Poiiiiias pl.ii&n» v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis sa irgroviirio* Industrijo In obrt. tlMO l »IM i imiifir I HHMiiiirTlMr111 Ih IMI tl ■HIIMHI—IW Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta 90 D, za čeirt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 4!> D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII Telefon St. 552. LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 117. Lepenka. Ivan Mohorič: Naša izvozno - tarifna politika. (Nadaljevanje.) Za izvoz lesnega oglja obstoji izvozna tarifa 10 in znaša voznina na 100 km 660 para, na 200 km 1000 para in na BOO km 1295 para. Papirna industrija. Tem tarifam sledijo štiri izvozne tarife, ki se nanašajo na industrije, ki kemičnim in mehaničnim potom predelujejo les, to so papirna industrija, industrija strojnih izvlečkov in suha destilacija lesa. Izvozna tarifa 12. za papir se deli v tri skupine in velja od štirih postaj in sicer od Beograda,. Zagreba, Medvod in Zaloga do obmejnih prehodov. V prvo skupino spada pisemski, tiskarski papir, kartoni, kar-tenažni izdelki, ovojni papir in svileni papir, kakor tudi risarski in pisalni papir in se računa vozarina po ugod-nestni tarifi 6., dečim velja v notranjem prometu razred II. Za 100 km znaša torej tovornina za 10 ton blaga pri izvozu 1485 Din, dočim znaša v notranjem prometu 1680. Pri 200 km znaša tarif za izvoz 2545, dočim znaša v notranjem prometu 2895. V drugo skupino spada rotacijski papir za časopise in se računa tovornina za prevoz po ugednostnem tarifu 17. ter znaša za 100 km 775 para, pri 200 km pa 1275, dočim znaša v notranjem prometu, kjer velja razred B na 100 km 820 in na 200 km 1400. V tretjo skupino spada rastriran papir za note, poslovne knjige in razne druge tabelarične svrhe. Za te vrste papirja velja v notranjem prometu razred A, za izvoz pa ugodnostna tarifa 10. Razlika znaša pri 10 tonskem tovoru na 100 km 30 Din, pri 200 km pa 65 Din. Pogreška, ki je v sedanji redakciji tarife napravljena, je to, da niso v tarifo uvrščene Domžale, kjer se nahaja tovarna svilnatega papirja, kakor tudi Zidanimost, kjer je v Ratečah tovarna dokumentnega papirja. Za lepenko iz lesne snovi velja od postaj Beograd, Medvode, Zagreb in Zaleg za polvagcnske tovore izvozna tarifa 12, za celovagonske tovore pa ugodnostna tarifa 18, dočim velia v notranjem prometu razred B. Razlika znaša pri celovagonskem tovoru na 100 km 65 Din na 10 ton. Nerazumljivo je, da se v to izvozno tarifo n.fso sprejele postaje, kjer se nahajajo velike tovarne lepenke, ki že desetletja izvažajo znatne množine svojih izdelkov v inozemstvo, kakor Tržič, Domžale, Mislinje in Št. lij za cršaško in sladkogorsko tovarno. Smatramo, da je treba to tarifo dopolniti, da pridejo vanjo vse postaje, v okrožju katerih se nahajajo tovarne za lepenko. Mimogrede bodi omenjeno, da naša industrija lepenke mnogo bolj potrebuje znižane izjemne ,»0*11 Štev. 117. r iPfU«C < F. M.: Novost pri izterjevanju davkov. Ob priliki ukinjen ja davčnih plačilnih nalogov je finančna delegacija v Ljubljani uvedla takozvane opozerit-vene položnice, ki so se dostavljale pred dospelostjo davkov in imele namen, da omogočijo dvakoplačevalcem pregled davčnih predpisov. Ako davkoplačevalec ni plačal v plačilo dospelega davka tekom 14 dni po dospelosti, se mu je izročila nova pošlna položnica, ki je bila opremljena z besedilom, da velja za opomin, to je za prvo stopnjo izterjevalnega postopanja, za katero je hkratu zapadla v plačilo opominarina. Davki dospevajo v plačilo dne 1. februarja, 1. maja, 1 avgusta in 1. novembra vsakega leta in se prisilno izterjajo, ako se ne plačajo v 14. dneh po dospelosti. Finančna delegacija si je hotela postopanje za iztirjavanje davkov izenostaviti in je pred kratkim odredila: 1. Da morajo davčni uradi odpre-rniti opozorilne Čekovne položnice vsako četrtletje in sicer najkasneje do dne 20. januarja, 20. aprila, 20. julija in 20. oktobra. 2. Da velja opozoritvena položnica hkrati za opomin, ako hi davkoplačevalec v 14 dneh po dospelosti neposrednih davkov ne poravnal svojih davčnih obveznosti. Zato se morajo epozoritvene položnice na zadnji strani opremiti s sledečo opombo: Opozorilna čekovna položnica velja za izvršen opomin, če bi do 15. (februarja, maja, avgusta, novembra) t. 1. ne bila poravnana izkazana v plačilo dospela vsota. Opominski stroški znašajo 4 pa -i\; od vsakega dinarja zaostanka. Ako bi ne bil zaostanek 14 dni po tem roku plačan, se izvrši rubež. 3. Na sedežu davčnega urada dostavlja čekovne položnice strankam davčni izvrševalec oziroma sluga proti potrdilu prejema na vročilni poli. Drugod pa opravljajo ta posel pošte po svojih ljudeh, isto tako proti potrdilu prejema. V krajih, ki leže v območju pomožnih pošt, ali v krajih, iz katerih prihajajo stranke po svoje; pošiljke same na pesto, cbveste pošte naslovnike c dohodu opozoritvenih položnic z obvestilom in dostavnico.« Tem strankam ni treba, da bi potrjevale prejem v vročilni poli, ampak zadostuje predpisano >obvestilo in dostavnica , ki se priloži vročilni poli. Odredba je za interese slovenskih davkoplačevalcev tako važno, da bi smeli upravičeno zahtevati, da jo finančna uprava vsaj naknadno razglasi ne le v Uradnem listu, ampak tudi po vseh občinah. Na to novost opozarjamo gospodarske sloje, da se obvarujejo škode, katera jim nastane z zaračunavanjem izredno visoke opominarine, ako pravočasno ne izpolnijo svojih davčnih obveznosti. Uveljavljena novotarija bo za veliko večino davkoplačevalcev le past, na katero bodo nasedli v masah, ako ne prodre do zadnjega kota naše domovine, na kak način hoče finančna uprava od sedaj naprej vročati davčne opomine. V meritornem oziru smatramo, da je finančna delegacija šla v stremljenju po izenostavljenju izterjevalnega postopanja odločno predaleč, ker opozoril vena položnica, pa naj bo opremljena se s takimi klavzulami, nikdar ne more nadomestiti opomina, kateri se mora po predpisih vročiti še le, ako davkoplačevalec ne plača svojih davč-. n ih zaostankov v 14 dneh po dospelosti. Le za tak opomin bi si smela finančna uprava.zaračuniti epominari-no v znesku 4 par za vsak polni dinar terjane vsote. Opozoritvena položnica nadomestuje samo davčni plačilni nalog, pa ničesar drugega, najmanj pa opomin, ki je tako drag, da smo davkoplačevalci v Sloveniji pač upravičeni zahtevali, da se nam dostavi še le takrat, kadar dejansko nastopi možnost prisilnega izterjevanja. Nikakor se pri prosojevanju položaja, kakoršnega ustvarjajo novi ukrepi, ne sme tudi prezreti, da je opomin prva stopnja prisilnega izterjavanja in da se torej ne sme in ne more izvršili, predno ne nastopi možnost prisilnega izterjavanja, ker dosedanji predpisi ne poznajo pogojnega opomina. Najugodnejši nakup OBLEKE Vam nudi JOS. ROJINA, Ljubljana Trgovina. j Trgovski stiki s Francijo. Večja fran- S coska banka želi stopiti v stike z našimi j eksporterji. Naslov je interesentom na ! razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Naša trgovska pogodba z Avstrijo. — Tarifni del naše trgovske pogodbe z Avstrijo je stopil v veljavo dne 16. septembra 1925. S to pogodbo se izpremeni nad 460 postavk carinske tarife. Urad za zunanjo trgoviuo na Dunaju (Wien I. Stu-benring 10 — Aussenhandelsdienst) je izdal našo carinsko tarifo z vsemi izpre-inenibami, ki so nastale vsled trgovske pogodbe z Avstrijo in Italijo v nemškem jeziku. Na to izdajo vpozarjamo one, ki potrebujejo carinsko tarifo v nemškem jeziku. Naša zunanja trgovina v prvem polletju 1925. Po statističnem pregledu naše zunanje trgovine, ki ga je ravnokar izdalo ministrstvo financ, je bilo razmerje uvoza in izvoza v naši državi v prvi polovici leta 1924 sledeče: Uvoz iz vrednost v Din % Italije 963,910.441 20.94 Češkoslovaške 818,596.017 17.78 Avstrije 793,800.762 17.25 Angleške 440,171.088 9.56 Nemčije 421,358.793 9.15 Madžarske 238,937.660 5.19 Zedinjenih držav 192,354.121 4.18 Romunije 153,144.005 3.33 Francije 144,108.780 3.13 Grške 137,363.735 2.98 ostalih držav 299,100.161 6.51 Skupaj 4.602,941.503 100.— Izvoz v vrednost v Din % Italijo 1.175,002.519 26.07 Avstrijo 784,366.987 17.41 , Romunijo 634,165.236 14.07 j Češkoslovaško 438,764.794 9.74 G rško 308,340.554 6.84 , Madžarsko 250,900.778 5.77 l Nemčijo 255,645.421 5.67 ■ Švico 188,868.637 4.19 Francijo 98,528.902 2.19 , Bolgarijo 64,752.864 1.44 vse druge države 298,149.382 6.61 ; Skupaj 4.506,486.074 ~ 100.— | Kretanje razmerja vrednosti 1 izvoza | proti vrednosti uvoza v prvem polletju J 1924 in 1925: i meseci 1924 % 1925 % ' januar 104.0 107.5 1 februar 100.5 97.7 ; marec 116.1 115.2 i april 1]5.0 79.9 | maj 117.2 109.3 i junij 103.2 81.4 [ Naša nova pomorska trgovska zastava. 1 Po naredbi pomorske direkcije v Splitu i morajo trgovski brodi odslej nositi novo j pomorsko zastavo, na kateri se ima na belem polju modro-belo-rdeče trobojnice pristaviti znak dveh liavskrižnili sider v modri barvi. Preit podpisom trgovinske pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Ministrski svet je v splošnem odobril besedilo rusko-neniške trgovinske pogodbe. Pogodba . se bo podpisala v kratkem. To bo prva J podrobno izdelana trgovinska pogodba j sovjetske vlade z drugo državo. Nakup neporabnih električnih žarnic. Ekonomsko odelenje direkcije državnih 1 železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. oktobra 1925 pismene ponudbe za nakup 1140 komadov neporabljenih električnih žarnic. Pogoji se nahajajo v vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Suhe gobe. Za nabavo suhih gob se zanima neka tvrdka v Trstu. Njen natančnejši naslov je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na razpolago. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Dungit-tovarna, družba z o. z., Ljubljana, Express-avtomobili, motocikli, kolesa, družba z o. z., Ljubljana; Tovarna kovinskih izdelkov Emil Lajovic, Ljubljana. Izbrisali sta so nastopni firmi: Medič & Keršmanc, Kamnik in »Tornamid« Piaper & Co., Ljubljana. Konkurzni oklic. Razglašen je bil konkurz: 1. o imovini Mateja Zorka, trgovca v Št. Jurju ob juž. žel. Prvi zbor ! upnikov pri okrožnem sodišču v Celju v sobi št. 2 dne 17. okt. 1925 ob 9. uri. Oglasitveni rok do dne 10. nov. 1925. — ; 2. o imovini Leopolda Trobevška, trgov-; ca na Blanci pri Sevnici. Prvi zbor up-j nikov pri okrajnem sodišču v Sevnici ; dne 24. oktobra 1925 ob 9. uri. Oglasitveni rok do dne 10. novembra 1925. — 3. o imovini Marije Wračkove, hišne posestnice in trgovke v Pobrežju, Cesta na Brezje 82. Prvi zbor upnikov pri okrož. nem sodišču v Mariboru v sobi št. 83 ! dne 12. oktobra 1925 ob 9. uri. Oglasitve-: ni rok do dne 5. novembra 1925. Ako piješ „Buddha"&&j _ vžitfaš že na zemlg Industrija. Zaposlitev inozemskih delavcev. Minister za socijalno politiko je po anketi, ki se je glede zaposlitve inozemskih delavcev vršila dne 28. septembra, razposlal na velike župane sledečo odredbo: Ministrstvo je zabranilo nekaterim delavcem zaposlitev v naši državi in o tem obvestilo policijo, da jih odpravi preko meje. V kolikor bi taki delavci s svojimi legitimacijami ali z drugimi verodostojnimi listinami dokazali, da so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem 1922, odnosno pred uveljavljenjem zakona o zaščiti delavcev, preklicujem odloke o zatirani zaposlitve in preklicujem naročile, da se jih odpravi preko meje, ako nimajo za to naročila svojega resortnega ministra. Takim delavcein bo ministrstvo naknadno dovolilo zaposlitev v naši državi. Osnavljanje novih industrijskih podjetij v Italiji. V zadnjem času se v Italiji v velikem številu osnavljajo nova industrijska podjetja. V avgustu t. 1. se je osnovalo 177 novih industrijskih podjetij z osnovno glavnico 100 milijonov lir. Poleg tega je 116 podjetij povišalo osnovno glavnico za približno 275 milijonov lir. Nove naprave za produkcijo lesnega oglja. Tvrdka C. Delhommeau-Clere (In-are-et-Loire), Francija, izdeluje posebne so zelo praktične, se dajo lahko prena-so zelo pralttinče, se dajo lahko prenašati. 2 njimi se dajo izkoristiti tudi najmanjši lesni odpadki. Denarstvo. Nove menične golice. Finančni minister je odredil, da se dajo v promet menične goliee tudi za vsote preko 500.000 dinarjev in sicer za 500.000 do 750.000 dinarjev po 1010 Din in za vsote od 750 tisoč do 1 milijon dinarjev po 1260 Din. Znižanje obrestne mere za Vloge v Zagrebu. Zagrebški denarni zavodi so izza dne 1. oktobra t. 1. sporazumno znižali obrestno mero za vloge in za terjatve za 'A%, to je na 4Vi%. Trgovski krogi to odredbo ostro kritizirajo, ker se ni sočasno v istem razmerju znižala obrestna mera za pasivgu Obtok bankovcev Narodne banke. — Narodna banka je imela pa stanju dne 22. sept. t. 1. za 6088.2 milj. dinarjev bankovcev v obtoku. Obtok se, je izza dne 15. septembra t. 1. znižal z<\ $6.5 milijonov dinarjev. Italijanski aggio. Italijansko-finančnp ministrstvo je določilo, da se ima računati za carinska plačila pri uvozu v Italijo od 28. septembra do 4: oktobra t. L aggio v iznosu 473 (100 lir nominalne carine in 373 lir tečajnega dodatka). Carina. Uradne ure na Ljubljanski carinarnici. Upravnik carinarnice v Ljubljani je sporočil Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da bodo uradne ure pri carinarnici izza 1. oktobra t. 1. do konca meseca marca: od 8. do 12. ure predpoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Carinski prejemki v prvi desetini meseca septembra t. 1. Naše carinarnice so pobrale v prvi desetini tekočega meseca 76,573.872 Din carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu (Sava) 10 milijonov 7-15.372 Din, v Beogradu (žel. postaja) 11,137.328 Din, v Zagrebu 10 milijonov 929.832 Din, v Ljubljani 4,989.263 Din, v Novem Sadu 3,903.998 Din, v Dubrovniku 3,770.641 Din, v Subotici 3 milijone 566.034 Din, v Mariboru 3,255:856 Din, v Skopljit 2,708.126 Din, v Zagrebu (pošta) 2,480.135 Din in v Sarajevu 2 milijona 99.384 Din. Od ostalih carinarnic v Sloveniji sta pobrali največ carinarnici na Jesenicah (838.410 Din) in na Rakeku (188.252 Din). — V zadnji desetini meseca avgusta t. 1. se je pobralo samo 64,458.279 Din, pobralo se je torej v prvi desetini t. m. za približno 12 milijonov dinarjev več. Promet. Razdelitev bivšega avstro-ogrskega železniškega parka. Dne 6. t. ni. se prične v Parizu konferenca zastopnikov nasledstvenih držav ter Avstrije in Madžarske, na kateri se ima preceniti železniški park, ki so ga prevzele nasledstvene države. V smislu člena 318. saintgermain-ske pogodbe je bila Avstro-Ogrska dolžna odstopiti svoj železniški park nasledstvenim državam po obsežnosti njihovega železniškega omrežja. Reparacijslca komisija je razdelila meseca maja 1924 lokomotive in vagone ter je Jugoslavija Štev. 117. TIIGOVSKI LIST, 6. oktobra 1925. Stran S •dobila med drugim tudi dvomi vlak bivšega avstrijskega cesarja. Na konferenci v Parizu se ima sedaj ugotoviti vrednost železniškega parka, ki so ga prevzele posamezne države. Jugoslavijo bodo zastopali trije strokovnjaki. Slabo pokriti vagoni. Vsled številnih pritožb trgovskih krogov, ki odpremlja-jo blago v državnih vagonih, je prometno ministrstvo naročilo vsem postajena-čelnikom, naj ne cdkazujejo vagonov, ki imajo slabo streho, za odpremo blaga, kateremu moča škoduje. Trgovci naj z organi železniške uprave pregledajo vagone in z lastnoročnim podpisom potrdijo, da je vagon v dobrem stanju. S tem si hoče prometno ministrstvo obraniti odgovornosti za blago in upa, da bo ubranilo tudi trgovce vsake škode. Podržavljanje brodarskega sindikata. Prometni minister ing. Radojevič-je pred kratkim podal časnikarjem izjavo o podi žavljenju brodarskega sindikata. l’o njegovi izjavi je postalo to vprašanje jako aktueino. Ožja komisija, ki je imela nalogo, da ugotovi položaj sindikata in izdela konkretne predloge, jo predlagala, da prevzame država sindikat s širšo avtonomijo na komercijelni podlagi. Na- i daljno delo se je poverilo širši komisiji, ki je imela nalogo, da Ugotovi možnost j prevzema sindikata od strani države. ! Prometni minister je izjavil, da mu je komisija stavila tri predloge. Od teh bo upošteval onega, ki predvideva prevzem sindikata s 1. januarjem 1026 v državno režijo, a tudi ta prevzem naj se ne bi Izvršil koučnoveljavno. Gibanje parorbodov. Paroplovna družba »Oceania« poroča: »Mrav« nadaljeval U6. septembra iz Carigrada za Alžir,.Ari-verso in Rotterdam; »Jaderas<; odpotoval 26. septembra iz Tyne za Trst; Zora odpotoval 2. t. m. iz Reke v Split, Šibenik, Sušak, Trst, nato na progi Las Pal-, mas; »Sava« prispel 1.. t. m. v Las Pal-mas, nadaljeval bo v Casablanko, Moga-dor, Rabat, Oran, Marsiljo, Genovo, Trst in Reko; »Kostema« odpotoval 1. t. m. iz Gruža za Malto, Palermo, Termini, Genovo, Marsiljo, Barcelono, Oran, Malago, Casablanko, Mogador, Mazagan. Te-neriffe in Las-Palmas; >Sud« odpotoval 25. septembra iz Huelve za Anverso, nato za Methil in Trst; »Morava« na progi -Jadransko—Egejsko morje; »Vladimir« na progi Jadransko—Egejsko morje; »Diamant« na progi Jadransko—Egejsko —Črno nvorje. Uvoz, izvoz. Češkoslovaški izvoz v avgustu, češkoslovaški statistični urad objavlja podatke o češkem izvozu v avgustu. Izvozilo se je 871.081 ton in 547.952 komadov v skupni vrednosti 1.338,809.430 Kč na p ra m 925.361 tonam in 728.132 komadmn v vrednosti 1.111,007.852 Kč v istem mesecu lanskega leta. V prvih osmih mesecih t. 1. je bilo izvoženega blaga v vrednosti 11.735,'201.068 Kč napram 10 milijardam 254,559.287 Kč v isti perijodi lanskega leta. Napram mesecu juliju izkazuje izvoz nazadovanje za 129 milj. Kč. V letošnjih osmih mesecih pa presega izvoz onega iz prvih 8 mesecev lanskega leta za 1.481 Kč. Po vrsti blaga se je izvozilo v letošnjem avgustu v tisočih Kč sladkorja 92.786, žita in mlevskih izdelkov 30.911, sadja in zelenjave 17.986, Tinim. proizvodov 17.089, lesa, premoga in šote 141.224, mineralij 14.441, bomba-ževine in blaga 286.788, konoplje, lana itd 40.891, volne in blaga 163.984, svile in blaga 83.946, konfekcije 33.132, papirja 26.605, usnja 50.978, lesnih izdelkov 23.148, stekla 93.890, lončevine 33 tisoč 401, železa 82.125, neplemenitih kovin 19.936, strojev in aparatov 36.760, kemikalij 11.436. Glavne izvozne države so bile Nemčija (314,659.079 Kč), Avstrija (229,188.169), Ogrska (96,429.904), Vel. Britanija (92,408.364), Jugoslavija (70,020.446), t. j. 5-23% od vsega napram 5-66% v lanskem letu. Slede Rumunija, Poljska, Združene države, Italija, Švica, Rusija, Nizozemska, Francoska, Egipt, Belgija. Največji porast zaznamuje tekstilna industrija, njej pa sledi usnjarska Industrija. Za izvoznike v Francijo. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je prejela od Alzaško-lorenskih železnic v Strasburgu naznanilo, da ni potrebno, bi se moralo fakture, ki se tičejo predmetov, ki se uvažajo v Francijo, vidi rati s strani francoskega konzulata ali s strani lokalnih oblastev na kraju poši- Ijalca, nasprotno pa morajo biti fakture, ki se predložijo pri uvozu v Francijo glede blaga, ki se carini ad valorem, vi-dirane s strani konzulata in opremljene s predpisano kolekovino. Iz naših organizacij. V. redna Glavna skupščina Zveze in-dustrijcev za ppslovni leti 1924 in 1925, ki se vrši v sredo dne 14. oktobra 1925 ob 15. uri popoldne v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika IV. redne Glavne skupščine od 28. oktobra 1923. 2. Poročilo o poslovanju Zveze industrijcev v poslovnih letih 1924 in 1925. 3. Računski zaključek za poslovni leti 1923 in 1924 in proračun za leto 1925. 4. Volitev v Odbor Zveze industrijcev. Volitev računskih preglednikov. 5. Davčne zadeve. — Carinske zadeve. — Železniške zadeve. — 6. Socijalna zakonodaja in so-cijalno zavarovanje. 7. Samostalni predlogi. 8. Slučajnosti. Na glavno skupščino so vabljena vsa pristojna oblastva ljubljanske in mariborske oblasti, kakor tudi zastopniki ostalih gospodarskih korporacij v Sloveniji, Zemaljski savez industrijalaca v Zagrebu in Centrala industrijskih korporacij v Beogradu. Učni tečaji Trgovskega društva Merkur se otvorijo okoli 15. oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna (Gradišče 17/1.) od 6. do 7. ure zvečer do najkasneje 8. oktobra. — Odbor. TA ZMAK JAMČI ZA KAKOVOST, /■—" tp ZLATOROG I TERPENTIN l —————V RAZNO. Volitve v obrtno in vzklicno sodišč« v Ljubljani se vrše dne 18. in 20. oktobra 1925 in sicer volijo: a) I. volilni razred delodajalcev, oziroma podjetnikov v torek, dne 20. oktobra 1925 od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba štev. 22 na Mestnem trgu; b) II. volilni razred delavcev, oziroma delojemalcev v nedeljo dne 10. oktobra 1925 od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih izkaznicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volilni upravičenci v prihodnjih dneh dostavljene v svoje obrate. Voliti so smejo samo ftsebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. Ninčič o zvezi balkanskih držav. »Slo-bodna reč« objavlja sledečo izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Nin-čiča pred njegovim odhodom iz Ženeve: Moje osebno mnenje je, da je zveza balkanskih držav boljša, kakor kaka razso-diščna pogodba brez jamstev in sankcij. Smatram pa, da je še prezgodaj, da bi se razmotrivalo o sklenitvi take zve-;:e. Bodočnost pripada pogodbam, začasno pa irtcframo ustvariti atmosfero, ki bo ugodna za sklenitev takih pogodb. Splošna balkanska pogodba brež Bolgarske bi ne imela nobenega smisla.« Socijalistični agrarni program. Socijal-ni demokratje v Avstriji so pred kratkim izdelali in objavili svoj agrarni program, ki ima namen, da pridobe za svoja načela tudi prebivalstvo na deželi. Program se deli na tri dele. Prvi del se peča s pospeševanjem poljedelstva, drugi del s proletarizmom na deželi, tretji del pa s prehodnimi določbami, ki naj vodijo prebivalstvo do popolnega socialističnega družabnega reda. V podrobnostih zahtevajo, da se proglasi izvoz in uvoz žita za državni monopol, da se poceni kredit, odpravijo lovske pravice, ukine zemljiške davke in cerkvene dajatve itd. Veleposestva naj se socijalizirajo in preidejo v posest države. — Socijalni demokrati dosedaj kljub vsem programom, ki naj privabijo kmečko prebivalstvo v svoj tabfor, niso prodrli na deželi. Dvomljivo je tudi, ako bo omenjeni program, ki naj uvede razredni boj na deželi, imel kaj uspeha. Monopol tobaka v našem državnem proračunu. V našem državnem proračunu ima tobak važno vlogo. Dohodki iz tega monopola so znašali v 1. 1920.: 420 i milj., v 1. 1921.: 369 milj., v 1. 1922.: 519 I milj., v 1. 1923.: 1052 milj. in v 1. 1924.: | 1124 milj. dinarjev. V zadnjem letu so ti prejemki dosegli 14% celokupnih državr nih prejemkov. Dani so vsi pogoji, da se ti dohodki še povečajo s tem, da se kvaliteta še izboljša, deloma s smotrenim gojenjem, deloma z boljšim predelovanjem. Proračun mestne občine beograjske za leto 1926. je izdelan in predvideva za to leto 138 milj. dinarjev stroškov. Sladkanje letošnjega vinskega mošta v mariborski oblasti. Veliki župan mariborske oblasti je pred kratkim izdal na-redbo, s katero dovoljuje vinskim producentom prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih mostov in sicer z 2% do 4% (2 do 4 kg na 100 1) mošta navadnih grozdnih vrst, ki imajo izpod 14%, in onih finejših vrst, ki imajo izpod 17% sladkorja. Sladkor, ki se porablja v ta namen, mora biti popolnoma čist brez vsakih primesi. Topiti se ne sme v vodi, ampak v Vinskem moštu. Mošt naj se po možnosti sladka v kipečem stanju. Vodič za Ljonski velesejm. Uprava Lyonskega velesejma pošlje vsem na zahtevo brezplačno novi vodič lyonskega velesejma za leto 1926. (1. do 14. marca). Pisati: Foire Internationale de Lyon, Lyon, Hotel De Ville. i f ■■ Državna borza dela v Mariboru. Od 27. septembra do 3. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi 135 prostih mest prijavljenih, 226 oseb je iskalo'službo, v 62 slu-• čajih je borza posredovala uspešno; od i 1. januarja do 3. oktobra pa je bilo 5586 ; praznih mest prijavljenih, 8049 oseb je iskalo službo, v> 2304 slučajih je borza posredovala uspešno in 588 oseb je odpotovalo. i Pohištvo za opremo novega oficirskega doma v Skoplju. V kratkem se bo razpisalo javno licitacijo za oddajo dela za ’ opremo velike dvorane, nadalje resta-I v racij e, kavarne, zabavne dvorane s saloni, čitalnice, knjižnice, zabavne igralnice ter treh sprejemnih sob za Njegovo Veličanstvo kralja ob priliki njegovega prihoda v Skoplje. Pohištvo bo moralo biti umetniško izdelano in se bo žrtvovalo za to velike zneske. Predno pa bo razglašena ta javna licitacija in da bi ne bilo treba oddati tega ‘naročila v izvršitev kaki inozemski tvrdki, se opozarja na to domače tvrdke in se želi zvedeti za naslove onih tvrdk, ki bi se eventualno zanimale za to dobavo. Interesenti naj naznanijo svoj naslov ter naj obenem pošljejo svoje kataloge ali načrte neposredno komandi III. armijske oblasti, intendantura, v Skoplju. Živina v Jugoslaviji. Pred začetkom svetovne vojne, 1. 1914, je bilo v mejah sedanje Jugoslavije toliko živine: Goveda 6,277.000, konj 1,551.000, prašičev 5.234.000, ovac 11,570.000. - Leta 1920 je bilo število to-le (prištete so še druge vrste): Govedo 4,752.000, bivoli 53.000, konji 1,058.000, mule 18.000, osli 83.000, prašiči 3,269.000, ovce 6,750.000, koze 2.368.000, perutnina 15,121.000, panji 389.000, — Leto 1924 je pa izkazalo sledeče številke: Govedo 3,768.000, konji 1.011.000, prašiči 2,460.000, ovce 7,596 tisoč, osli 90.000, mule 14.000, bivoli 29 tisoč, koze 1,718.000, panji 572.000, perutnina ca. 15,000.000. — Torej gremo v glavnih panogah pošteno nazaj. V Sloveniji so našteli lani 376.600 glav goveda, 52.300 konj, 289.700 prašičev, 57.000 ovac, 5700 koz, 61.800 panjev. O drugih delih države bomo pa še poročali. Najnoviji broj »Bankarstva« izašao je, I imade slijedeči sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Kreditni problem Srednje Evrope; Dr. Mito-slav Stojadinovič: Privredno-socijalni mo- menti u finansijskoj politici; Ing. Konstantin Čutukovič: Pokretne snage u kulturi društva; Yves Guyot: Une tetre de S. E. Yves Guyot au Directeur du »Bankarstvo*; Dr. Vidan O. Blago je vič: Nefinansijske odredbe u zakonu o budgetskim dvanajstinama za avgust-novembar 1925.; Josip Selak: Gledi-šte industrije na našu finansijsku politiku; Dušan N. Le ti ca: Iz oblasti neposrednih po-reza; Ernest Grtinwald: Hrvatska privreda i naša finansijska politika; Milan Kreši<5: U potrazi za ispravnom oijenom; Konstantin I. Dožudič: Finansijska politika dra. Milana M. Stojadinoviča i njeno sprovodenje; Dr. Radoslav Pipuš: Naša finančna politika; Dr. Blagoje Bojadžijevič: Agrarna reforma i unu-trašnja kolonizacija; Dr. Pavao Frohlich: Finansijska politika vlade i naši gradovi; V-Robiček: Iz oblasti posrednih poreza; Dr. Fran Černe: Regulativne hranilnice v Sloveniji; M. D. Jankovič: Naša finansijska politika; Prof. Bran. B. Todorovič: Ponuda zaj-ma beogradskoj opštini od Strane američkift kapitalista; I. Aleksandrovic: Reč dve o našem monopolu duvana; Jovan T. Mihajlovič: Privredne krize; Prof. Stevo Ostermann: Naš saobračaj i naš jadranski problem; Dragotin Hribar: Aktuelni jadranski problemi; Dr. Nikola Stojanovič: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Svetozar Milinov: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Jaques Reiss: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Aladur Merkler: Anketa o finansijskoj'politici kraljev. vlade; Milan Juzr bašič: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Feliks Fischer: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Ethin Bežek: Anketa 0 finansijskoj politici kraljev, vlade; Stati-stički podači o finansijskom stanju Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; Naš ministar finansije u ogledalu stane štanipe, te kroniku 1 brojne druge vijesii. Ljubljanska borza. V poudeljek, 5. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 81, bi. 85; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 362, bL 367; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 223, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 1000, bi. -1010; Kreditni zavod za, trg! in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarni* d. d., Ljubljana den. 125, bi. 126, zaklj. 125; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 362, bi. 368; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 221, zaklj. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 36, bi. 38; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bL 180; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 150. Blago: Late: 25/50, 30/50, lnonte, leo meja bi. 550; breza, od 10—30 c m j fco meja bi. 400; hrastova drva, suha, Ico naklad, post. 5 vag., den. 17.50 bi. 17.5CJ, zaklj. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. 255; koruza stara, par. srem-ska post. 1 vag., den. 182.50, bi. 185. zaklj. 182.50; koruza nova, sušena, par. sremska post. den. 162.50; koruza nova, sušena, par. bosanska post. bi. 170; koruza nova, nov., par. slavonska post. bL 140;koruza v storžih, par. slavonske postaje 1 vag., den. 70, hi. 70, zaklj. 70; oves slavonski, par. Ljubljana 1 vag., den. 190, bi. 190, zaklj. 190; fižol ribni-čan, fco Ljubljana den. 325; fižol prepe-ličar, fco Ljubljana den. 350; fižol man-dolon, fco Ljubljana den. 300; fižol ru-. javi, b/n, par. slav. post. bi. 220. Stran 4. ► a« *k«». TRGOVSKI LIST, 6. oktobra 1925. TRŽNA POROČILA. Ljubljanski trg. Na vozovih se je čez teden pripeljalo mnogo krompirja, vendar je cena dokaj visoka: 1 do 1.25 Din za 1 kg. Sadja je obilo, zlasti jabolk, manj hrušk, kaže pa, da bo pomanjkanje orehov, ker se jih le malo prinese na trg. Prodaja se tudi že domače grozdje, največ Izabela. Cena zelja se je znižala za 50 par pri kilogramu ter tudi kruhu 50 par pri kilogramu. Perutnine je bilo dovolj, vendar pa je bila precej draga. Pomanjkanja jajc ni več, a se je cena ustalila za 3.50 Din za par. Prodalo se je več divjih zajcev, ki so jih pustili prodati na trgu lovci. Cene ribam so ostale iste in jih pripeljejo že več na trg, manj pa rakov. — Govedina: v mesnicah po mestu 16 do 19, na trgu 15 do 18. 1 kg jezika 18 do 19, pljuč 9 do 10, vampov 6 do 8, jeter, ledic, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 10, 1 kg teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, 1 kg svinjine 20 do 27.50, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 27.50, glave 7.50, parkljev 5, trebušne slanine 25 do 26, ribe in sala 28.50 do 30, mešane slanine 28, slanine kranjskih prašičev 22.50 do 25, slanine na debelo 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, 1 kg koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, 1 kg krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk, safalad in posebnih 35, svežih kranjskih 40, pol prekajenih 32 do 40, suhih 67, prekajene slanine 30 do 35. Perutnina: piščanec 15 do 30, kokoš 30 do 40, petelin SO do 35, raca 25 do 35, pitana gos 10. Domač zajec 12 do 18, divji zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25. Ribe: 1 kg krapa 26 do 32.50, Slajna 25 do 30, ščuke 25 do 30, postrvi 55 do 60, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 55 do 60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10, eno jajce 1.50 do 1.75. Pijače: liter starega vina 14 do 24, čaša piva 3, vrček 4.25 do 4.1)0, steklenica 5 do 5.50. 1 kg belega kruha 5.75, črnega -in rženega 4.75. Sadje: 1 kg luksusnih jafbolk 7, jabolk I. vrste 5 do 6, II. vrste 3.50 do 4, III. vrste 2 do 3, luksusnih hrušk 10 do 12, hrušk I. vrste 7 do 8, II. vrste 5 do 6, III. vrste 2 do 4, ena limona 75 para do 1 Din, 1 kg svežih fig 10, kostanja 3, orehov 8 do 10, luščenih orehov 35, suhih češpelj 16 do 18, suhih hrušk 9 do 10, kuten 10, grozdja 6 do 14. Špecerijsko blago: 1 kg kave: Portoriko 64 do 76, Santos 52 do 56, Rio 45 do 50, pražene kave I. vrste 80 do 92, II. vrste 60 do 64, III. vrste 52 do 56, 1 kg kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavine primesi 20, riža 8 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, 1 kg soli 4.50, celega popra 38, mletega 42, paprike 32 do 52, liter petroleja 7, 1 kg testenin 10 do 12, pralnega luga 3.50, čaja 75, kumna 16 do 17.50. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 5.25 do 5.50, št. 1 5, št. 2 4.50 do 4.75, št. 3 4 do 4.25, št. 5 4, št. 6 3 do 3.50, kaše 6, ješprenja 6 do 7, ješprenjčka 10 do 14, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, azdove moke 7 do 9, ržene moke 4 do 4.50. Žito: 1 q pšenice 300 do 310, rži 275 do 300, ječmena 220 do 240, ovsa 230 do 270, prosa 330, koruze 245, ajde 225 do 335, fižola 350 do 400, graha 400, leče 600. Kurivo: 1 q premoga 40 do 45, 1 m3 trdih drv 150 do 160, mehkih drv 100. Krma: 1 q sladkega sena 75, pol sladkega 50, kislega 40, slame 50. Zelenjava: 1 kg glavnate solate in ajserice 5 do 7, radiča 10 do 12, zelja 50 do 75 par, rdečega zelja 2 do 2.50, kislega zelja 3, ohrovta 1.50 do 2, karfijol 10 do 20, kolerab 6 do 7, kolerab podzemljic 75 par, špinače 6 do7, paradižnikov 5 do 7, kumar 1.50 do 2, buč 1 do 1.50, fižola v stročju 5 do 7, čebule 1.75 do 2.50, česna 15, krompirja 1.25, repe 75 par, kisle repe 2.50, jurčkov 10 do 12.50, korenja 75 par do-4 Din, peteršilja in zelenjave za juho 7 do 8, pese 3, redkve 2 do 3, zelene paprike 14 do 15 Din. Mariborski trg (3. oktobra 1925). Na trgu je bilo 45 s svinjskim mesom, 56 s kromiprjeni, zelenjavo in drugimi živili in 15 s sadjem naloženih vozov. Tudi drugače je bil trg prav dobro preskrbljen in obiskan. Slaninarji so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 30 in drob po 15, domači mesarji pa govedino po 10 do 15, teletino 12 do 17.50, svinjino 20, klobase 25 do 35, prekajeno meso 30 do 40, gnjat 40 do 50, drob 7 do 15 dinarjev za 1 kg. — Perutnine je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 25, večjim 30 do 75 dinarjev par, kokošim 30 do 60, gosem, rabam, puranom mladim in starim 30 do 120, domačim zajcem 10 do 50, divjim zajcem 80 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir 4 do 5 Din mernik (7 in pol kilograma), oziroma 1.50 do 1.75 Din 1 kg, ali 1 Din kupček, solata 1 do 2.50 Din za 1 kg, glavnata in endivija 0.25 do 1.50, kumarce 0.10 do 2, ohrovt 0.50 do 2, zeljnate glave 0.50 do 2, buče 1 do 3, karfi-jola 2 do 10 Din komad, paradižniki 1.50 do 2.50, kisla repa 2, kislo zelje 3 do 3.50, trapistovski sir 25, ovčji sir 20 Din za 1 kg, čebula 1.50 do 4, česen 3 do 7 dinarjev venec, fižol (pasulji) 1 do 2.50 dinarja liter, umetno vzgojeni — Specialiteta 1 Din kupček, jajca 1.50 do 2 Din komad, mleko 2.50 do 3, maslino olje 30 do 50, bučno olje 20 do 30, smetana 12 do 14 Din liter, med 30, maslo 44 do 48, kuhano 54 do 60 Din za 1 kg, jabolka 2 do 5, hruške 3 do 10, češplje 6 do 8, breskve 4 do 6, grozdje 6 do 10 Din za 1 kg, limone 1 do 1.75, melone 3 do 15 Din komad, sirček 1 do 8 Din hlebček. Kostanj 5 Din liter ali 7 Din 1 kg, peečni 6 do 7 Diii liter. Cene koruzi, pšenici, ječmenu so bile kakor do sedaj. Cvetlice 1 do 8, z lončki vred 15 do 100 dinarjev komad. — Lončena in lesena roba 0.50—160, brezove metle 2 do 6, leseni mali ročni vozički 100 do 200 dinarjev komad. — Seno in slama. V sredo 30. septembra radi deževnega vremena ni bilo ne slame, ne sena na trgu, v soboto 3. oktobra so pa kmetje pripeljali 4 vozove sena in 2 voza slame na trg. Cene so bile senu 55 do 75, slami pa 50 Din za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 25 septembra 1925 se je pripeljalo 294 svinj, 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 60 do 100 Din; 7 do 9 tednov 140 do 200; 3 do 4 mesece 250 do 300; 5 do 7 mesecev 350 do 450 ; 8 do 10 mesecev 550 do 650; X leto stari 850 do 1000; 1 kg žive teže 12 do 14.50, 1 kg mrtve teže 15 do 18 Din. Prodalo se je 202 komada. Sladkor. Kartel vzdržuje svoje cene. Ker pa je stopila dne 1. oktobra t. 1. v veljavo nova železniška tarifa, je mogoče, da se bodo cene vsaj za nekatere kraje izpremenile, v skladu z novimi železniškimi tarifi. Cene za plemenite metale ▼ Parizu so bile 12. septembra t. 1. (računajoč za 1 kg čistega metala) naslednje: zlato pri kupovini 14.250 fr., pri prodaji 14.800 fr; srebro pri kupovini 495 fr., pri prodaji 550 fr.; platina pri kupovini 78.000 fr., pri prodaji 81.000 fr.; iridirana platina 25% 143.750 fr.; iridijum 320.000 fr.; srebrni nitrat 365 fr. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo železne in pocinkane pločevine, za dobavo 4000 kg firneža, za dobavo martinovega jekla, za dobavo ročajev in držajev za orodje; dne 16. ok- Slev. 1 17. tobra t. 1. ponudbe za dobavo drobno zrnatega železa, za dobavo 20 komadov »Griffin« koles, za dobavo raznega usnja, za dobavo 8000 komadov gumbov (Heft-knopfe), do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo inventarnih predmetov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddeleuju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri komandi vojnega okruga v Celju glede dobave 70.000 kilogramov sena. Dne 19. oktobra t. 1. pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave 120.000 kg sena in 60.000 kilogramov slame. Dne 20. oktobra t. 1. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 100.000 kg sena. Dne 21. oktobra t. 1. pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 150.000 kg sena iii 60.000. kilogramov slame. Dne 29. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa, glede dobave 100 ton lesnega oglja ter glede dobave raznih lakov. Dne 29. oktobra t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vodovodnega in instalacijskega materijala. Dne 29. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo in električnih žarnic ter glede dobave indigo-papirja, telegrafskih trakov in barv. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg karbolineja; do 13. oktobra t. 1. za dobavo vijačnih spojk, za dobavo odlitkov in kovinskih odlitkov ter za dobavo 6000 kg bencina; do 16. oktobra t. 1. za dobavo žičnikov s plošnato glavo, za dobavo medenih cevi, za dobavo tehtnic, za dobavo jeklene pločevine ter za dobavo 3000 komadov »Rohrschellenc. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 200 ton bukovega oglja ter glede dobave 50.000 kg jute. — Dne 28. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave smole-nih bakelj, glede dobave materijala za čiščenje strojev in 1000 m rdečega platna za signalne zastave; — pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za glajenje (kristalni boraks, kolofonija, fero-ciankali, zmleta kreda za čiščenje, kreda v kosih, kristalna soda itd.) — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna In solidna postrežba I Zahtevajte ceniki TISKARNA MERKUR ■■■■ TRG. IND. D. D. se priporoča ceni. tvrdkam in društvom za naročila KOLEDARJEV -- ZA LETO 1926 -- v vsakovrstni obliki, eno-, dvo- ali večbarvni tisk. L-J-U-B-l-J-A-N-A SIMON GREGORČIČEVA ULICA 39*- TELEFON 552 IGROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški in spedicljski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 NhsIot brzojavkam: _ „ Telefon tnterurban „qrom" Podružnice: »t«*. «4 MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod najkulantnlml pogoji. GROm Zastopniki druibe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poSiljke. Prvorazredni moderni farieo-plsalnl stroj STOEWER*RECOBD ,» Vrhunec flnomehanlke. . .3$ ... Zastovstvo: " Ludovlk Baraga, Ljubljana^ Šelenburgova ul- ©/I. Originalne potrebščine za Opalograph (Fixat, Preserval). ■M KJE SE KUPI? Le pri fvrdki Josip Peteline Ljubljana blizu Preiernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj 7.a rodbinsko ali obrtno rabo. svetovno znanih znamk Orltzner - Adler - Ph<5nlx. Istotam Dosamezne dele za stroje {n kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletno garancijaI Na veliko! Na malo 1 v vseh barvah In vrstah od Din 18* — naprej, moSke nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volno, bombaž, žepni robet, modni pasovi, toaletne potrebSčire, Ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji iiberi In po najnlijl ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA Mizo Prešernovega sproenilia ob vodi. Na veliko I Na malo! t* TRG. IND. D. D. Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice In razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse drugre uradne tiskovine. ------- Lastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TS?XF,FQN 552