7-2006
36
Stenarju
Iz megle Vrat se vzpnem pod tvoje stene.
Ko sonce se nad Triglavom zasmeje,
da zlatorde~e za`arijo veje
jesenskih bukev, izpuhte koprene.
Kako sledi utrip srca koraku!
Pod vrhom z mehko trato je pobo~je
postlano; tamkaj vzame{ me v naro~je
in skupaj se zazreva ~ez k o~aku.
Ko son~iva v kraljevem se sijaju,
si ti moj princ in kralj me ni~ ne mika –
naj zvi{ka pogleduje dol na naju.
Razglede v dalj u`ivava {iroke
na Trento, Pode – res prelepa slika –
in Triglav nama, princ moj, je iz roke.
Mojca Lu{trek
na~rtov upravljanja bodo imeli pomembno 
vlogo lastniki oziroma uporabniki zemlji{~, pa 
tudi drugi zainteresirani udele`enci; med temi 
se moramo – predvsem v obmo~jih v gorskem 
svetu – pojaviti tudi gorniki. Ob poznavanju 
gorskih obmo~ij in njihove problematike ter s 
svojo lastno naravovarstveno iniciativo bomo 
lahko aktivno pripomogli k usklajevanju na{ih 
»gorsko rekreacijskih« aktivnosti z na~eli 
ohranjanja narave in gospodarjenja z gorskim 
prostorom.
Za`elena raba prostora v obmo~jih Natura 
se spodbuja tudi z mo`nostmi pridobivanja 
dr`avnih sredstev (SKOP) in sredstev raz-
li~nih evropskih skladov. Ti niso namenjeni 
izklju~no ohranjanju narave, ampak tudi 
razvoju pode`elja (strukturni skladi, program 
LIFE, Interreg, Phare, Leader+ idr.). Tako so 
obmo~ja Natura pomembna tudi za razvoj. 
Natura 2000 je torej prilo`nost, da izka-
`emo skrb za naravo in zdravo okolje. Ohra-
njanje narave z Naturo 2000 ne pomeni zgolj 
omejevanja. Prej nasprotno! Pomeni tudi pri-
lo`nost za razvoj in pridobivanje finan~nih
sredstev iz mnogih evropskih programov.
Ve~ informacij o Naturi 2000: www.zrsvn.si , 
www.natura2000.gov.si m
pozna ko{nja in prepre~evanje zara{~anja, za 
ohranjanje dolo~enih habitatnih tipov gozdov 
(ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) sta 
potrebni primerna se~nja in gozdnogospo-
darska raba, za ohranjanje habitatnih tipov 
voda (ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) pa 
ustrezno gospodarjenje z vodami. 
Ve~ina obmo~ij Natura je dobro ohranjenih; 
to je plod tradicionalne rabe z razumevajo~im 
odnosom do narave v preteklosti. Ugodno 
stanje, {e posebno v gorskem svetu, se torej 
najpogosteje lahko vzdr`uje zgolj z nadalje-
vanjem tradicionalnih dejavnosti, delno pa so 
potrebni tudi razli~ni dodatni ukrepi. Neka-
tere neprimerne dejavnosti je treba opu{~ati 
ali pa izvajanje in uvajanje omejiti, usmerjati 
na naravovarstveno manj pomembna obmo~ja 
ali prepre~iti.
Med posege, ki lahko ogro`ajo ohranjanje 
gorskih in hribovskih obmo~ij in jih je treba 
usmerjati oziroma presojati, sodijo na primer 
graditve cest, smu~i{~, hidroelektrarn ter sta-
novanjskih in nestanovanjskih objektov, pa 
tudi ureditev prostorov za taborjenje, plezali{~ 
in planinskih poti. [e enkrat naj poudarim, da 
omenjeni posegi v obmo~jih Natura niso pre-
povedani, vendar pa je treba presoditi, ali vpli-
vajo na ohranjanje ugodnega stanja varovanih 
vrst in habitatnih tipov, in jih ustrezno ume-
stiti v prostor. 
Tako Natura prina{a v gorski in hribovski 
svet predvsem orodje, ki pomaga skrbeti za 
ohranjanje in trajnostno rabo narave. Ve~ina 
prosto~asnih dejavnosti v obmo~jih Natura bo 
lahko potekala {e v naprej, nekatere pa bodo 
sku{ali krajevno ali koli~insko usmerjati. Pla-
ninci, alpinisti in plezalci moramo pri svojih 
aktivnostih upo{tevati predvsem potrebe 
varovanih ptic po miru v okolici gnezdi{~ in 
prepre~evati nabiranje in uni~evanje varova-
nih rastlinskih vrst.
Na~rtovano upravljanje obmo~ij in 
ohranjanje ob finan~nih vzpodbudah
ter sredstvih evropskih skladov 
Natan~en namen in cilj ohranjanja posa-
meznih obmo~ij Natura bo opredeljen v na~rtih 
upravljanja, ki bodo zajemali tudi potrebne 
ukrepe, ~as in na~in izvajanja le-teh ter odgo-
vorne za upravljanje obmo~ij. Pri pripravi