^ako je bilo pred 50 leti. (Konec.) V 104 šolah se ie učila sadjereia, v 24 sviloreja, v 11 čebeloreja, Lastnih Isren.iskih) šolskih hiš ie bilo 196, plačno |n brezplačno naietih 28; 156 v dobrem gtanu. 68 pa ne. Na.iprvo nai mi bode dovolieno, ne.a? inaleea opojnniti o številu šolo obskuiočili otrok. Rekli smo. da ie po vladSein sporočilu preteklo leto hodilo nad 5.000 otrok v šiilo. Toda to število se ne Btne vzeti.kakor da bi vsi ti otroci celo ifito pridno in rediu) hodili v šolo. Misliti |i nainreč morenio. kar pa ie tudi istina. se ie na vsaki šoli pri seštevanju šoloJiskuiočih otrok vzelo število otrok. ki )se v začetku šolskeira leta vpisali v Olo. Da ie pa na Kranjskem vse ka.i dru.-ega. v šolo vpisati se. ali pa redno v |olo hoditi. to mi bo pritrdil slehern. ki Ew>zna naše domače šolske razmere. Iz v-se1i kraiev Kran.iskeira se viemajo spor°čila učiteliev o šolskem obiskovaniu v tem. da pozimi otroci pridno hodijo v šolo. in da Je šola poleti po večini prazna. Iz nekaterih kraiev si mi ie tudi pisalo, da ie tudi pozimi zastran mra7.a. daljave. oomnaikanja obleke, šolsko obiskovanie prav slabo. Vsa sporočila primerjaie. morem sklepati. da ,ie brlo na 30 šolah na Kraijiskem šolsko obiskovanje prav redno, na 50 rcdno. na 70 s.rednje in na 50 slabo. (Štel sem le postavno nstanovliene liudske solc. katerih imamo kroK 200). Vzroki šolskim zamudam so pri nas: paša. slabo vreme, zanikrnost staršev, revščina. daliava potov: bolezen otjok ali staršev in druse malenkostne ovire so tedaj zelo poredkoma na poti pridnemu šolskemu o.biskovanju.« O stanju šolskih poslopij irna brošurica sledeče poročilo: »Leta 1865. je bila na Kranjskem 182 lastnih. 30 DlačiiD najetih. 22 brezplačno najetih šolskih hiš. 149 jih ie bilo v dobrem, 85 v slabem stanju. Preteklo leto (70.) pa je bilo 196 lastnih in najetih 28; v dobrem stanju 156, v slabem 68. Takn se fflase vladna poročila. Nai povcm. kaj so mi učitelji v tei zadevi pi.sa.li. Najmani imam sporočil. v katerih bi se šolsko nnslopie z učiteljevim stanovaniem vred hvalijo. Morda iih 11 i nad 30 šol, ki bi povsem. zadostovala. V mnntjih iia.znanilih sŁ sicer bere: Šolsko poslopje je »srednje«, semtertje tudi »dobro«. Toda žaliboe kolikokrat sem moral brati: Naša šolska hiša ie v slabetn stanu. učne sobe so pretesne. zid ie razpokan. streha ie slaba, v šolo dežuje itd. V drugih sem čital: .Naša učilnica ie v revni kmečki hiši. vsa slabotna, da mora kmalu razpasti. Pozimi se ne mctte nikoli doveli osrreti: otroke vedno zebe. V nekaterih pisinih so mi učitelii tožili 0 svojem stanovanju. »Moie bivaljšče«. nravi eclen. »je podobno podzemeljskemu brlogu«. Drugi toži, da m.ora s svojim tovarišem prebivati v eni in isti maihni ^sobi.« O učiteljskih plačah toži knjižica: »Učilelii iinamo enako drugim omikanim stanpvom. duhovnom, uradnikom itd. mnoirotere slabosti. Učitel.i bi namreč rad užival tako hrano. kakor io 1:0spod kaplan in kak »gospod« uradnik; učiteli bi rad nosil tem gospodoni enako obleko: učiteli bi rad stanoval v tako čednih izbah, kakor iih imajo omenjeni u:osnodie. Tudi bi rad svoje otroke spo- dobno oblačil in jim potrebne izreje in poduka preskrbel. Mislim, da se učiteliu ne bo očitalo predrznosti. če to želi in če bi mu bilo to kdai mosoče storiti. Smein trditi, da je učiteljski stan vsaj tako ime- niten, kakor ie duhovsj