64. številka.
Ljubljana, v petek 20. marca.
XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan av*e>r, izim^i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tri j i k o-oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 *ld., za četrt leta 4 gld., z% jeden mesec 1 ffld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse Uto 13 frld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gH. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za čerrt leta. — Za tuje dežeU- toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanlo jedenkrat tiska, pti 5 ,r., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. —_ Rokopisi s« ne vračajo.   Uredništvo in u prav niši vo je v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka Btulba". Upra v ni št vu^naj" se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji, oznanila, t j. vse administrativne utvari.
Vubilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljublj anske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
,| četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   ,,   — ,,
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpravnAHvo ,,Sfov, yriro<ln*'.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 19. marca. Vi praznujete sv. Jožefa v veseli družbi, mi pa moramo po deset ur na dan poslušati govore v zboru, pa, ako Bog da, pridemo danes do konca vseh teh neplodnih debat. Poprej pa smo še imeli priliko spoznavati v osobi pemsko-nemškega poslanca dr. Knotza prototip kričača, pred katerim se mora skriti celo Schbnerer. Če so ordinarne psovke na nasprotnike, surovo zabavljanje na sodnike, laži in obrekovanje orožje nemško poštenosti in nemškega poguma, katera ta mož vedno v ustih ima, potem nas Bog obvaruj pred tako kulturo, ki izreja in v zbor pošilja take drvarsko robate suro veže. Knotzu je le za škandal in provokacijo. V svojej besnosti je res včasih podoben človeku, ki je utekel iz kake blaznice, kajti človek z zdravim umom ne more tako divjati in kričati, kakor da bi parlament bil z dimom zakajena spelunka, v kateri se sme razbijati in razsajati. Obžalovati pa je, da se dado razburjati še drugi poslanci ter potem prestopajo meje dostojnosti. Ko je Knotz se priduševal, da Nemci nečejo biti heloti Slovanov (že iz te terditve lahko vsak
spozna nenormalno duševno stanje Knotzovo), kakor so Rusini heloti Poljakov, ujezil se je poljski poslanec dr. Julian Čerkavski, ki je rodom Rusin, pa se drži Poljakov, ter hiti od svojega sedeža na desni preko dvorane tik do Knotza in mu kliče v obraz: „Pustite Rusine v miru, jaz sem tudi Rusin!" In zdaj se je začel velik škandal. Poslanec Pacher skoči proti Čerkavskemu in ga skuša po stopnicah doli poriniti, drugi mu s pestjo žugajo in bati se je res bilo, da se začne kak pretep. K sreči prihiti Dumba, ki je zbornični reditelj, prime Čerkavskega, ki je bled od jeze še vedno Knotzu žugal, pod pazduho ter ga odvede od leve strani. Levičarji začno Knotzu ploskati in tudi na galeriji se sliši tu in tam ploskanje.   Predsednik zvoni in skuša pregovoriti, pa njegov glas ne prodre v občnem kričanji. Konečno zapusti svoj sedež v dokaz, da je seja pretrgana. Ko potem šum nekoliko utihne, ptične zopet sejo, poprej pa ukaže izprazniti galerijo, kar se zgodi. Čerkavskega kliče k redu zarad njegovega nespodobnega obnašanja, Knotzu pa dovoljuje naprej govoriti, to je, nadaljevati svoje surovosti. Konečno Knotz ves upehan s potnim čelom in žarečim obrazom konča svoje zabavljice.  Še le zdaj predsednik Smolka tudi Knotzu izreče grajo zarad neparlamentarnih izrazov. Po občnem mnenji pa bi to že mej govorom moral storiti in ako bi se mož ne obnašal spodobne je, moral bi mu vzeti besedo.
V večerni seji je minister Pražak mirno in stvarno zavrnil Knotza in branil čast sodništva proti njegovim neumeteljenim napadom. Zlasti je dokazal, da je Knotz se zlagal, ko je trdil, da se je slabo ravnalo s tistimi tremi, ki so bili lani nekaj tednov zarad hudodelstva izdajo v preiskovalnem zaporu v "VVarnsdorfu.
Pri debati o poljedelskem ministerstvu je govoril tudi dr. Vošnjak in povedal svoje misli o zboljšanji agrarnih razmer. Pri tej priliki navajal je znane pritožbe proti štajerski kmetijski družbi, kar je napotilo dr. Rechbauerja k nekemu popravku, s katerim pa, kakor mu je dr. Vošnjak takoj dokazal, ničesar ni popravil.
Danes bo končana debata o državnem proračunu in s tem glavni del naloge državnega zbora dovršen.   Potem pridejo na vrsto še nekateri pred-! logi, mej temi tudi železnica Ljubljana-Kamnik.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Rene Lefibvro.   Poslovenil „ * ± Stat nouiinis nmbra.)
Deveto poglavje. Kjer tudi resnica sliši svoje. Dalje I
Gospodine, odgovoril sem mu v rokah vrtivši tobačnico, da bi svoje besede bolj podprl, gospodine, vsaka resnica ni dobra, da se pove. Je takih resnic, ki bi človeško družbo zmešale in razdrle.
Da, dragi doktor; resnica je uporna (puntarska).
No vender, vzkliknil sem, vi to priznavate.
Brez dvombe. Pomislite le na reformacijo. Za katero ceno je osvobodila vest?
Da, ravno to, rekel sem s palico na tla udarši; da ravno to je!
In evangelij, odvrnil je Ilumbug. Kako veli-kansk prevrat! Starodavniška naobraženost uničena, Jupiter s prestola pahnen in rimski cesarji zasra-movani in potolčeui.   Kolika sreča,  ko bi mogli
precej začetkom zadušiti to resnico, ki je stari svet uničila in novi svet porodila! No, dragi Hippokrat, kaj vi nič ne porečete? In francoska revolucija?
Gospodine, vskliknil sem, ne dotikajva se teh stvarij. Upor stanov z velikimi predpravicami je jedini uzročil vso nesrečo. Priznajte le, da je takih resnic, ki prestrašijo.
Da, kakor luč prestraši tatove.
Je takih resnic, ki so jako zoperne onim, ki jih čujejo.
Da, da, kadar pijanost motijo ali pa oživijo črve vesti.
Je takih resnic, ki so zelo nevarne onim, ki jih izrekajo.
Da, da, če so robskega ali pa hlapčevskega
srca.
Kar hrbet sem obrnil temu nesramnemu modrijanu (solistu), ki se ni strašil napadati najmodrej-ših predsodkov in tresti blazino, na katerej svet že dve tisoč let mirno spava. Obrnil sem se k Truthu, ki je bil zopet začel iztrizavati novine, ter naju, kot se mi je zdelo, celo poslušal ni.
Na kaj pa mislite, dragi bolnik ? vprašal sem, I i vas dolgočasi najin pogovor?
Politični razgled.
Notranje Acžclc.
VLjubljani 20. marca.
Pri občnem zboru Bernske „Matice školske* obžaloval je predsednik tega društva dr. Kusy v svojem govoru, s katerim je otvoril zborovanje, da se dotične instance tako malo ozirajo na nujne prošnje, da naj se v Brnu hitro ustanove potrebne česke šole. Ta stvar se vse prepočasi vrši, tožil je. Omenjal je, če se ima le kdo na Moravskem pritoževati, da se nanj premalo ozira, ima gotovo k temu največ uzroka češko prebivalstvo, zlasti kar se tiče šol. Dr. Hess je pa predlagal, da naj se pro-tikolarično izjavi obžalovanje, da se dotični uradi tako malo ozirajo na prošnje tega društva. To se je tudi zgodilo. — Kako je s češkimi šolami na Moravskem, kažejo sledeči uradni podatki. Na Moravskem živi G28.900 Nemcev in 1,507.500 Slovanov. Meščanskih šol je 41 nemških in le 18 slovanskih. Na nemških ljudskih šolah pride na jednega učitelja 65, na čeških pa 85 otrok, tedaj ima povprek vsak razred na čeških šolah več otrok, kakor jih je zakonito določenih. Na dalje je na Moravskem le 34 nemških, pa 288 čeških šol, na katerih pride na jednega učitelja nad 120 otrok. Da pri tacih razmerah skušajo Čehi število svojih šol pomnožiti, je naravno. In zaradi tega je poslednje dni v nemškem liberalnem časopisji navstal velik hrup, da se pod sedanjo vlado hitreje množe češke šole nego nemške. V resnici se pa le skušajo popraviti malo prejšnje krivice, pa še v tem oziru se dosti ne stori.
Odsek o^rjuko gospodske zbornice končal je posvetovanje o zborničnej reformi in dovršil dotično poročiio. Sedaj se kmalu začne posvetovanje v zbornici samej. Po premenihah v odseku zadobila je zbornica še bolj aristokratično lice, kakor je je imela do sedaj. Z veliko radovednostjo se pričakujejo dotične obravnave v zbornici samej, ko pride še mnogo aristokratov, katerih še nikdar ni bilo videti v zbornici.
Viianjr <la/;iv4'.
Po poročilih iz Petrograda vlada v ruskih vladnih krogih velika miroljubnost. Nihče ne želi vojne z Anglijo. Poročila iz Teherana pa vedo povedati o velikih ruskih vojnih pripravah v osrednjoj Aziji. HiOOO ruskih vojakov je baje na potu proti Mervu. Železnica Kiselarvat-Askabad se jako hitro dodeluje, da bode mogla prevažati vojake in vojne potrebščine. — Minister notranjih zadev grof Tolstoj odšel je na odpust v Livailijo. Vrhovno vodstvo ministerstva si je pa baje obdržal sam. Vesti,
Doktor, odvrnil je smehljaje, ne zamerite mojej domišljavosti; mislil sem na Pilata. V duhu sem videl tega imenitnega namestnika vprašati Krista: Kaj je resnica? potem pa oditi, ne da bi bil počakal odgovora. Za časa cesarja Tiberija bili bi vi izvrsten namestnik Judeji.
Kaj! pristavil je živejše, ali ne vidile, da resnica je nam življenje, laž pa smrt? Ozrite se okrog po deželah, v katerih sreča, razsvetljenost, poštenost in pobožnost vladajo: ali neso to ravno one dežrle, v katerih ima vsak pravico povedati resnico, povedati popolno resnico brez ozira na kako osobo, brez ozira na predsodke, brez ozira na predpraviee in napake? Poiščite tudi dežele, v katerih reva in nadloga, nevednost in popačenost vladajo: ali neso ravno one dežele, v katerih uradna in vladna laž v vseh mogočih oblikah kraljuje? Opazujte velikost Anglije, rast Amerike, napredujoče blagostanje Avstralije. Katera moč jo v sto letih našim sjedinjenim državam pomnožila prebivalce od 3 milijonov na 53?*) Ne varajte se o tem, resnica je. Le pustite politiki l'/viinik govori o 80 letih in o .'JI luilijouih Uudfj Laboulav jo pri tej priliki seveda mislil na ljudsko .štofju 1. 18o*0. Danilauo-J veljajo gornja števila.
da bode odstopil, ko poteče odpust, se še vedno ponavljajo, pa neso verjetne. Iz Petrograda se poroča, da hoče Tolstoj priporočiti carju, ako se razmere mej državo in katoliškimi skoti ne zboljšajo, da se v Petrogradu osnuje od Rima popolnem ne-zavisen katoliški patrijarhat. Ta vest se nam ne zdi verjetna, in ko bi se uresničila, vzbudila bi le nevoljo mej katoliki na Ruskem, ker bi nasprotovala popolnem katoliškej veri Najbrž so se jo pa izmislili slovanstvu sovražni Židi, kateri bi radi s tem povekšali nasprotje mej Rusi in Poljaki
I raiicoskii zbornica povišala je carino na krave in voli, ki se uvažajo, z 8 na 12, na teleta z l */i M 4, na ovce z 2 na 3, na koze, jagneta in prašičke s 1/a na 1, prašiče s 3 na 6 frankov. Carino na sveže meso je na 7 in osoljenega na 8 franka postavila.
Danski državni /bor vsprejel je s 76 proti l(j glasom adreso na kralja, d\ naj odpusti mini-sterstvo Estrupovo. Ali bode pa kralj ustregel želji zbora, je jako dvomljivo. To je gotovo, da zbor ne bode dovolil sedanjemu ministerstvu budgeta. ako še ostane. Vladati bode moralo protiustavno, kar je pa že vajeno.
Poslednji dogodki v Albaniji in Makedoniji so nekoliko preplašili turške državnike. Začeli so spoznavati, kaka nevarnost preti turški državi, ako iz malih izgredov pride do \elike ustaje. S silo se pa ne da ustaviti razširjenje ustanka, zategadelj poskusili so z lepo. Da se malo poleže nevolja v Makedoniji, zaukazal je generalni guverner Solunski Haki paša izpustiti več v Dibri in Seresu zaprtih bolgarskih veljakov, učiteljuvjn duhovnikov, katere so bili zaprli vsled denuncijaeij od strani Grkov. Pa tudi z Albanci se skušajo Turki z lepa pobotati in obetajo njim razna zboljšanja. Poročila iz Carigrada že javljajo, da se bode kmalu tem potom doseglo popoln* pomnjenje. Govori se celo, da posebna alban-gka deputacija pride v Carigrad, da izreče sultanu zvestobo in udanost. Tem turškim poročilom seveda tudi ni dosti verjeti, treba je počakati, kako se stvari razvijo. Nekaj dobrca bode pa vsekako imel ta ustanek. Če druzoga ne, Evropa je vsaj bila opozorjena, da nu Balkanu še daleč ni vse v redu, in da Turčija še ni izvela, kar je v Berolinu obetala. Zastopniki velevlastij bodo se že kolikor toliko prizadevali prisiliti Turčijo, da uvede v Albaniji in Makedoniji kake reforme, že zato, da zopet orijentalno vprašanje ne moti mini.
Zastopniki velevlastij podpisali so konvencijo za rešenje ejrJi>tov*keg« finančnega vprašanja. Za posojilo, katero si bode najel Egipet, bodo jamčile vse velevlasti, Turčija bode pa v to dala privoljenje. Da se reši vprašanje o neutraliteti Sueškega prekopa, snide se posebna konferenca v Parizu. Prvej seji te konference bode predsedoval francoski mini8terski predsednik Ferry sam.
Nekemu angleškemu listu se poroča iz Tien-Tsina, da so se vender začela pogajanja za mir mej Francijo in Kit;i jem. Večkrat se je že govorilo, da Kitajci žele posredovanja kake tretje države. Sedaj se pa javlja, da se morda Kitaj in Francija pogodita, da se bode ta spor rešil na po-sebnej konferenci velevlastij. Ta vest se nam sicer ne zdi prav verojetna, mogoča je pa tudi. Naravno je, da že obe vlasti želita miru. Skoro vsi oni mandarini, ki so se najbolj navduševali za vojno, so že bili tepeni od Francozov. Poslednji so pa v bojih b Kitaci zgubili že primeroma jako mnogo ljudij. Četudi ni dvomiti, da Francozi naposled zmagajo, vender bi njih zgube utegnile biti še velike. Kitajcem se ne pride taka lahko do živega. Će se pobije nekaj tisoč kitajskih vojakov, se ti hitro nado-meste z drugimi, ker ljudij v tej najbolj obljudeni državi ne zmanjka. Najboljše sredstvo proti Kitajcem je, kolikor je moč zabraniti uvoz živeža v mesta in sestradati prebivalstvo. -- Japanci neki zahtevajo, da kitajski vojaki ostavijo Korejo. Prebivalstvo
japansko je jako razburjeno in zahteva vojno s Kitajem. Časniki japanski priporočajo zvezo s Francozi. Ako je to res, skušali bodo Kitajci hitro pomiriti se s Francozi, kateri bi dobili v Japanu kaj dobrega zaveznika.
Predsednik srednjeameriške republike, Costarike, general Ferdinandez umrl je nagle smrti. Costarika se je najbolj ustavljala nameram guate-malskega predsednika Barriosa, zjediniti vse srednjeameriške državice v jedno republiko. S tem, da je Ferdinande! umrl, odpravljena je že jedna zavira Barriosovim nakanam. Vpraš inje je, je li Ferdinandez umrl naravne smrti.
Dopisi.
H siaj<isli«xa 16. sušča. [Izv. dop.] Poročali ste  nedavno,  da je gospod deželne sodnije svetovalec Stuhec v Celji umirovljen in ste pristavili, da sta prezidenta Heinricher in Waser predlagala, naj se velezasluženemu, telesno onemoglemu sodniku od milosti  cesarja izprosi odlikovanje z naslovom višje deželne sodnije svetovalca, da pa pravosodni minister ni  priporočal nasvetov sodniških predsednikov na Najvišjem mestu. Nekako čudno je to. Ko 1 je šlo za imenovanje gospoda Stuheca za istinitega | svetovalca pri nadsodišči, ga ministerstvo pri Nj. ve- I ličastvu  ni priporočalo, ker   so nasveti sodniških instanc  nasprotovali. Sedaj so bila poročila sodišč ugodna, in tudi samega naslova ministerstvo ni doseglo. — No, gospod Stuhec naj si šteje v odliko zavest,  da je vselej in povsod svoje mesto častno zasedal, in da splošno prepričanje inteligencije na Spodnjem Štajerskem pravi, da je bil najboljši sve tovalec Celjskemu sodnemu dvoru, kateri nema vsaj sedaj nikogar, ki bi ga mogel nadome3tovati. Tako brez nepotrebnih ovinkov in tako s krepko mirno roko,  ko  gospod   Stuhec, ne zna nobeden v Celji uradovati.  To sodbo čujemo tudi pri Celjskih fili-strih, ki jako obžalujejo, da je gospod svetnik Stuhec zbolel.   Čudna pri tem je seveda  nekoliko ta prikazen, da je Celjski mestni zbor našel razloge, neko posebno  priznalno pismo poslati predstojniku okrožnosodnih  pomočnik  uradov Schuh u#), ko je bil slednji  penzijoniran; za svetovalca Stuheca pa, ki je svoj čas, ko so mestno  hranilnico snovali, | tudi  vrlo  sodeloval v mestnem zboru, pa Necker-mannovci oficijelne priznambe neso imeli. Privatno seveda so klanjajo svetovalcu Stuhecu, Schuh pa jim je samo „Schreiberhauptmann", kakor je že rekel NestrovV
Glede novih zemljiških knjig pri nas se je že precej pisalo in skoro unisono, da so — za nič! V tem se kaže tudi, kako slabo je sodniško osobje v civilnih stvareh izurjeno. V Celji gledajo samo na izkaze, — da se le akt kot rešen izkaže, naj bo rešitev, kakoršna hoče. In ni preveč rečeno, da se je prezident Heinricher pri napravi novih zemljiških knjig pokazal posebno svetlo moža, ki svojemu mestu ni kos. Po postavi naj bi on neposredno vodil napravo zemljiških knjig, pa se osobno nikoli ni za to brigal. Mladi sodniki delajo, on pa podpisuje in ali se prvotno občevanje in ra-ziskavanje s strankami, — to pa je najvažniše — pravilno godi,   tega nikdo ne nadzoruje. Žalibog
•) Mož Be je imenoval in ae še imenuje direktor, če tudi mu ta naslov ni bil nikoli podeljeu.
res je, da so nove zemljiške knjige — nobena reč ni brez izjeme — v obče pri nas slabše, ko stare.
— Sploh se na civilnosodno uradovanje premalo gleda,  samo izkazi in izkazi pa izkazi  se terjajo;
— o poslovanji v kazenskih rečeh pa molčimo. Tu imamo „prosto pretebtovanje dokazov" — Dixi!
Iz Ribniške okoliee 19. marca [Izviren dopis.J Naglost ni dobra, je star pregovor, pa ne brez pomena in pouka. Semtertje bi se marsikatera škoda odvrnila, ko bi vedno služil kot vodilo. Nekateri se ga je spomnil, ko je šel tu glas od ust do ust: les iz graščinskega gozda Ribniškega je nenadoma prodan za 170.000 gld. Res lepa svota 170.000 gld.! — toda samo na prvi pogled. Imenovani gozd meri 2470 oral — malo veči kot navaden zelnik —. Če prav je prodan samo les, ki meri 14" in više po debelosti, vender trde v gozdnih zadevah izvedeni možje, da je ta svota za polovico premajhna. Po njih mislih se nahaja na vsakem oralu gotovo po 30 lepih hoj in smrek, vsaka v vrednosti 5 gld., ne oziraje se na bukovino, ki je gotovo na oralu tudi po 15 gld. vredna. Da pa to mnenje izvedencev ni pretirano, naj nam služi v dokaz samo ime velespoštovane rodbine Rudežev, kajti pod njihovim nadzorstvom ni neusmiljena in pokončljiva sekira tako mogočno gospodarila po gozdu, kakor je sicer navada po nekaterih večjih posestvih. — Ko bi se bil sedanji g. prodajalec posvetoval poprej z izvedenci (ti gotovo bi ne bili delali za svoj žep, in za ,,trinkgeld't bi si tudi ne bili izgovarjali tisočakov), prejel bi bil še jedenkrat toliko za prodani les pod veliko boljšimi pogoji. Zdaj bo pa tujec spravljal dobiček v svoj žep, ter z zadovoljnostjo rekel: ta je pa dobra, ta! — Še nekaj! Pričakovali smo, da naši fantje ne bodo več hodili v oddaljeno Kočevsko mesto na vojaški nabor, ampak v Velike Lašiče in Ribnico, kakor je bilo vlansko leto skleneno v deželnem zboru — toda, kakor okoliščine kažejo, varali smo se v svojih nadah. Kaj je temu uzrok?
„društva slovenskih pisateljev".
§. 1. Društvo slovenskih pisateljev ima namen, pospeševati slovensko literarno delavnost in podpirati slovenske pisatelje z denarno pomočjo.
Sedež društva je Ljubljana.
§. 2. Društvo dela raznim načinom:
a) napravlja javne shode s predavanjem in raz-govarjanjem o vsakojakih literarnih predmetih;
b) podpira nadepolne pisatelje;
c) podpira uepremožne pisatelje in njihove rodbine ;
d) Bavi umrle pisatelje s spomeniki ali z izdavanjem njihovih životopisov, podob in spisov. §. 3. Društvo si pridobiva sredstva:
a) po letnih doneskih svojih udov ;
b) po nabiranji daril;
c) po prihodkih od društvu na korist napravljenih koncertov, gledališnih iger, razstav, izda« vanih spisov in podob itd.
d) po nabiranji vsakovrstnih literarnih pomočkov. §. 4 Društvo prevzame tudi v svojo skrb vse
denarne zbirke, napravljene od uredništev Sloven-
kom (državnikom), naj sestavljajo državne sisteme ter izmišljujejo nove ustave; vi rajši opazujte ustanove v svobodnih narodih. Šole, družbe, shodi in zbori, tiskovine, kaj je vse to, če ne raznovrstno orodje, ki ima resnico razširjevati in jej pridobivati vsa srca! Razštejte časopise tega ali onega naroda, in zaznamovali mu bodete njegovo stopinjo na lestvici naobraženosti; to je merilo, ki nikdar ne slepi. Zakaj ? Ker resnica je le pod drugim imenom zakon, ki nravstveni svet vlada; ker naravne razmere vladajo mej ljudmi, kakor vladajo mej drugimi stvarmi. Kdor te naravne razmere, te naravne zakone spoznava in spoštuje, ta spoznava in spoštuje resnico, ali bolje rečeno, Boga samega, po njegovi vsemogočnosti v vsem stvarstvu pričujočega.
Dragi gospodine Truth, odgovoril sem, nekoliko ginjen po njegovem govoru, Humbug ima prav; vi ste za pridigarja rojeni. A izkušnja me je učila, da je dejanje (praktika) premo nasprotje golemu nauku (teoriji). Koliko resnic je od daleč občudovanja vrednih, ki pa pri natančnem preiskovanji izginejo v nič! Vsak dan slišim ponavljati, da so vsi ljudje bratje, da je ženska moškemu jednaka (jednakopravna), da so vlade ustanovljene za narode, ne pa narodi za vlade itd. itd.
Kaj dvomite o tem? prašal je Truth?
Ne, po teoriji nikakor ne; a izkusite le jedenkrat dejansko izvršiti ta lepa načela; kam bi vi zašli ?
V kraljestvo sv. evangelija, odvrnil ini je časnikar s posebno resnostjo. Če vi poznate še ple-menitiši uzor, imenujte ga; če pa ne veste ničesar postaviti na njegovo mesto, vsaj ne igrajte žalostne naloge Mefistofelove. Človeštvo trebuje vere in upanja.
No, doktor dragi, če vi ne verujete v gole nauke (teorijo), vzkliknil je Humbug z nesramnim mežikanjem, ali vesti, kaj s tem pravite? Kadar svojemu bolniku dajete zdravilo, ali veste, kaj delate? ... Ne jezite se; če to veste, delate še le prav po teoriji; če pa tega ne veste, po kakem razlogu ste toli ponosni na svojo nevednost?
Pogreznil sem se v naslonjač, križem dejal roke in noge, ostro sem pogledal Humbuga ter govoril tako le:
Gospodine, poslušajte me resnobno, če ste sploh zmožni česa resnobnega. V golem nauku (teoriji), ponavljam vam, ljubim resnice ravno toliko kot vi; a novinarstvo ni resnica. Novinarstvo je čudna zmes strasti, graje in psovk pa laži, ki razsrdi vsako rahle čuteče srce.   Divja svoboda, ki v
tej državi vlada, ni po mojem ukusu. Jaz sem dolgo premišljeval to stvar in sedaj vam čem povedati, če blagovolite poslušati me, kako se novinarstvo lehko pametno uredi, resnico modro vodi, odstrani priliko k grehu in nezgodi ter pusti samo svobodo k dobremu in blagemu.
Le branite psom lajati, vzkliknil je Humbug zakrohotaje se, četvrtina (kvadratura) kroga je najdena.
Mislim si, nadaljeval sem ter na neumno šalo Se odgovoril nesem, mislim si razsvetljeno, nravstveno, očetovsko vlado, ki neprestano skrbi le za blagor svojih podanikov.
Doktor, to je le teorija! Ne, gospodine, to je dejanski izkus. Ta vlada Ima same razumne ministre . . .
Razumem, nadaljeval je neznosni zbadljivec, razsvetljene, nravstvene, očetovske ministre, ki mislijo le na blagor njih vladancev.
Da, gospodine, in tem ministrom je podrejeno tisoč in tisoč uradnikov . . .
Se ve da so vsi razsvetljeni, nravstveni, očetovski itd. z jedno besedo, mnogobrojna legija (vojska) samih angeljev v črni obleki.
(Dalje prib.)
skih listov ali posameznikov, ako spadajo pod katerikoli namen, ki si ga je postavilo društvo. §. 5. Udje društva so:
a) ustanovniki,
b) pravi udje,
c) podporniki in
d) častni udje.
§. G. Ustanovnik društva je vsak prijatelj slovenskega slovstva, kateri plača v korist društva 50 gld. jedenkrat za vselej ali v petih [letnih obrokih.
§. 7. Pravi ud more biti samo slovensk pisatelj, kateri je pisal ali piše za tisk v slovenščini, naj stanuje kjerkoli. Pravi ud pa postane, ako se zaveže plačati za letni donesek 3 gld.
§. 8. Podpornik društva je, kdor plača letni donesek 6 gld. v društveno blagajnico.
§. 9. Glavni zbor sme osobe, katere imajo za pospeševanje slovenskega pisateljstva posebne zasluge, imenovati za častne ude.
§. 10. Pravice udov so:
a) da smejo glasovati v občnem zboru,
b) da smejo izvoljeni biti v odbor,
c) da sinejo nasvete staviti odboru, da jih predloži občnemu zboru,
d) da brezplačno dobivajo po društvu izdane spise. §. 11. Občni zbor ima tele pravice:
1. Voli vsako leto predsednika, njegovega namestnika, tajnika in denarnčarja in pet drugih od bornikov.   Izinej vseh deveterih udov odbora jih mora vsaj pet v Ljubljani stanovati, vsaj  šest pa biti izmej pravih udov;
2. odločuje po odborovem nasvetu o porabi denarjev za društvene namene;
3. vsprejema in izključuje društvenike;
4. sme spremeniti društvena pravila in
5. skleniti razpust društva.
§. 12. Občni zbor se mora vsako leto vsaj jedenkrat sklicati. Čas in kraj naznanja odbor po slovenskih časopisih najmenj dva tedna poprej.
Zbor veljavno sklepa, če je 15 udov navzočnih; reševati sme pa le take nasvete, kateri so bili v povabilu razglašeni ali od udov najmanje 8 dni poprej odboru podani. Odbor sme tudi sklicati izredni občni zbor, sklicati ga pa mora na zahtevanje 16 udov.
Skupščine občnega zbora so javne. §. 13. Društveno zadeve opravlja odbor brezplačno.
§. 14. Odbor ima skrbeti za izvrševanje društvenih namenov. Pri sejah mora biti vsaj 5 odbornikov navzočnih.
§. 15. Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti vnajnosti. On sklicuje odborove seje in odločuje pri jednakem številu glasov. Kakar je on zadržan, ga nadomestuje njegov namestnik. Tajnik oskrbuje pisarije v društvenih zadevah, denarničar pa društveno blagajnico.
§. 16. Podpore pisateljem se dovoljujejo vselej samo začasno, a se morejo po preteklem roku ponavljati.
Nedepolnim in delavnim pisateljem se navadno podeljujejo štipendije, da se v literarnem in ume-teljnem oziru izobrazijo. Nasvete za take podpore predlagajo udje, kateri koli.
O prošnjah za podporo pisateljev sklepa odbor.
§. 17. Ud društva neha biti, kdor prostovoljno izstopi ali je po občnem zboru izključen. Sme se pa izključiti vsak društvenik, kateri je zarad hudodelstva ali prestopka iz dobičkarije ali proti nravnosti kaznovan, ali kateri se brani izpolnovati društvena pravila, če je bil brez vspeha po odboru že opominjan.
§. 18. Ako bi se društvo po sklepu občnega zbora razšlo, določi zbor, kaj se ima z društvenim premoženjem zgoditi. Ako pa bi društvo nehalo, da ne bi več mogoče bilo zbdfci sklicati, imajo udje pravico pismeno po večini glasov določiti, komu naj pripade društveno premoženje.
§. 19. Prepire mej društveniki vsled društvenih razmer, rešuje brez priziva izbrano sodništvo, v katero voli vsaka stranka jednega sodnika, odbor pa imenuje predsednika.
§. 20. Spremembo teh pravil, kakor tudi razpust društva sme sklepati občni zbor samo z večino dveh tretjin glasov.
Domače stvari.
— (Najvišje potrdilo) dobil je v 9. dan t. m. zakon deželnega zbora kranjskega zastran pogozdovanja Krasa v kronovini kranjski.
— (Cesarjevič Rudolf in Štefanija) pripeljala sta se včeraj pri najlepšem vremenu v Krf. Danes popoludne dospeta v Kotor, jutri zjutraj pa je odhod v Cetinje.
— (Izredno volilo.) Nedavno umrši gosp. Viktor Smole postavil je v svoji lastnoročno pisani oporoki deželni muzej Rudolfinum glavnim dedičem vsega svojega premoženja, ki znaša nad 120.000 gld. Pokojnika neomožena sestra gospica Balbina Smole ima do smrti užitek tega premoženja. Ta oporoka važna je tudi zaradi tega, ker dobi muzej tudi rajnega Smoleta dragoceno starinsko zbirko. Pokojnik postavil si je s to oporoko najlepši spomenik, ki bode vsej deželi na korist.
— (Novomeškemu „narodnemu domu") darovala je banka „S lavi j a" 1 00 goldinarjev.
— (Slovstveni zabavni večer) je jutri zvečer ob 8. uri. Gg. člani naj se blagovoljno udeleže polnoštevilno.
— (Prvo popularno-znanstveno predavanje) „Narodni šoli" na korist bilo je včeraj dopoludne ob 11. uri. Gosp. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški čital je jako obširno razpravo o raznih boleznih uma, katero je mnogobrojno in odlično občinstvo, mej katerim je bil dež. predsednik baron \Vinkler, dež. glavar grof Thurn, župan Grasselli, pohvalno vsprejelo. Gmotni vspeh predavanj bode povoljen, kajti do včeraj opoludne stržilo se je za „Narodno šolo" že nad 130 gold.
— (Gosp. dr. J. Kulavic,) c. kr. dvorni kaplan in ravnatelj Avguštineja na Dunaji, častni korar Ljubljanskega stolnega kapitelna, bil je včeraj dopoludne ob 11. uri po knezoškofu dru. Misiji slovesno umeščen kot novoimenovani kanonik ad baculum. Popoludne bil je pri g. knezoškofu na čast kanoniku g. dru. Kulavicu obed, h kateremu so bili povabljeni korarji in nekateri duhovniki.
— (Gosp. Lav. Gregorcu,) novoimeno-vanemu vikarju pri Novicerkvi poklonila sta predsednik kat. tiskovnega društvu kanonik dr. KrižaniČ in blagajnik dr. J. Mlakar za 10letno požrtvovalno uredovanje „Slov. Gospodarja" v imenu odbora in društva zlat prstan z briljantom.
— (Iz Gradca) se nam 18. dan t. m. piše: Danes je bil na tukajšnjem vseučilišči Miroslav P loj, sin znanega domoljuba dra. Jakoba Ploj-a v Ptuji, doktorjem juriš promoviran.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj pred-j stavljala se je: Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v j 5. dejanjih. Spisal A. Kotzebue, preložil Jos. Cim-
perman. Burka ta ima malo prave vrednosti, kakor vse igre sploh, kar jih je spisal preplodoviti Kotzebue, pač pa mnogo smešnih prizorov in zavozljanj, tako da je za smeh dobro skrbljeno. Igralo se je dobro, gladko, skupni utis bil je ugoden. Pred vsemi omeniti nam je g. Gor az d a, ki je zaspanega graš-čaka BorovBkega jako vrlo predstavljal in to kakor glede izborne maske, tako tudi glede igre. Gospo-dičini Vrtnikova (Borovska) in Zvonarjeva Dragana) rešili sta svoji ulogi prav dobro. Gospica N igri no v a (Gvozdenka) nastopila je včeraj prvi krat v večji ulogi. To se je deloma pri njenej igri poznalo, a vsakdo se je tudi uveril, da bode g. Giz. Nigrinova vredna naslednica svojih izredno nadarjenih sester. G. Danilo (DobriČ) ugajal nam je vseskozi, isto tako tudi g. PetriČ (major B.). Gospod Slavko (Selicour) bil nam je v obče po volji, a opazili smo parkrat, da svoje uloge ni predobro znal. Gledališče ni bilo dobro obiskano. Temu krivo bilo je nekoliko lepo vreme, nekaj pa tudi to, da je bilo v zadnjih 24 urah preveč točk na narodnem programu. V sredo zvečer „Sokolov jour fixeu, včeraj dopoludne predavanje v Čitalnici, zvečer pa slovensko gledališče. To je preveč v tako kratkem času, zabava je zabavi na potu. V interesu stvari same naj bi se v bodoče na to oziralo.
— (Sokolov jour fixe) preteklo sredo bil je neki precej živahen, a zapoznil se je za dobri dve uri. Glavna stvar pri takih večerih je točnost, za katero naj torej skrbe odborniki in reditelji.
— (Radeckega kip) v „Zvezdi" okrasili so včeraj po noči z lovorjevimi venci in cvetlicami stari vojaki, ki so nekdaj pod Radeckim na Laškem služili. Letos preteklo je 25 let, odkar se je ta spomenik postavil. Popoludne mej 3. in 4. uro svirala je vojaška godba pred spomenikom. Občinstva bilo je par tisoč prisotnega.
— (Avstrijski agrarni zbor.) V 23. dan t. m. snide se tretji avstrijski agrarni zbor na Dunaji. Posvetoval se bode o avstrijskem kmetijstvu
in vzame si za podlago svojih razgovorov vprašanja, ki so z večine tista, ki jih je vlani reševala vaša kmetijska enketa v Ljubljani. Na agrarnem shodu Dunajskem bode kmetijstvo vseh vaših kronovin zastopano po poslancih kmetijskih družb, deželnih poljedelskih sovetov in odličniših gospodarskih društev. Kmetijsko družbo kranjsko bode zastopal državni poslanec gosp. dr. Poklukar, goriško državni poslanec g. Fran grof Coronini in grof Kinskv, štajersko baron Berg, dr. Keilsberg, Miiller, Schmir-ger, baron Washington. Štajersko društvo za deželno konjerejo odpošlje barona Hackelberga. Kmetijska družba v Celovci ne bode zastopana.
— (V veži pustila) je nečloveška mati 5 let starega otroka v neki hiši na sv. Petra cesti. Otrok je nezakonsk in ime mu je, kakor dete pravi, Miha Jentl. Nečloveška mati je ubežala.
— (Zgubila) je uboga delavka 20 gld., katere bi bila imela nekam nesti. Reva bode pol leta morala služiti za to vsoto, ako ni pošten človek našel denarja.
— (Ljudske knjižice) izšla sta zapored 5. in 6. snopič ter donesla nam po g. Lavoslavu Kordeži zbrane „Kratkočasne povesti" in „Pobožne pripovedke in povesti". Zapisal I. S. Grom« barov vsega vkupe jako veliko prav primernega berila. Pri tej priliki priporočamo prav toplo še jedenkrat to podjetje. „Ljudska knjižnica" odlikuje se po dobri vsebini, lični obliki, izredno nizki ceni (snopič po (> kr.) in po tem, da tako točno izhaja. Vsaka prava slovenska hiša naj si omisli „Ljudsko knjižnico".
— (Za 30 soldov ustreljen.) V „Edi-nosti" čitamo: V nedeljo je šel mladi kmečki fant Anton Božič iz Socerba nad Dolino v Trst, kder si je kupil nekoliko regadina, da si popravi hlače. Ko se je vračal, klical ga je od daleč nek finančni stražnik; a ker se fant ni hotel ustaviti, ampak je šel hitro dalje, ustrelil je financar za njim, krogla je šla ubožcu skoz trebuh in je tako precej svojo dušo vzdihnil še mladi, lepi kmečki fant, — Našli so pri njem nekoliko bračev regadina, od katerega bi bil k večemu 20 do 30 soldov carine plačal. Za 30 soldov — torej smrt. Finančni stražnik se je očividno prenaglil; a ljudstvo je strašno razsrjeno, tako sicer, da se je bati nemirov. C. kr. oblastnije naj boljše pouče svoje organe, da ne nastanejo nemiri zarad netaktnosti posameznih organov.
— (P t u j s k a Č i t a 1 n i c a) ima 13. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v svojih prostorih letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo, blagajnikovo, in preglednikov; volitev predsednika, odbora in preglednikov in drugi nasveti. Na 8. t. m. določeni občni zbor se ni vršil, ker ni prišlo postavno število društvenikov. Zunanji udje se tem potom k zboru vabijo. K seji uljudno vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 20. marca. Današnja „Wiener Allg. ZeitungM donaša naslednjo brzojavko: Praga 19. marca. Naučni minister baron Konrad dal je, kakor se poroča tukajšnjim politiškim osobnostim, svojo ostavko.
Novi (Castelnuovo) 20. marca. Po viharnej vožnji dospela sta prestolonaslednika srečno semkaj. Popoludne odpotujeta naprej v Kotor.
Suakim 20. marca. (Reuterjevo poročilo.) Angleži dospeli so po malem boji v Hasheen. Sovražnik pomaknil se je nazaj. Po dovršenem izpoznavanji (recognoscirung) vrnili so se Angleži v ostrog. Sovražnik je takoj zavzel postojanke, katere so bili Angleži ostavili. Graham je zaukazal, da more ves njegov vojni oddelek, izimši jeden batalijon, jutri zjutraj biti zunaj ostroga.
Frankobrod ob Menu 19. marca. V promogovih jamah v Camphausenu uneli so se preteklo noč ob 1. uri plini. Vsled eksplozije zrušila se je jama. Sedemnajst delavcev se je rešilo, okolu 200 je zasutih. Do 3. ure popoludne izvlekli so 127 mrličev in 51 živih rudokopov. Druge, ki so globoko podsuti, izkopali bodo le polagoma.
Pariz 19. marca. V spomin na komuno bilo je včeraj kakih dvajset banketov. Mir se javno ni kalil.
"VVashington 19. marca. Senat vspre-jel je včeraj resolucijo, da treba zabraniti zje-dinenje  osrednje Amerike  v jedno republiko.
Migljaj aradnt*tvu. V velikem delu sedele iivo-tmrenje je največkrat nzrok bolestim na jetrah, ilatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov .Se i d lit/, prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti postnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dunaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi 2ahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno /.nnmko in podpisom. 9 (11—2)
Meteorologično poročilo.
S Q	Cas opazovan j a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
18. marca	7. zjutraj 2. pop. 'J. zvečer	736 53 733 93 mm. 732 79 Dim	5 4° C 13 6" C 7 0" G	si. jz. m. jz. si. jz.	jas. d. jas. d. jas.	1 0 00 mm
t m s d .-H	7. zjutraj 2. pop. 9. »večer	730 66««. 729 00 mm. 728 86 mm.	rt 8" C 13 0- C 7 0-0	si. (t. zjz. Bl.jZ.	obl. d. jas. jas.	o-oo ■■.
Srednja temperatura 8 7° in 8 9\ za 5 2» in 5 3° nad nonnulnm
H>-CLn.aosIca, "borza,
dne 20. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld. 50 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 90 „
Zlata renta........... 10S „ 70 „
5*/, marcnH renta......... 99 B 26 „
Akcije nan>dne banke....... 863 „ -- B
Kreditne akcije......... 302 „ 75 ,
London............ 124 n 20 „
Napol ........                                              .   . 9 „ 79 w
C kr cekini ....... 5 „ 80 „
Nemške mirke    ....       .   .   .   . 60 „ f.B „
4«/# državne srećke iz 1   1854   250 gld 12» , — n
Državne srečke iz 1  1864          100 gld 171 „ 50 „
4°/, avstr zlata renta, davka prosta.   . 108 B . 75 „
Ogrska zlata renta 6U/,...... — „ — ,
.    «*/•..... 98 „ 95 .
„    papirna renta 5u/#  .                .   . 93 „ 85 n
5*/* štajerske zemljišč  odvez  oblig . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5»/,             100 gld 116 „ — „
Zemlj obč avstr -l1,", zlati zast  listi . 123 „ 75 „
Prior oblig  Eli/.abetine zapad železnico 113 „ — „
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 75 .
Kreditne srećke.....100 gld 178 „ 25 ,
Rudolfove srećke.....10   „ 19 „ 25 ,
Akcije anglo-avgtr. banke .        120   „ 104 , 75 „
Tratnuiway-društ  velj. 170 gld a v .   . 216 „ 75 „
Velika zaloga pravih
Mit (arnitoo
okajenih in osoljenih, prve vrste, ki se tudi lahko surovi jedč, razpošilja vsako število po Bledečih nizkih cenah na vse kraje in sprejema tudi domaČe pridelke v zameno. I. vrste velike ribe okajene   .   .   .   gld. 15.501 v sodih H.    ,        -    ' s        n        ....   18.— 1
MI*      n n ti n ...
IV.      m n * r» ...
Slaniki osoljeni v sodčkih po   5 Ko.....gld. 2.—
»10......3.75
na kolodvoru Trst proti povzetju ali netto Cassa. (121—8) S spoštovanjem
EVGEH DOLINAH v TRSTU.
po 600 10.50 f do 650 8.— I rib.
Prva zaloga.
za 5
kilo zavoj   gld. 180 kr.
9 10
iT.
o H
(131-
Snhi slaniki Bpeekflandera .
LogoRslanik)    . . ,, ,, „ » 2.16
okajene jegulje „  ., „ „ „ 6.30
jegulja mlada . .        „ „ „ n 4.50
jegulje en tielee  . „ „ „ „ „ 3.72
rii»jit mlada   . ■ ,i » » n 2-28
krnnine sardine . „ „ „ „ ,, 1.68
polni slaniki   . . „ „ „ „ „ 1.80
kavijar, uralskl Perl „ „ „ „ „ 8.10
kavijar,     „ „ „ 2«/, „ „ „ 4.38
kavijar,     „ „ „ iy4 » n * 240
Cene se razumejo za proHto vozntine..
4)    Curinu za Avstrijo plača prejemnik.
Pwa marzeilsta oalerta
je najgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za el-•tenje in aboliranje  Onn in  jamči  ne  za n«)bol|*i vspeh; dobiva se pri (30 —20;
A. HARTMAMI-u,
tt Ijj-a.'Hsljatm.i, Tavčarjeva palača.
Službo pisarja (diurnista)
z mesečno plačo 30 gld. razpisuje podpisano c. kr. okrajno glavarstvo. Prosilci, ki morajo biti popolnem zmožni nemškega in slovenskega jezika, naj ulože tukaj prošnjo do 31. marca t. 1.
C kr. okrajno glavarstvo v Tolminu,
dne 12. marca 1885.
(163—1)
Oznanilo.
Na i.o mi. mej Ljubljano in Vrhniko, poleg velike ceste se da
hiša z gospodarskim poslopjem
posestnice Marije Petrič, sposobno za vsako kupčijo ali obrt-nijo, takoj ali o Sv. Juriji ld85 v nojem. (132—5)
Več o tem se izve pri Fran Obrtna na Vrhniki.
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim se je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo koristatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspeho, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter jo zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strašuej bolezni.
Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh i tanov.
Za ozdravljenje   potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti  poštnemu  povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110—4) Naročila naj se adresujejo neposredno na me.
S. Itiel»tt4'lilu&<ki\ specijalist. Berlin S., Brnudenburgstrasse SJ5.
Hamburg.
Max Kreimever.
NAJBOLJŠI
VV\R ZA C\GARer
+ Je pristni <
#•*»•«««•«.»■ A- f'utn'ikat
Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!!
Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLiON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo.
■. 11
Fao-Simile de. l'Et|qu ■
°is  rAan/cAnrs.
17 Itn« Mmvt * KARIH
imajoč večletne* odvetniško in sodnijsko prakso, službe — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo venskega Naroda". (160
•1 (*^JUr*r* H^j^jž^^-s^^j^^-^^J^j^
I: Trsta v Novi-Jork mwL
Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno Novi Jork in vsprejemajo  blago in potnike  po najnižjih cenah in e najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Teutonla", odhod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike aoo ffold. — Vmesni krov «0 uol«l. Potniki naj se obrnejo na (117—16)
3". t e 2£ 321 TJ" X Xj e ,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne  naj se na' Emlllan« d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trsta.
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno Izvrstno zdravilo zoper vae bolezni v elodci,
in nepresežno zoper nealast do Jedi, slabi želodeo, imrdcio sapo, napihne-nje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ±e-lodoi, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-,., niči, Jetrah in soper zlato
U iilo.
Si
(Hhivna 7.nb>tju : Lekar €. Rrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 2jSSJT~ 33 kr,
Prave ima same: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajske} cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg;i. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielino. V Celji: le!:nr J. Kupferschmicd. V K r a ti j: lekar D r a g. Sa v 11 i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Črno m 1 j i: h-kar Ivan Blažek. V Škoi'jej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
Vmtr Svaritev! Kri se v zadnjem ča.-m naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vti-mene besede: Echte Mar'nueller Magentropt'en — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljsko matere božje, mora hiti poleg te, podobe utiimeim sod-niJBko spravljen-1 varstveno knaineuje iu zavoj mora biti zapečaten z našim Viiri^tvciiim iiih.iii«»-11)c 111. Izdelki podobnega ali istega imena, ki no-majo teh znakuv istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovale: in Prodajalci (HO—6
I
Dr. Schmidt-ovi uspešui
prilepMzatoja očesa
uporabljajo se le mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schu.idt-ovih prilep kov za  kurja očesa je skoro osupljiv, k:ijti )io opetovane! rabi teb prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena iUatUlol s 15 prilepki iu z roženim  dletcem  za izdiranje kurjih očes kr. a. v.
TDt. Behr-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter ho že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn:m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isc-hsoli, bolečinam \ križi in lnlit nem mozgu, bo/jasti, otrpneiiju, < slabljenja in poluoijam. Na dalje se tir. Hehr-ov živčni ekstrakt z najbo'jšini uspehom rabi preti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih iu mišićnu, nervoznemu glavobo\ju i šumenju v ušesih. Dr. Hehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe TO kr. h. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevat, Bittner-jeVO izdelke in samo one za prave priznati, kater: im:.j<i polno firmo: „Julius Bittners's Apotheke in Gloggnita", In vsake druge podobne Izdelke kot nevredne zavrniti. «401—22)
Glavna razpošiljalna zaloga: GlogRititr., Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Bittnec-Ja.
Dr. S« linif <li-oi «■ prilepi - m kur n ofiesa in dr. itelir-ov živčni ekNtrakt prodajata v L.)ubljaui lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trahovzj.
f.i fino in dobro Burgumlsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih mojega svaka Josipa pl. Czeke v Kiselctt na Ogor-skem je izvrstno desertnu vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega luilobe iu izvrstnih svojitev pri žolodčevill boleznih, po-masjkanju krvi, oslabljeni!, riiarrhOe in reconvalescen^i s izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Sle/.ija 1 uporablja to vino že več kakor 15 le) in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvaleseeuci. Vino DO ne Bine piti mrzlo, ampak se mora pred poraho pustiti, da dobi temperaturo sobe.      ^ (44 — 6)
Jedino zalogo za Kranjsko
ima
"v X^Jiil>lj;iiii, !VIowtiii n*i«*. SBB Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. wm Velika steklenioa velja SO kr., 10 steklenio 7 gld.
Prazne steklenice se nazaj vzeino. — Po pošUi bo pošlje najmanj 5 steklenic.
Izdatelj i» odgovorni urednik: Iyai Železni k ar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
596323