Odprte karte Staninvesta LJTUBLJANA — Vemo, da so bill v preteklosti odnosi med hišnimi sveti in stanovanjskima podjetjima Dom in Fond slabi in neurejeni. V Ljubljanj imamo sedaj po združitvi obeh omenjenh organizacij OZD Staninvest, ki se ukvarja z enako vsebino, le na drug način. Za mnenje, kakšni so odnosi med HS in Staninvestom ter na kakšne težave orga-nizacija pri svojem delu naleti, smo vprašali direktorja Slavka Matičiča »Nedodelan sistem statusa iin delavanja hišnih svetov po-vzroča vmsto dodatndh proble-mov pa tudi odklonilno stali-šče do naše organizacije. Ugo-tavljamo, da se odnosi med hišnimi sveti in našo organiza-cijo še niso izboljšaii, lahko bi celo rekli, da sp se poslabšali.« • Kje gre iskati vzroke za takšno stanje? »Hišni sveti nimajo urejene-ga finančnega statusa. V mno-giii bišah so v skladu z zako-nom o gospodarjenju s stano-vanjskimi hišami hišne svete sicer ustanovili, niso pa še re-šena vprašanja vodenja sxed-stev tekočega vssdrževanja, če-prav zakon to predvideva. SDK se namreč še nd dokončno opredelila, ali HS dovoli od-piranje žiro računav ali ne. Stanarino zato pobira Stanin-vest in tako vidijo stanovalci v nas organizacijo, ki jim je dolžna opravljati servis, ne glede na obstoječa pogodbena razmerja.« • Vsiljuje se vprašanje ob-veščenosti hišnih svetov. Kako je s tem? »Obveščanje hišnih svetov je pomanjkljivo, ne obveščamo jih o stanju sredstev. Problem je predvsem v poštna dostavi materiala. Samoupravne stano-vanjske skupnosti pa tudi ni-majo eelovitega pregleda nad hišnimi sveti in njdtoovimi pred-sedniki, pomanjkljiva pa je tudi naša evidenca. Nova za-konodaja nalaga vodenje evi-dence HS samoupravraim inte-resnim skupnostini. Material, kd ga SIS pošilja prek PTT na naslov hi&niih svetov, kot sem prej omeniil, pa po navadi tja sploh ne pride. Hišni sveti tu-di ne morejo zaposlovatd de-lavcev, zaposlenih neposredno pri upravljanou stanovanjske hiSe, ker še ni sprejet samo-upravnd sporazum teh delav-cev. Moram reči, da Staninvest tudi še nd pripravil pogodb za bi&ne svete o opravljanju po-slov tekočega vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše.« • Zakaj do tega ni prišlo? »Vzrok za to je nerešeno vprašanje tekočega vzdrževa-nja in zainuda pri sprejefcju samoupravnega sporazuma de-lavcev, zaposlenih neposredno pri upravljanju stanovanjske hiše.« • Kako pa je tam, kjer hiš-nih svetov ni? »Tam se po navadd pojavi pris&Ina ujprava. V preteklem obdobju pa lahko takšno obli-ko obravnavamo le v občini Center, ki je izdala odločbo o prisilni upravi, o&tale štiri yuibljaniske oboine pa tega pro blema niso uxejale. V občdni Center so 304 hiše brez HS, od tega je prisdlna uprava v 156 hdšah, kjer obračunavamo 0,30 din po k.v. m stanovanjske po vršine za sbroške prisilne uprave.« • Kaj storiti, da se stanje normalizira? V čem je pri tem tudi vaša vloga? »SDK mora hišnim sveboom omogooitd samostojno finanfino poslovanje v sinislu že ome-njenega zakoma, torej jim mo-ra oinogoSiti odparanje žiro raounov. SIS mora uvestd ažur-no evidenco hišnifa svetov in njihovih predsednilkov. Mi pa moramo hišniim svetorn čam- prej predložiti pregled sred-stev. Prav tako pa moramo tudi pripravita pogodbo za HS o upravljanju poslov tekočega vzdrževanja in obratovanja bAše.« • Večkrat ste ob različnih priložnostih poiidarili, da je treba v Staninvestu nujno spremeniti miseinost delavcev. Brez tega bržčas tudi ne bo prišlo do bistvenih premikov. Kaj bi lahko sprememba mi-selnosti in delovnih metod v vašem kolektivu prinesla no-vega za vse? »Ress je, stara miselnosit nas zelo obremenjuje. Gre za mi-selnost, ko smo upravljald v imenu in za racun stanovalcev. Zato še vedno sprejeraamo za-hteve SIS iin skupščine mesta kot zahteve, ki nam motijo utečen ritem dela. Tu nas čaka še veliko dela. Politika uprav-ljanja v imenu in za račun stanovalcev je dala svojstvene tnetode dela, kd se odražajo predvseim v tem, da so se sred-stva zbirala v enoten sklad in brošila tam, kjer je to določila strokovna oseba, ki je tudi li-kvidirala upravičemost računa. Po novi ustavi asmovna samo-upravna celica razspolaga z re-zultatd svojega dela, odloča o trošenju tega iin ga združuje. 2Ja tak način dela pa prt Stan-investu še nimamo izdelanih metod. Ker nam še ni uspelo nastaviti knjigovodstvo za vsak HS, so tenti postali nestrpni in kritike na naš raoun so iz dne-va v dan vefije. Dogovorild smo se, da bodo HS do konca tega meseca dobili fdnančne rraul-tate za letošnje leto. Res pa je tudi, da tekočih podatkov ne bomo sposobni dati, če ne bcono taieli lastnega račun-skega centra, ki bo iinel na vsakem sektorju terminal.« Upajmo, da bodo HS dou-meli, da se y Staninvestu kljub vsemu trudijo, da bi predvsem pomedli pred lastnirn pragom. Da pa se to zgodd, je potrebno nekaj časa. Zato se bržčas splača potrpeti — rezultati bo-do v interesu obeh strani. Ne-strpnost pa lahko situacijo le poslabša in delavcem Stanin-vesta ob njihovih naporih za ustavno preobrazbo povzrodi še nove težave, ki jih, roko na srce, že tako ni malo. Slavko Drlje Ljubljana je po združitvi pcMijetij DOM in FOND dobila aovo OZD Staninvest, ki ima konstituiranih pet TOZD: za organizacijo vzdrževanja, za obratovanje hiš, za gradnjo in vzdrževanje objektov, inženi-ring in samski domovi ter po-slovne zgradbe. Doslej ni usta-novljena le TOZD skupnih služb. Prav tako pa vse TOZD in OZD še nimajo izdelanih sa-moupravnih aktov in delujejo po začaanem statutarnem skle-pu. OZD ima 695 zaposlenih, od tega 21 z visoko, 11 z višjo, 88 s srednjo in 63 z nepopolno srednjo itzobrazbo. Visokokva-liiiciraoih je 14, kvalifioiranih 170, polkvalificiranih 316, 12 pa je nekvalificiranih delavcev. Direktor OZD Slavko Mabidič je poudaril, da v Staninvest zelo neradi prihajajo strokov-njaki. Med vzroki za takšno trditev (pa tudi v pojasnilo, da je v enem letu odšlo ia OZD 97 sodelavcev) je nave-del predvsem neatraktivno de-lo, ki je tudi zelo zahtevno in pod posebno kritiftno kontrolo in vsak najmanjši spodreljaj pri delu razburi stanovalce. Problem pa so tudd nizki oseb-nd dohodiki. STANJE HS PO OBČINAH Hiš v AJctivnih HS Hiše brez HS upravljanju Stev. % štev. % Bežigrad 402 181 45 221 55 Center 813 509 62 304 38 Moste-Polje 235 85 27,5 150 72,5 Šiška 394 218 55,5 176 44,5 Vič-Rudnik 420 207 49 213 51 S k u p a j 2.264 TiiOO 53 To64 47 Nosilcd dela s HS po sek-torjdh za področje investicij-slkega vzdrževanja so mjon&ki tehniki, ki so zadolžeini za ra-jone velikosti od 2.240 do 3.463 stanovanj. ' ,. sektor 6t. stanovanj St. tehnikoT St. stan./tehntea Bežigrad 6.719 3 2240 Center 10.410 4 2.603 Moste-Polj« 5.360 2 2,682 Šiška 10.389 3 3.463 Vič-Rudinak 4.824 2 2.4,13 Na področju, kl ga zajema pet stanovanjskih skuipnostji, je pribMžno 85.000 stanovanj. Ve-čina je v lasta fizifinih oseb (54.000 aU 73 odstotkov),.37 od-stotkov aii 43.500 pa je v druž-beni lasti. V SFRJ je le 18 od-stotkov stanovanj v družbeni lasfci, v Sloveniji pa 24 odstot-kov. Povprečna velikost staniova- nja je 51 kv. m, povpredna vrednost pa le 1.108 ddn kv. m. Vrednost po posamezaiih db&L-nah j^ različna: Bežigrad 1.252 dm Ict . m Center 886 din kv. m Moste-Folje 1.220 ddn kv. m SiSka 1.137 dtokv.m Vič Jtudmik 1.000 din kv. m