i tf/$)0 �uss� NAPOVEDNIK v Evropski uniji, njegova prilo,zi v rlUIA,p,----1• ideje in tudi previdnost• konkurenčnost in prepoznavnost 2., 3. in 4. stran Vstop v EU edinstvena priložnost . ,, za povečanje prepoznavnosti Slovenije - predlog za izvedbo projekta že pripravljen Rdeča nit tokratne številke Turi.zrna je Evropska uni­ ja in turizem. Obdelali smo jo iz več vidikov - kako je slovenski turizem pripravljen na vstop (pa tudi, kako je Unija pripravljena na turizem), kako je turi­ zem zastopan in organiziran znotraj Unije, kje so možnosti črpanja sredstev iz evropskih skladov, kje so priložnosti slovenskega turizma, pa tudi nevarno­ sti in nenazadnje - kako lahko vstop izkoristimo kot edinstveno priložnost za večanje prepoznavnosti Slovenije. Odgovor-na slednje vprašanje poiščite v tokratnem komentarju, v nadaljevanju pa vas sezna­ njamo z najnovejšim dogajanjem na tem področju. Slovenijo je potrebno v letu 2004 in v celotnem obdobju do leta 2oo8 postaviti v središče pozorno­ sti izbranih skupin deležnikov v EU, zagotoviti opti­ malno, učinkovito, uspešno in celovito predstavlja­ nje Slovenije in tako povečati njeno prepoznavnost in ugled. Slovenska turistična organizacije je tako prevzela pobudo in že pripravila predlog za izved­ bo projekta, ki predvideva aktivnosti povečevanja prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot države na trgih EU prek turizma, ostalega gospodarstva, kul­ ture, mednarodnih odnosov in drugih področij. Pro­ jekt temelji na partnerstvu organov in institucij, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi. Izvedba projekta predstavlja prvi resen korak k ob­ Ukovanju nacionalne strategije za predstavljanje dr­ žave v mednarodni skupnosti. Organom, instituci- jam in podjetjem, ki bodo v naslednjih letih inten­ zivno komunicirali z Evropo, bo s tem olajšan pro­ dor v prostor in na trge EU. Predmet projekta: Projekt povečanja prepoznav­ nosti Slovenije ob vstopu v EU - strategija in iz­ vedbeni načrt komuniciranja, oblikovanje načina delovanja partnerjev za doseganje sinergičnih učinkov komuniciranja, priprava in izvedba krea­ tivno za.snovane akcije. Pričakovani rezultati povečanja prepoznavnosti in ugleda Slovenije: · Povečanje turističnega prometa iz emitivnih dr­ - žav EU; · Lažji prodor in izboljšan položaj slovenskih pod­ jetij na trgu EU; • Večji in lažji pritok tujega kapitala in neposrednih investicij v Slovenijo; · Opaznejša vloga Slovenije v mednarodni politiki; · Večje možnosti za pridobivanje mednarodnih do- godkov in srečanj v Sloveniji; · Olajšano vstopanje v mednarodne povezave; · Podpora prodoru slovenskega znanja, kulturi pd. Proces izvedbe projekta: Predlagani projekt bi naj bil izveden v dveh fazah. V letu 2003 se predvideva priprava načrta komuniciranja, priprava krativne ak­ cije in opredelitev vsebine komuniciranja, v letu _2004 pa izvedba komuniciranja. • • • • • • • • 1 1 ' 1 • POGOVOR TA MESEC• z direktorjem Mayermccann Markom Majerjem • Varčevanje pri graditvi ugledaje nevarno, a ne pozabimo-»Manjje večc 12. stran Ko je zadnji čas za krovno komunikacijsko akcijo BOJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Guruja novega (beri drugačnega) poslovnega sveta sta prepričana, da danes praktično ni več izbire - ali se greš funky business, ali pa te ni. In da smo vsi obsojeni na edino svobodo - svobodo izbire. Uspe seveda zgolj tisti, ki odkrije edinstven recept. Te zakonitosti bi lahko, ali bolje rečeno morali, prenesti tudi na področje, ki nas zaposluje že polnih dvanajst let, še toliko bolj pa ravno zdaj, ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo. Gre seveda za prepoznavnost Slovenije. Nordstrom in Rodderstrale torej verjameta v edinstvene recepte. A s proble­ mom predstavljanja države, ki je vse prepogosto razdrobljeno in zato neučin­ kovito, se ne soočamo samo pri nas, temveč tudi v državah z mnogo daljšo tradicijo in še bolj številnimi institucijami. Res je tudi, da �oznamo zelo uspe­ šne primere držav, ki so izgradile svojo prepoznavnost, ali bolje rečeno brand. · Tako kot v poslovnem svetu vse bolj veje takšen ali drugačen, če hočete funky veter, se klima spreminja tudi na področju nacionalnih držav. Države se mora­ jo obnašati, kot tudi trdi angleški marketinški strokovnjak Wally Ollins, kot kor­ poracije. Tržno torej. To zahteva tudi nove oblike komuniciranja. Intuitivnost zamenjuje strateško načrtovane komunikacije, ki vse bolj sledijo zakonitostim oblikovanja, grajenja in upravljanja blag�vnih znamk. O tem piše tudi naša av­ torica na straneh 10. in 11. Poti so seveda različne, a recepti so! Ostaja dejs­ tvo, da brez strateškega pristopa in sodelovanja ni pravih rezultatov. Država Slovenija v vsej svoji zgodovini še ni izpeljala celovite in sistematič­ ne promocije, kljub nekaterim nameram v letu 1999 in posameznim dobro koordiniranim akcijam. Vladni Svet za promocijo je že nekajkrat opozoril na omenjeno problematiko, prav tako Strokovni svet za turizem pri gospodar­ skem ministrstvu, pa vladni Pododbor za turizem, pa tudi Projektni tim za trženje slovenskega turizma in Upravni odbor STO in seveda nenazadnje tudi zunanji strokovnjaki ter splošna javnost. Velja pravilo, da je upravlja­ nje nacionalne korporativne blagovne znamke naloga vlade, a naloga je še posebej težavna, ker se vlade, investicijski uradi, turistične organizacije, kul­ turne in športne institucije, razne profitne in neprofitne organizacije in os­ tali, ki sokreirajo to zgodbo, vse prepogosto ne znajo oziroma ne morejo uskladiti. V osnovi ni pomembno, kdo prevzame iniciativo, pomembno je, da se problema zavedamo, kar je prvi korak k njegovemu reševanju. A bolj kot kdajkoli prej je jasno, da časa za ponovno dolgotrajno usklaje­ vanje ni več! Vstop v Evropsko unijo predstavlja ne zgolj edinstveno, tem­ več tudi zadnjo priložnost, da izvedemo usklajeno, celovito, krovno, stra­ teško akcijo za povečanje prepoznavnosti Slovenije in da Slovenijo vsem ključnim deležnikom (državljani Unije, poslovna in politična javnost, turisti itd.) predstavimo kot državo, kot turistično destinacijo, kot družbo, teme­ lječo na znanju, kot državo z dosežki na področju kulture in športa, zuna­ njih odnosov, kot drugačno, edinstveno članico. Prav ta prvi vtis je izjem­ nega pomena za proces nadaljnje graditve njenega ugleda. Pri tem velja izrabiti prav značilnosti turizma kot utrjevalca ugleda države. Turizem omogoča oblikovanje posameznikovih osebnih izkušenj, slednje pa so v primeru Slovenije vedno boljše od pričakovanih. Velja tudi, da je bil prav vpliv prenosa ugleda - ustvarjenega s turizmom, na oba druga dva po­ dročja, izvoz izdelkov in storitev ter neposredno investiranje, že velikokrat• dokazan. Na ta način so uspele povečati prepoznavnost in zagotoviti doda- ■1.--_ ___,..,_, no vrednost za gospodarstvo, izvoz, politiko in druga področja Irska, Nova Zadnji čas za prijavo na SIW 2003 oktobra v Termah Catež Letošnja, že šesta Slovenska turistična borza (Slovenian lncoming Workshop) bo tudi tokrat v mesecu oktobru (od 16. do 20. oktobra, osrednji poslovni dan pa bo potekal v petek, 17. oktobra), a prijave je potrebno oddati že do 4. julija (O. Prijavnico lahko najdete na slovenia-tourism.si/siw2003, za vsa vprašanja pa vam je na voljo vodja projek­ ta SIW 2003, Jana Apih (01 58 91 844/867, e-pošta: jana.apih@slovenia-tourism.si ali sandra.jerebic@slovenia­ tourism.si). Tudi letos bomo veliko pozornost namenili izbiri najprimernejših poslovnih partnerjev, še posebej iz ključ­ nih in perspektivnih trgov. l{otizacija za SIW 2003 znaša 65.000,00 SIT + DDV (20 %) za dve osebi na podjetje. Zelandija, Singapur in mnoge druge države. Tudi Simon Anholt govori o tu­ rizmu kot prvemu med enakimi. Državo Slovenijo je torej najbolj primemo promovirati najprej skozi turizem, ki na nedvoumen način »odpira vrata« os­ talemu gospodarstvu, kulturi in politiki države. Slovenska turistična organizacija je tako prevzela pobudo in že pripravila predlog za pripravo in izvedbo projekta povečanja prepoznavnosti (na kratko ga predstavljamo prav na 1. strani). In dobila podporo na Strokovnem svetu za turizem, še meseca junija bo predstavljen tudi na vladni seji. Obstaja torej zavedanje problema, priložnost za njegovo reševanje, zdaj pa je predlog za izvedbo projekta že tudi na mizi. Potrebno je le še prižgati zeleno luč! ... In se zavedati, da nam bo sicer na marsikaterem področju (za)svetila rdeča.