held by Serbia are published. Some "famous" records were rejected after extensive discussion within the team of authors, including some species considered to be breeders, but whose breeding was inadequately or wrongly documented. The final inventory contains Serbian and scientific names, occurrence and breeding categories and a condensed description of the main elements of the species' ecology: historical and current occurrence, distribution in Serbia and habitats, both in Serbian and in English. The very last number in the species list finally shows the real possibilities, capacities, strengths and weaknesses of ornithology in Serbia. It is certainly not the final one, as the authors explain, knowing that two additional species were added after the printing of this book. However, the "Critical List" is definitely a very much expected tool. If Serbian bird conservationists, decision makers and the public use it properly, the numerous upcoming bird conservation and research challenges will be easily tackled: proposing and designation of Special Protected Areas within the Natura 2000 network, upcoming work aimed at drawing up the first ever national Red List, mapping of breeding birds within EBCC's European Breeding Bird Atlas (also under way) and, finally, the creation of a national breeding bird atlas. Serbian ornithologists have proven that they are capable of facing all these challenges and are, with some necessary modifications, ready to move forward. Let us hope that they can keep a critical attitude towards their own work now. Marko Tucakov Saveljić D., Jovićević M. (2015): Popis faune ptica Crne Gore sa bibliografijom. Centar za zaštitu i proučavanje ptica. Podgorica. 74 str., 500 izvodov, digitalni dostop na spletu (http://www.czip.me/ images/phocadownload/Popis_faune_ptica_ Crne_Gore_sa_bibliografijom.pdf) Cch[druuìlhtui [vg4i ' ,'r! n 1с ptica Crne [iort - L7IP Center für FroTcccion and Research ot Dirds - С il I" POPIS FAUNE PTICA CRNE GORE SA BIBLIOGRAFIJOM LIST OF BIRDS OF MONTENEGRO WITH BIBLIOGRAPHY Kot sta zapisala avtorja v predgovoru, »šteje seznam ptic Črne gore z njihovimi statusi in domačimi imeni 348 vrst, medtem ko bibliografija ornitoloških del, ki vsaj deloma obravnavajo ptice Črne gore, šteje 457 enot. Lista in bibliografija sta bili objavljeni ob 15. obletnici Centra za varovanje in preučevanje ptičev - CZIP. Avtorji pravijo: "Prvi prikaz ornitološkega bogastva Črne gore v obliki popisa vrst je objavljen v Catalogus faunae Jugoslaviae v izdaji SAZU leta 1973, in sicer v okviru popisov favne ptic SFR Jugoslavije." Ta trditev je nenavadna, saj sta prvi tovrstni prikaz opravila Reiser & Führer (1896) v delu Ornis balcanica, in sicer v četrtem zvezku, ki obravnava Črno goro. Njuno delo, zlasti Führerja, sta strokovno in kompetentno v luči razvoja ornitologije in njenih virov prikazala Vizi & Vasić (1980) ter Vasić (1980). Škoda, da sta avtorja zaobšla imenovane tri vire. Da ne bo pomote: avtorja izrecno obravnavata ptice na območju Črne gore in ne postavljata drugih, denimo zgodovinskih ali geografskih omejitev, ki bi upravičile njuno trditev. Tako sta zapisala. Za bralce revije Acrocephalus sem v osmih urah pregledal bibliografijo. Seznam ptic sem izpustil, ker v njej nisem našel opisa kriterijev, metod in virov ali primernega okvira za njen nastanek. Tako ne morem soditi, kako je seznam nastal in kaj novega prinaša. Prav nasprotno pa je z bibliografijo. Čeprav ni nikjer predstavljenih jasnih kriterijev za uvrstitev del v bibliografijo, ki morajo biti npr. geografski, časovni, znanstveni, tematski in manjka opis o ureditvi, npr. kronološki, abecedni, po avtorjih ali vrstah, ter ni najti gradnikov, ki bibliografijo definirajo, npr. opremljenost s kazali avtorjev, predmetnimi kazali, naslovi, oštevilčenjem enot, nam sledljivost tu zagotavlja vsak zavedeni vir posebej. Sreča in nesreča. Ko preštejemo zapisane bibliografske enote, ugotovimo, da je teh 440 in ne 457, kot sta zapisala avtorja. Zastrašujoče, drugače ne morem zapisati, je citiranje literature. Tu so kršena vsa pravila enoznačnosti. Pravzaprav pravil sploh ni. In ker so avtorji že začeli s števili, jih bom omenili tudi tukaj: v njihovi bibliografiji je najmanj 589 malomarnosti, napak, nepravilnih, nepopolnih ali izmišljenih navedb! Uporaba vezajev in pomišljajev je povsem pomešana, ločila napačno zastavljena. Ob tem pa se moramo tudi nasmejati, saj sta se avtorja izognila delu pri iskanju navedbe vira ali letnice tako, da sta v pomanjkljivih citatih zapisala kar tri pike (...) ali vprašaj (?), čeprav so ti viri lahko dostopni in bi bilo nejasnost moč odpraviti. V eni izmed referenc sta na mesto pravilnega imena publikacije vstavila kar naslov Prirodoslovnega muzeja Črne gore! No, gotovo bi tam našla vse potrebno. Osnovno pravilo citiranja je, da vir zapišemo tako, kakor je bil objavljen. Z vsemi napakami in brez spreminjanja. Napako lahko le označimo. Sicer viru ni moč slediti. V bibliografiji so številni viri zapisani kar po svoje. Denimo pri Ludwigu v. Führerju sta avtorja njegovo ime spremenila v Ljudevit in ga zapisala z inicialko (Lj.), čeprav je v originalnem viru zapisan kot Ludwig. Nerazumljive so pretvorbe avtorja Božiča, ki jev originalnem angleškem viru zapisan kakor Božic, potem pa sta ga avtorja prekvalificirala v Božića! Če sta se avtorja odločila za jezikovno spreminjanje imen in priimkov, je to treba uvodoma jasno označiti in utemeljiti. A se takšnemu početju rajši na široko izognimo. Povsem nedopustno je, da se v bibliografiji pojavljajo viri, ki sploh ne obstajajo. Tako je, zgolj za ilustracijo, za obdobje med letoma 2007 in 2015 kar 10-krat zapisan vir "Zimsko prebrojavanje vodenih ptica u Crnoj Gori" petih avtorjev v njihovem različnem sosledju. Ker sem leta širokogrudno podpiral tamkaj šnje kolege pri štetjih vodnih ptic, sem vire z rezultati štetij prav slabe volje pri soavtorjih tudi nemudoma terjal. Rezultat: ti viri so kratko malo izmišljeni! Višek vsega pa je, da so podatki, tudi ustna sporočila v bibliografiji, navedeni kot viri, čeprav avtorja v uvodu dvomita o njihovi verodostojnosti (npr. andaluzijska tekačica Turnix sylvatica, ledni viharnik Fulmaris glacialis). Nerazumljivo je, kakšnim kriterijem avtorja sledita, saj so te informacije nepreverjeno že vtaknjene v seznam ptic Črne gore! Pri domala vseh neobjavljenih rokopisih pomembnih ornitologov oz. študijah in poročilih ni moč priti do informacije o njihovi dostopnosti. Če ne vemo, kje so deponirani, so izgubljeni za zmeraj. Neprimerno je, seveda, da so povsem isti viri zapisani dvakrat, enkrat s pravo in drugič z izmišljeno letnico (npr. Rapid assessment of the Ecological Value of the Bojana/Buna Delta (Albania/Montenegro)). Zelo smiselno pa bi bilo, če bi ob digitalno dostopnih virih stala povezava, kar bi bibliografijo naredilo okretno in uporabno. Sedaj so takšne informacije z navajanjem napačnih podatkov zatrte. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker v bibliografiji domala ni vira, ki bi bil lege artis, torej pravilno bibliografsko zaveden. Kolikor je moč razbrati, avtorja obravnavata kot literaturni vir samo podatkovno bazo Emerald. Toda zakaj potem nista vtaknila denimo v bibliografijo zbirke podatkov BirdLife in Wetlands International ter Ramsarja, ki so prave podatkovne bombe tudi za Črno goro? Tudi zbirka podatkov je lahko bibliografska enota, če zadostuje kriterijem, ki naj bi bili zapisani in razloženi uvodoma, zakaj je neka baza vključena v bibliografijo. Prav strokovno katastrofalno je vstavljanje kraja izida revije pred, med ali po navedbah letnika, številke ali straneh. Zlasti ker so ti navedki enkrat vrinjeni, drugič pa spet izpuščeni (npr. nekaj primerov za revijo Larus: " - Larus, 12-13: 37-39, Zagreb.", "Larus 36-37. 125-142.", "Larus : godišnjak Zavoda za ornitologiju Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Knj. 43 .", "Larus 31-32. 185-208. Jugoslavenska akademija znanosti I umjetnosti. Zagreb."). Kar nekajkrat tako ni moč razlikovati med letnikom, številko ali stranjo. Podobno je z naštevanjem obsega knjig. Enkrat so pagine omenjene, drugič spet izpuščene in zapisane v zelo pestrih oblikah (npr. "408pp", "pp.127-134", "222 pp.", "pp 128", "Pp24", ".pp44", "130pp", "84 pp.", "Pp. 725-745,"pp.55-62.", "Pp 122", "pp. 121 - 132" in celo z registrsko številko Podgorice "Pg.57", "186-192pg", "pg.48-56", Pg 18 "). Podobno je tudi s številnimi imeni ene in iste revije, enkrat so ta zapisana v celoti, drugič kakor akronimska kratica in potem še v tretji in celo četrti obliki, ki nista ne prvo ne drugo (npr. "Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini", "Glas.Zem. Muz.BiH"', "Glas. zem. Muzeja", "Glasn. Zem. muz. BiH."). Vsak, ki se ukvarja s publiciranjem, naj bi vedel, da literaturne podatke pišemo enoznačno za vsak tip literature. V bibliografski koliziji so tudi nekateri splošni viri in pa tisti viri, ki sta jih avtorja prezrla. Tako imamo na eni strani nekatere splošne vire (npr. Where to Watch Birds in Britain and Europe), akcijske načrte (npr. kostanjevka Aythya nyroca, žličarka Platalea leucorodia), monografije (npr. beločela gos Anser albifrons), ki v najboljšem primeru vsebujejo besedo "Montenegro" z nekimi priporočili. Če je res kaj pomembnega, bi bilo treba to ob viru seveda omeniti. Akcijskih načrtov je medtem nastalo že na desetine in sama omemba države še ne pomeni, da je vir primeren za vključitev v ornitološko bibliografijo. Na drugi strani pa so z lahkoto dostopni ornitološki viri, ki bi morali biti dovolj zanimivi za zgradbo bibliografije, npr. Vizi A., Vizi O. (2010): Changes in the diet composition of Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus on Skadar lake (southern Montenegro). - Acrocephalus 31 (144): 21-26, ali pa Sackl P., Schneider-Jacoby M., Stumberger B. (2006): The importance of the Tivat salina (Montenegro) for migrating and wintering waterbirds, including some notes on passerines. -Annales, Ser. hist. nat. 16 (2): 267-278. Slednji je bil celo osebno in digitalno vročen prvemu avtorju. Tudi sloviti WIWO Reports so prezrti! Skoda, ker so v njih predstavljeni konkretni podatki o pticah Črne gore, opremljeni z lokaliteto, datumom, krajem, vrsto ter opazovalci, med njimi pa sama slovita imena evropske ornitologije! In še na prvo potrjeno gnezditev čopaste kukavice v Jugoslaviji ne smemo pozabiti (Štumberger B. (1987): Mladič čopaste kukavice Clamator glandarius najden v bližini Skadarskega jezera. - Acrocephalus 8 (34): 53-55)! In vnovič moramo kot protiutež nehote opozoriti na izvrstno-pedanten ornitološki historiat in bibliografijo Vizija & Vasića (1980). Ta nam na intelektualni višini v besedilu predstavi razčlenjeno zgodovino raziskav in njene rezultate s čudovito urejenimi viri. Zdi se, da trk stare ornitološke šole z novo daleč naokoli ni tako silovit kot v Črni gori. Saveljić & Jovićević (2015) sta z lepljenjem in kopiranjem tako hitela, da sta povsem zanemarila osnovne principe poenotenja citiranja virov. Njuna bibliografija bi bila sprejemljiva tudi, če bi pri tem avtorja oblikovala povsem svojstvena pravila. Pa jih nista. Šele na abecednem začelju bibliografije, pri avtorju z imenom Puzović in Vizi, je opaziti neki red. To pa, upam si trditi, samo zato, ker so objave teh dveh avtorjev prevzete "kopiraj-prilepi", verjetno kar iz osebnih digitaliziranih bibliografij. Nekateri spodrsljaji so boleči: kratica imena cenjene ustanove, Črnogorske akademije znanosti in umetnosti (CANU), je zapisana kar z malimi črkami (Canu) in tako umeščena, da na koncu človek res ne ve, v kakšnem čolnu sedi. No, matrica, po kateri sta avtorja prevzela taksonomski seznam BirdLife International, je datirana 14. 5. 2015, in le nekaj kasneje sta bili novodobna lista ptic in bibliografija Črne gore že objavljeni. V rekordnem času. Hkrati sta avtorja tudi ta taksonomski seznam, ojej, postavila v bibliografijo ornitološke literature Črne gore! Saj tudi taka lista je lahko uvrščena, če je pri njeni sestavi sodeloval državljan Črne gore, če je Črna gora kot geografska enota posebej poudarjena v besedilu s seznamom vrst -to so pač kriteriji za uvrstitev ali neuvrstitev, ki morajo biti jasno in natančno zapisani v besedilu uvoda. Če tega ni, to ni bibliografija, ampak le svojevoljen seznam literature. V življenju se je treba negativni kritiki izogibati. Ob kaplji čez rob pa je treba brez dlake na jeziku povedati naslednje: vsaka ornitološka revija, urednik ali recenzent bi morali takšen nemaren rokopis pri priči zavrniti. Toliko bolj, ker gre za prerez ornitološkega slovstva države. Recenzijo rokopisa je opravil Borut Rubinić. Vsak črnogorski srednješolec ve, da ima Črna gora sistem COBISS, kjer se da izpisati bibliografijo po vseh pravilih bibliografske stroke. Sodobna ornitološka bibliografija Črne gore si nedvomno zasluži dostojno predstavitev. Dokler ni tako, je treba njeno uporabo odločno odsvetovati. Pomanjkanje osnovnih bibliografskih kompetenc pri citiranju in urejanju rokopisa ne more biti izgovor za neprimeren odnos in prezir do mož črnogorske ornitologije in piscev ornitološke literature. Tem pa velja čast in slava. Vključno s princem Danilom, ki se je živo zanimal za lov in ptice in s katerim je sloviti ornitolog in utemeljitelj ornitologije Črne gore Ludwig von Führer družno lovil ptice med letoma 1893 in 1895. Kaj pa če sta tudi kronskega princa Črne gore in z njim povezane vire Saveljić & JovićEVić (2015) v svojem Popisu ptic Črne gore z bibliografijo kratko malo prezrla? Bibliografija je garanje. Za eno samo ornitološko referenco na primeru princa Danila bi morala njena novopečena avtorja temeljito pregledati fond Cetinjskega arhiva. Če tam ne bi našla ničesar, bi morala iskati v "Državnom arhivu Crne Gore", in sicer v fondu "Uprava Dvora" s svojimi nekaj sto fascikli. Nujno bi bilo pregledati vsaj fascikle za leti 1893 in 1895. In seveda preiskati uradni list "Glas Crnogoraca", dostopen na strani "Centralne narodne biblioteke Đurađ Crnojević" na Cetinju. Ta je dostopen v PDF obliki (omogoča funkcijo "kopiraj-prilepi"). Prav tako na tej strani najdemo "Crnogorsko bibliografijo" z imenskim registrom, v katerem bi se lahko morda našli podatki o Führerju. In kaj je storiti, če ne bi našla ničesar? Garati je treba naprej. Prekopati je treba Führerjevo zapuščino vse do Pittsburgha (Pennsylvania), zapuščino njegovih sopotnikov, denimo Reiserjevo zapuščino na Dunaju, pogledati v Maribor, kjer je Reiser živel, stopiti v stik z vodilnimi raziskovalci v Črni gori, ne pa jih ignorirati, preiskati lovske stike in morebitne zapiske princa Danila ipd. Preiskati vse povprek in počez. Čisti raziskovalni užitek! Druge poti na poti do črnogorske bibliografije ni. So samo stranpoti. Borut Stumberger Navodila za avtorje / Instructions for authors Original work from all fields of ornithology, irrespective of its geographic origin, is published in Acrocephalus. However, submissions from southeast Europe and eastern Mediterranean are particularly encouraged. Submissions are considered on the condition that papers are previously unpublished, are not simultaneously submitted elsewhere and that all the authors approve of the content. Acrocephalus publishes original articles, review articles, points-of-view, editorials (commissioned by the editor), letters, short communications, short notes ("From the ornithological notebook'), thesis abstracts and book reviews. Contributions can be published in English or Slovene. Manuscripts must be written with a solid basis in the English language. For papers with an inadequate level of English the editor reserves the right to delay their entry in the editorial process pending language editing at the expense of the authors. Submission process: Manuscripts should be submitted by etnail to jurij.hanzel@dopps.si. Original articles and review articles are peer-reviewed by two referees and further reviewed by the editor and the editorial board. The procedure can therefore be expected to last at least three months. The authors should modify their work according to the referees' comments and explain any non-accepted comments when returning the manuscript. The editor decides whether the manuscript should be accepted, rejected or additional review is to be made. Pointsof-view and short communications are reviewed by one referee, while short notes ('From the ornithological notebook") are reviewed by the editor. All manuscripts are proofread for the correct use of English and Slovene. General remarks: Manuscripts should be edited in Microsoft Word or OpenOffice.org (DOC or DOCX format), the font should be Times New Roman, size 12pt and formatted in single spacing. Send figures separately from the manuscript in TIFF or JPG formats with a resolution of at least 300 dpi. For vector graphics EPS and CDR are preferred. Send tables and graphs in XLS format, each in a separate worksheet of the same XLS document. Titles and legends of tables and graphs should be included both in the manuscript and the XLS document. English bird names should follow Svensson et al. [Svensson L. Mullarney K., Zetterström D. (2009): Collins Birdguide. 2nd Edition. - HarperCollins, London], Scientific bird names should follow recommendations of the British Ornithologists' Union Records Committee Taxonomic Subcommittee lhttp://\vww.bou.org.uk/british-lisi/bourc-reports-and-papers]. Slovene bird names should follow Jančar et al. [Jančar Т., Bračko F., Grošelj P., Miheuč Т., Tome D., Trilar Т., Vrezec А. (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. - Acrocephalus 20 (94/96): 97-162]. Format of original articles submitted for publication The manuscript should be headed by the title, article type, names of authors, their affiliation and email addresses. If the first author is not the corresponding author, this should be indicated. Abstract: It should present the aims, methods, main results and conclusions in no more than 250 words. References and abbreviations should not be used in the abstract. Key words: Give up to 8 keywords separated by commas. Choose them carefully, because they serve indexing purposes and enable readers to find your paper in online databases. Main text: The IMRAD structure (Introduction, Methods, Results, Discussion) should be followed. Scientific names in italics should be given in the title (if appropriate), at the first mention of the species in the abstract and at the first mention in the main text. References should be cited in alphabetical order and, for the same author, in chronological order. If the author published more than one work in the same year, a small letter is added to the year (e. g. Tome 1990a). In the text, references are cited as Howell (2012) or (Howell 2012), as appropriate. Works written by two authors are cited as (Bordjan & Božič 2009), those by more than two authors as (Bordjan et al. 2013). Citing unpublished data should be avoided as much as possible, these references should only be mentioned in the main text, not in the list of references. Citing of papers in preparation is only allowed if they are already accepted for publication. References should be cited in the following style: journal paper: Petkov N. (2011): Habitat characteristics assessment of the wetlands with breeding Ferruginous DucMyt/jya nyroca and Pochard A. ferina in Bulgaria. - Acrocephalus 32 (150/151): 127-134. book: Balmer D. E., Gillings S., Caffrey B. J., Swann R. L., Downie I. S., Fuller R. J. (2013): Bird Atlas 2007-11: The Breedng and Wintering Birds of Britain and Ireland. - BTO Books, Thetford. chapter in book: Diedrich J., Flade M., Lipsbergs J. (1997): Pendul ine Tit Remizpendulinus. pp. 656-657. In: Hagemeuer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. - T & AD Poyser, London, short note: Ernst S. (2013): Pygny Owl Glaucidium passerinum. -Acrocephalus 34 (156/157): 131-132. conference proceedings: Vrezec A. (2007): The Ural Owl (Strix uralensis macroura) - status and overview of studies in Slovenia, pp. 16-31. In: Müller J., Scherzinger W., Moning C. (eds.): European Ural Owl workshop: Bavarian forest national park. - Graphischer Atelier H, Prague, dissertation or thesis: Ličina Т. (2012): [Predation of eggs in artificial ground bird nests in forest in the area of Menina mountain], BSc thesis. - Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, (in Slovene) web source: Zois, S. (1790/1800): Aves terrestres Europae. - [http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D0C-YJ3DA9MZl, 01/05/2014. legislation: Uradni usr RS (2011): Uredba o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011-2021. No. 53/2011. Titles of works, published in languages other than English or Slovene, should only be translated if a translated title is supplied with the original work. For example: Montadert M., Léonard P. (2011): [Breedng biology of Hazel Grouse Bonasa bonasia in the South-Eastern French Alps (l5' part)]. - Alauda 79 (1): 1-16. (in French) Titles, originally in a script other than Latin, should be latinized even if the original language is preserved. Tables should be headed by an informative title and a brief explanatory legend, enabling the reader to understand the general meaning without referring to the main text. Tables are drawn without vertical lines and referred to as, e. g. Table 1" in the text. Figures: Titles should be given below the figures. They are referred to as, e. g. "Figure 1" in the text. Format of other sections Review articles and points-of-view should follow the same general rules as original articles, but the titles of sections may be adapted to the content. Short communications should follow the general rules of original papers, but the authors are free to determine its structure. Forum: The author of the comment is allowed one comment, to which the author of the original article can reply in the same issue. Short notes "From the ornithological notebook": The title is the name of the species. A short abstract should give the date of observation, observation site with coordinates (UTM, degrees or GaussKriiger) and summarize the note. In the text, references are cited as Snow & Perrins (1998) or (Snow & Perrins 1998) as appropriate. Short notes should be submitted in separate files, one note per lile. Special abbreviations used in text: English: pers. comm., unpubl., own data, in print, in prep. ', Slovene: pisno, ustno, neobj., lastni podatki, v tisku, v pripravi. Vsebina / Contents letnik 36 številka 166/167 strani 105-204 volume 36 number 166/167 pages 105-204 Uvodnik / Editorial 105 Nekaj o barvnem označevanju ptic (i. škornik) On the colour ringing of birds (I. Škornik) 109 Izbor prehranjevalnega habitata in prehrana smrdokavre Upupa epops v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija) (m. Podletnik, D. Denac) Selection of foraging habitat and diet of the Hoopoe Upupa epops in the mosaic-like cultural landscape of Goričko (NE Slovenia) (M. Podletnik, D. Denac) 133 Številčnost in razširjenost velikega srakoperja Lanius excubitor na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) v zimah 2008/09, 2011/12 IN 2012/13 (U. Koce) Abundance and distribution of the Great Grey Shrike Lanius excubitor at Ljubljansko barje (Central Slovenia) in winters 2008/09, 2011/12 and 2012/13 (U. Koce) 145 Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke (a. Vrezec, D. Fekonja, K. Denac) Bird ringing in Slovenia in 2014 and results of the first telemetry study of an African migrant (A. Vrezec, D. Fekonja, K. Denac) 173 Interesting old specimens of rare birds found in Slovenia in the collection of the Universalmuseum Joanneum, Graz, Austria (E. Albegger) Zanimivi stari preparati redkih vrst ptic, najdenih v Sloveniji, iz zbirke v ustanovi Universalmuseum Joanneum, Gradec, Avstrija (E. Albegger) 185 The influx of Red-footed Falcons Falco vespertinus in Slovenia in spring 2015 (J. Hanžel) Invazija rdečenogih postovk Falco vespertinus v Sloveniji spomladi 2015 (J. Hanžel) 199 Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia: Alopochen aegyptiaca, Aythya nyroca, Cairina moschata, Milvus milvus, Aquila pennata & Limosa lapponica, Circus macrourus, Haematopus ostralegus, Recurvirostra avosetta, Lymnocryptes minimus, Asio flammeus, Ptyonoprogne rupestris, Melanocorypha calandra, Periparus ater, Lanius excubitor, Lanius senator, Tichodroma muraria Hrvaška / Croatia: Cygnus olor, Buteo buteo, Haematopus ostralegus, Acrocephalus agricola, Pica pica Črna gora / Montenegro: Buteo lagopus, Gelochelidon nilotica 204 Nove knjige / New Books