4554 AA O U ) N J A K. j ) I l4 I C A Janina plačana v gotovini OArt ,a postale i gruppo Cena 300 lir ^..viuhlSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 188 (10.407) TRST, petek, 17. avgusta 1979 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* plovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SEDEM MESECEV PO BEGU IZ CATANZARA Argentinska policija aretirala Deofašista Giovannija Ventura Sledila naj bi ga s sodelovanjem italijanskih organov javne varnosti - Okončine aretacije zaenkrat niso znane - Italija začela postopek za ekstradicijo .BUENOS AIRES — Sedem mesesev po begu iz Catanzara je bil v , ejstijiij dneh aretiran v Argentini Giovanni Ventura, treviški založnik, Je bil skupno s Francom Fredo in Guidom Gianettinijem obsojen na . ®rtno ječo zaradi pokola v Kmečki banki v Milanu. Ventura i*renuti!o zaprt v nekem komisariatu v Buenos Airesu, kjer mu sodili zaradi posesti ponarejeno ^jnoga lista. Vest o aretaciji Sl) Va?W'ia Venture je v sredo prvi . ®dl časnikarjem italijanski no-L J1 Minister Virginio Rognoni, ne-J,ur Pozneje pa jo je s skopim 8eor m sPoročilom potrdilo tudi ar-„1Dsko notranje ministrstvo. l- mniaiije ministrstvu. *ist?'ki> •aretacii' deviškega neofa- tijeni Pon . . _ daril-’ slre'a z jasnega ut- .. t li crviorvcgci ucuia Uett' -- skupno s Fredo in Gian-T_Utiijem glavni krivec pokola na ; ontam ivni del podlega in krvavega BgE ^______ Fontana, vsaj kar zadeva o- v sončnem velikošmarnem ju-' ko je bilo italijansko glavno na pol prazno in ko so bili jSster ^službi le redki dežurni novinarji. Rognoni je bil v svoji iz-stvu z&drian in meglen, v bije 86 je omejil le na sporočilo, da »in v^njlnska policija ob sodelova-l).i pijanske sekcije Interpola pri- tri ...................... tji? hoteli vedeti za okoliščine are-cj ali so italijanski preiskoval-je ®J^li na sled tud Fredi, ki cg pobegnil iz Catanzara, tri mese-i Venturo, je minister odvrnil ^lOritfn™ <(^e morem vam 0 dokler se ni sredi av itaUjjM 1974 nepričakovano javil Hajk d( domovini! čaka zapor sredi avgu-na ^,. v—. veleposlaništvu, če- dobro vedel, da ga ob p^> ga je ^ktfei in Preplašen, ker so *le t, 1 Pokrovitelji zapustili, k UeOTllI _______ Tin S i! 1,„* C •»j, il”i' * Bujega* zapor v Italiji kot smrt Nej"0,8 Airesu. In življenje si je J °okupovr.l s trdovratnim molki .stalnimi poskusi, da bi spra-. Pe, ^bovalce na zgrešen tir. . * la*** za njim je v Argentini na-4» J|,Rče založnik Giovanni Ven-! Se' m ie pobegnil iz Catanzara L Ipah*1^ Povsem pojasnjenih okoli-l 5» °b pomoči tistih krogov, §k»vvsega začetka ovirali pre-p1 Pokolu v Kmečki banki na "Ona, ki so preprečili roki n,,,, . Pravice, da bi segla dlje 7*.crealnih krivcev in dosegla Wj Kl so za kulisami zločin navale mi spredali mračno mrežo ^ aapetosti in terorja. Te si-katere, kot je nakazala i če,,'a 0 Pokolu sodijo del raz-obveščevalne službe SID in Sej j Politični krogi) so z orga-bega poplačale Fredo in I ^dai *a "iu" molk. ■! jnJ, le v tej verigi pajdaštva >!et, ,'ečnosti očitno popustil en iaf,v*ški založnik je bil prepu-b„ ,;ni usodi. Vprašanje je, ali M l^ie večkrat zagrozil, sprego- •ura zato maščeval ne- SiimVentl v°. j,,,. .Pokroviteljem, ali bo konč-'lrlj | le večkrat zagrozil, sprego-Jbli # Povedal resnico o zakulis-> a preveč nevarna, 'V. dovolili, da pride na Letali trčili v Sovjetski zvezi 150 mrtvih MOSKVA — Dve sovjetski letali sta trčili v zraku, približno 800 kilometrov južno od Moskve. Vest je potrdila sovjetska agencija TASS, ki, kot je običaj v tej državi, ne navaja nobenih podrobnosti. Baje jc pri nesreči izgubilo življenje kakih 150 oseb, kar pomeni, da je to druga največja nesreča v zgodovini sovjetskega letalstva. Leta 1972 je namreč strmoglavilo letalo na progi Pariz - Moskva in življenje je Ižgubilo 172 oseb. Vest sc jc razvedela, ker je bila na enem od obeh letal nogometna ekipa Pakhtakor iz Taškenta, ki je potovala na neko tekmo. Vsi člani te ekipe — 14 igralcev in 3 spremljevalci — so umrli. Več o tem In o #čmi knjigi* nesreč nogometnih ekip na športni strani. je Youngov pogovor na kuvajtekejn veleposlaništvu z elektronskimi' napravami zabeležila izraelska tajna obveščevalna s)užba. To naj bi stisnilo ob zid tako Younga kot državno tajništvo. Carterjeva administracija je bila namreč z zadnjih dneh r žarišču histeričnih napadov izraelske vlade pod obtožbo, da hočejo ZDA priznati PLO. Pred ostavko se je Young sestal z državnim tajnikom Vanceom, nato pa se je kar tri ure in pol pogovarjal s predsednikom Carterjem. Na tiskovni konferenci, kjer je napovedal svoj odstop je bil za časnikarje nadvse zanimiv. O zadevi Vanče je brez zadrege povedal: »Nisem se lagal, le zamolčal sem del resnice*. A kar je za Carterja najvažnejše, Young se je z njim razšel brez sovraštva, z zagotovilom, da ga bo podprl na predsedniških volitvah. , . „ «Andy» je torej ponovno navaden državljan, a njegov odstop je že sprožil val nasprotujočih si reakcij. V Tel Avivu so vest sprejeli s slabo prikritim zadovoljstvom. Palestinci obsojajo sionistični pritisk in ugotavljajo, da ima Carterjeva administracije vezane reke. Moskva trdi, da sta izraelska in ameriška politika eno in isto. Črna Afrika žaluje za edinim prijateljskim glasom v Ameriki, južnoafriška rasistična režima očitata, da je Young še predolgo rovaril. Za predsednika Carterja pa je kljub Youngovim zagotovilom najbolj zaskrbljujoče stališče, ki so ga zavzele črnske organizacije. Vse brez izjeme obsojajo njegov odstop: »V svet diplomacije je prinesel svežino in poštenost, če je to nesprejemljivo, je kriva diplomacija in ne Andy Young.» (voc) DOLG INTERVJU UREDNIKOM BEOGRAJSKE «BORBE» Predsednik Tito o mednarodnih vprašanjih pred bližnjim vrhom neuvrščenih v Havani Poudarek na nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav in na odgovornost neuvrščenih držav, med katerimi prihaja do sporov - Konferenca v Havani bo dala nove pobude v boju proti vsem oblikam nadvlade BRIONI — Jugoslovanski predsednik Tito je v intervjuju urednikom beograjske Borbe govoril o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost gibanja neuvrščenih in o pripravah na bližnjo konferenco neuvrščenih v Havani. Objavljamo del misli, ki jih je izrekel Tito. *Od šeste konference v Havani pričakujem. da bo kot vse dosedanje. konferenca kontinuitete in tudi novih, akcij. Vsaka dosedanja konferenca voditeljev neuvrščenih držav je obravnavala specifične probleme. s katerimi se je soočala in iskala poti za njihovo rešitev. Vse konference so potrjevale neuslav-Ijivost gibanja neuvrščenosti v boju za nove politične in ekonomske odnose v svetu. Glede na to bo tudi šesta konferenca dala nove pobude v boju proti kolonializmu, neokolonializmu, imperializmu in vsem oblikam nadvlade, bom za nove demokratične in pravičnejše odnose v svetu, boju za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Živimo v zapletenih razmerah z dinamičnim pa tudi nasprotujočim si razvojem mednarodnih odnosov. Smo priče velikih pozitivnih dosežkov, kot so to osvobajanje milijonskih množic izpod kolonialnega suženjstva, opredeljevanje vse večjega števila držav za svoj socialistični razvoj, preraščanje gibanja neuvrščenih v močan dejavnik svetovne politike itd., hkrati pa se soočamo s številnimi odprtimi problemi in ostanki starega sistema odnosov, zlasti z raznimi oblikami neenakopravnosti, izkoriščanja in uporabe sile. Podoba današnjega sveta je še vedno daleč od tiste, ki si jo želimo. Svet je še vedno blokovsko razdeljen in obremenjen z nevarnimi nasprotji, ki se vse pogosteje prenašajo na področja neuvrščenih in drugih držav v razvoju. Žarišča sporov niso odpravljena, na žalost se pojavljajo tudi nova. Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in pritiski, ki temeljijo na sili, vključno tudi oboroženi posegi, so še vedno navzoči. Agresija na mnoge države ne po-jenjuje. Oovolj je omeniti težke napade Izraela aa Libanon ali nabode na države prve linije na jugu Afrike s strani rasističnega režima Smitha in Pretorije. Bili smo priča zelo težkim dogodkom v jugovzhod ttt Aziji: kršena so bila temeljna načela nevmešavanja. Tekma v o-borožitvi se nadaljuje. Pred nekaj leti smo se zgražali nad vsoto 300 milijard dolarjev, ki smo jih pc svetu na leto porabili za oborožitev, zdaj pa se je ta številka občutno povečala in presega 400 milijard. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinimnuiuiiHiiniiutHtiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiMuiiiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiimiimiiiiiniuimimiiiiiiiiiiiii VIHAR SPREMENIL ŠPORTNO PRIREDITEV V TRAGEDIJO MED OCEANSKO REGATO 17 MRTVIH Brodolom številnih jadrnic med Irsko in Anglijo LONDON — Sedemnajst mrtvih je za sedaj tragični obračun zadnjih ur oceanske regate «Fasnet. race* veljavne za «AdmiraTs Cup», ki jo je v noči s torka na sredo med Irsko in Anglijo zajel vihar orkanske moči. Prve torkove vesti so le navajale poslabšanje vremena, iz ure v uro pa je postajal poiožaj vedno bolj dramatičen. Praznično vzdušje na skoraj ‘100 jadrnicah se je spremenilo v žaloigro, v boj za življenje in smrt. Nevihta 10 - 11 stopnje po Beau-fortovi lestvici, z valovi od 10 do 15 metrov in s sunki vetra do 120 kilometrov na uro je povsem iznenada presenetila udeležence regate. Britanska vojna mornarica je kaj kmalu spoznala resnost položaja, a nihče si ni mislil, da bodo razsežnosti tragedije takšne. Prvi radijski pozivi za pomoč so začetni optimizem zrušili, mornarica je na morje poslala vse razpoložljive vojne ladje in številne helikopterje. Na obsežno prizorišče tragedije so se podali tudi vlačilci, trgovske ladje pa so spremenile smer. Reševalci so rešili 125 udeležencev, med njimi tudi take, ki so že ure kljubovali morju v rešilnih jopičih. V sredo zjutraj je bilo reševalcem popolnoma jasno, da se soočajo z najhujšo tragedijo v zgodovini oceanskih regat. Brodolom je doživelo 25 jadrnic, številne je vihar hudo zdelal, da niso mogie z lastnimi sredstvi pripluti na cilj, v ori-stanišče Plymouth. Med takimi je bila tudi jahta bivšega predsednika britanske vlade Heatha »Moming cloud». V Plymouth pa so srečno prispele vse štiri italijanske jadrnice «Moro di Venezia*, «Yena*. «Vanina» in «Rose Selavy». Na eni izmed jadrnic, Yeni, je bil vkrcan tudi Tržačan Bruno Catelan. Vse štiri jadrnice se med viharjem niso oglasile, da je v italijanskih krogih vladala precejšnja zaskrbljenost. Britanski reševalni štab pa je ' ^ _ i Reševalci dvigujejo na krov truplo utopljenca (Telefoto ANSA-UPI) predsinočnjim optimistično izjavil »No news good news* (nobena vest, dobra vest). Italijani so res imeli srečo, le »skipper* jahte Vanina si je zlomil prst na roki. Kot rečeno, je zadnji obračun pomorske tragedije sedemnajst mrtvih, številka pa se bo po mnenju reševalcev v prihodnjih urah še nekoliko povečala, saj ni še povsem jasno koliko plovil je zašlo v vihar. Poleg uradnih udeležencev regate, so se podviga udeleževale «neuradno» številne jahte. Tragedija je že izvala prve ostre reakcije, športnih in zavarovalnih krogov. Po mnenju italijanskih po- sadk, so se regate udeleževale tudi slabo opremljene in stare jadrnice, številne so bile brez radijskih oddajnikov, a kar je najhujše, marsikatera posadka je bila neizkušena za tako zahteven podvig. 605 milj od otoka Wight do svetilnika Fastnet Rock (južna Irska) in od tu do Plymoutha so zahteven športni podvig, da bi morali organizatorji skrbno pregledati vsa plovila in preprečiti »neuradno* udeležbo. Najbolj zaskrbljene pa so prav zavarovalnice, saj bodo morale po prvih podatkih izplačati nekaj manj kot dve milijardi Ur. bojijo pa se, da se bo znesek še povečal, (voc) da ni nikakršnega napredka pri reševanju problemov dežel v razvoju, prepad med industrijsko razvitimi državami in deželami v razvoju se še poglablja. Zaradi tega so dežele v razvoju v vedno težjem položaju, kar pa se močno odraža tako na gospodarskem in političnem področju. Mislim, da je poglavitno to, da gre gibanje neuvrščenosti dosledno in brezkompromisno po svuii lastni poti in nadalje uveljavlja svoje izvirna načela in cilje. Gibanje neuvrščenosti je v svojem skoraj 20-letnem delovanju v temeljnih strateških vprašanjih zgradilo svoj skupni pogled na svet. Na tej podlagi je izoblikovalo dolgoročni akcijski program, ki se, kratko povedano, nanaša na preobrazbo celotnih mednarodnih odnosov. Razumljivo je, da je treba ta dolgoročni program tudi uresničevati. Ko gre za osnovne naloge, mislim predvsem na nadaljnjo še bolj organizirano in učinkovito akcijo v prizadevanjih za preprečevanje poskusov, da se zaustavi zgodovinski proces emancipacije narodov, na izkoreninjenje vseh ostankov kolonializma in boj za odpravljanje kriznih žarišč v svetu. Svet preprosto ne more več trpeti takšnih zločinov, kot so nenehne agresije rasističnih režimov, izrael- sko negiranje neodtujljivih narodnostnih pravic Palestincev, politika nadaljnjega prilaščanja njihovega ozemlja. Takšnim pojavom se je treba upreti in jih preprečiti. Skrajni čas je, da glede tega sprejmemo odločne ukrepe, zato je potrebno, da neuvrščene države povzdignejo svoj glas in dajo konkretne predloge in pobude. In končno mislim tudi na nujnost razvoja medmrodne varnosti v celoti, tekmo v oboroževanju je treba zaustaviti in spodbuditi proces popuščanja. Gibanje in politika neuvrščenosti nista in ne moreta biti transmisija ali rezerva kateregakoli bloka. To je nezdružljivo z bistvom politike neuvrščanja. Naša stališča do blokov in njihove vloge v svetu so znana. Kot sem že večkrat dejal, se mi opredeljujemo predvsem do politike posameznih držav, ki so članice blokov in jih cenimo po tem, ali ta politika prispeva k miru, varnosti in napredku v mednarodnih odnosih ali ne. To torej ni stališče enake distance niti aprioristične obsodbe. Predvsem bi želel poudariti, da spori in protislovja niso nekaj takega, kar bi bilo značilno za neuvrščeno gibanje in za odnose med neuvrščenimi državami. Ne smemo V SVETOVNEM TISKU IN TISKOVNIH AGENCIJAH ŠTEVILNI KOMENTARJI O TITOVEM INTERVJUJU BEOGRAD — Stališča in ocene, ki jih je o gibanju neuvrščenih dal predsednik Tito v intervjuju za »a>rbo», so vzbudile veliko zMngia-rije v svetu, številni časopisi in agencije pišejo o pričakovanjih predsednika Tita od šestega vrha v Havani in kot njegovo glavno nalogo navajajo boj za nove politične in gospodarske odnose v svetu. Iraška tiskovna agencija poudar ja, da je predsednik Tito pozval vse države k nadaljnji uveljavitvi znanih načel neuvrščenosti na šestem vrhu in n krepitvi neodvisne izvenblokovske vloge gibanja v med narodnih odnosih. Agencija navaja tudi priporočilo jugoslovanskega predsednika, da bi na srečanju v Havani razpravljali o sporih med neuvrščenimi državami, ki slabijo enotnost in soUdamost gibanja in dodaja, da morajo v Havani določiti naloge gibanja v sedanjem boju za nove politične in gospodarske mednarodne odnose. Agencija navaja besede predsednika Tita, da mora biti najpomembnejša naloga izgradnja nove mednarodne gospodarske ureditve. Agencija UPI piše, da je Tito pri oceni svetovnega položaja, ki je zelo zaskrbljujoč, znova poudaril, da verjame v gibanje neuvrščenih, in da nasprotuje vmešavanju veUkih sil. Agencija Reuter poročilo o intervjuju predsednika Tita začenja z njegovim pozivom udeležencem konference neuvrščenih držav, da ohranijo neodvisnost gibanja v odnosu na vojaške bloke. «Ne brez razlogov smo občutljivi na vse poskuse, da bi izrinili ali zmanjšali vlogo gibanja neuvrščenih pri reševanju velikih mednarodnih vprašanj, oziroma, da bi ga preusmerili v to ali ono smer, spopadi med posameznimi neuvrščenimi državami o-grožajo njihovo lastno neodvisnost in omogočajo vmešavanje s strani* piše Reuter. Avstrijska televizija je že v sredo v prvem dnevniku namenila pomembno mesto intervjuju predsednika Tita in njegovim besedam o pomenu vrha v Havani, širšo informacijo o stališčih predsednika Tita je objavila tudi avstrijska tiskovna agencija, ki navaja njegove besede, da gibanje in politika neuvrščenosti nista in ne moreta biti transmisija oziroma rezerva kateregakoli bloka. Intervjuju predsednika Tita za Borbo so veliko pozornost namenila tudi sredstva javnega obveščanja v Grčiji, na Japonskem, v ZRN, v Egiptu, v Franciji in v drugih državah, (dd) je bilo izraženo prepričanje v nuj nost uresničitve vseh sklepov in stališč konference o evropski varnosti in sodelovanju. Vrhovec in Genscher sta pri tem tudi podčrtala nujnost skrbnih priprav na prihodnjo evropsko konferenco, ki bo v Madridu, ministra sta izmenjala tudi mnenja o drugih mednarodnih vprašanjih, še posebej o kriznih območjih Nemška stran je pokazala veliko zanimanje za tekočo dejavnost neuvrščenih držav in bližnje srečanje neuvrščenih na vrhu v Havani. Rečeno je bilo, da ZRN gleda na gibanje neuvrščenih kot na dejavnik stabilnosti v mednarodnih odnosih, Josip Vrhovec je izrazil odločenost da se gibanje neuvrščenih ne bo navezalo na kateri koli od blokov. Izrazil je tudi prepričanje, da bo srečanje v Havani znova u-veljavilo temeljna načela usmerjenosti in akcijske enotnosti gibanja neuvrščenih, (dd) pozabiti, da so celotni mednarodni odnosi danes v svojevrstni krizi. Spričo dejstva, da gibanju neuvrščenosti pripada več kot dve tretjini suverenih držav — članic mednarodnih skupnosti, ni nič čudnega, da se nova nasprotja sodobnega sveta zrcalijo tudi v njem. Vseeno pa je treba povedati, da so vzroki sporov in spopadov posledica kolonialnega obdobja in da jih ni mogoče na hitro odpraviti. Prav tako je treba upoštevati, da številne novoosvobojene države šele oblikujejo lastno narodnostno bit. Ta proces pa ne poteka lahko in brez notranjih pretreoov in zunanjega vmešavanja. Neokolonialistič-ni interesi in tekmovanje med velikimi silami so tisti dejavnik, ki določene objektivne probleme razširja v krizna žarišča. S tem pa je ogrožena nacionalna suverenost in ozemeljska nedotakljivost številnih držav in končno tudi svetovni mir. Pri tem pa moram opozoriti tudi na odgovornost neuvrščenih držav, med katerimi prihaja do medsebojnih sporov. Le te tvegajo lastno neodvisnost in odvirajo vrata tuji navzočnosti in vplivu. Hkrati s tem otežkočajo tudi celotno delovanje neuvrščenega gibanja. Te spopade ni mogoče ocenjevati ločeno, saj so problem, ki teria tudi akcije celotnega aibanja. V tem pa je tudi nacionalni interes držav, ki s-> t; sporu in celotnega neuvrščenega gibanja. Zaradi nastajanja in zaostrovanja sporov in spopadov med posameznimi neuvrščenimi državami smo bili večkrat zaskrbljeni. S konkretnimi pobudami smo se zavzemali za to, da bi jih rešili na miren način. Izhod iz kriznih razmer je predvsem v dosledni uporabi načel, ki jo politika in neuvrščeno gibanje zastopata kot temelj za najširšo demokratizacijo mednarodnih odnosov, potem razumemo tudi potrpežljivo gradnjo medsebojnega zaupanja in resnično pripravljenost za mimo reševanje sporov. V takšnih primerih morajo neuvrščene države nuditi kar najbolj učinkovito pomoč in to preden izbruhne odkrit spoDad. To seveda ni vmešavanje v notranje stvari, temveč so takšne posebne akcije v skladu z načeli naše politike. Prizadevanja za premostitev razlik med neuvrščenimi državami morajo sloneti na stališčih, na katerih tudi temelji prostovoljno članstvo in združevanje v okviru neuvrščenega gibanja, To je najustreznejša oblika, da bi uresničili in zavarovali nacionalne koristi vsake posamezne neuvrščene države pa tudi naša skupna hotenja na mednarodnem prizorišču.» (dd) iiiittitiitttitiiiiiiMiiaHiiiiiniiiiiiinfititiHmiiiimMmumitittiiimtiiiMntiiiiiMtiiiMiiiiiiimmfMiHiitiiiiilil INTERVJU FELIKSA VVIESERJA SLOVENSKEMU TEDNIKU Tajnik ZS0 o bližnjih volitvah na Koroškem Zveza slovenskih organizacij odklanja poskuse monopolizacije narodnopolitičnega gibanja Josip Vrhom sprejel Genscherja ZAGREB — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhpvec in zunanji minister ZRN Hans Die-trich Genscher sta včeraj dopoldne v Zagrebu začela pogovore, v katerih sta izmenjala mnenja o vprašanjih, ki zadevajo obe strani in o mednarodnih odnosih. Uvodoma sta podčrtala pomen njunega srečanja, ki je nadaljevanje do zdaj koristne prakse za razvoj dvostranskih stikov in sodelovanja. Pri proučevanju razmer v Evropi je bila izražena podobnost stališč kljub različnim notranjim in mednarodnim pozicijam obeh držav. V zvezi s tem CELOVEC — Čeprav se položaj človeku na prvi pogled zdi zapleten, je lahko stališče Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ob oktobrskih deželnozborskih volitev na Koroškem samo eno; frontov-sko. To je osnovna izpoved komentarja izpod peresa tajnika zveze dipl. inž. Feliksa Wieserja, ki ga objavlja današnji Slovenski vestnik. Več ali manj je že sedaj jasno, da bodo koroški Slovenci kot že v preteklosti aktivno sodelovali v treh idejnopolitičnih taborih, v socialistični stranki, v koroški enotni listi in v komunistični partiji. Na teh listah bodo nastopili tudi zavedni Slovenci kot kandidati, pa tudi izven koroških političnih strank je najti aktivne člane slovenske narodnostne skupnosti, je rečeno v članku. Kot vzrok navaja člankar, da so Slovenci kot del avstrijske družbe kljub nerešenim narodnostnim vprašanjem idejnopolitično prav tako diferencirani kot večinski avstrijski narod, ker so pač družbenopolitični in socialni problemi predvsem pri volilnih odločitvah v ospredju. Zveza slovenskih organizacij, ki v njenih vrstah delujejo ljudje iz vseh omenjenih političnih taborov, si bo prizadevala, poudarja Wieser, da bodo vsi slovenski kandidati, ki kandidirajo pri deželnozborskih volitvah, kar najbolj pristno zagovarjali osnovne potrebe slovenske narodne skupnosti, to je njeno popolno socialno in nacionalno enakopravnost, medtem ko naj bi proti vsem pojavom, ki ovirajo dosego tega cilja — tristrankarski sporazum, nezadovoljiva pravna ureditev, nacionalizem, šovinizem — aktivno nastopali. ’ «ZSO izhaja iz tega, da borbe za narodne in socialne pravice v naših pogojih ni mogoče voditi izključno iz nacionalnih pozicij. Pri tem ko smatramo, da je legitimna ustavna pravica vsake idejnopolitične skupine med Slovenci, da pri volitvah skuša formirati svojo stranko ali volilno skupino, odklanjamo poskus monopolizacije narodnor jlitičnega gibanja*, piše Wieser. «Naš primarni dolgoročni cilj mori biti, da Koroško politično sceno in njeno razmerje sil, ki sta sestavni del političnega položaja slovenskega naroda na Koroškem, skupaj z demokratičnimi silami kar najbolj demokratiziramo in da si v teku te demokratizacij: izborimo naše pravice. To je dolg in težaven proces. Na tej poti moramo imeti od očmi celoten gozd, ne samo posamezna drevesa*. Wieser zaključuje z um ovitvijo, da mora ZSO pri volitvah imeti pred očmi to dolgoročno orientac;jo. »Zato moramo z našimi narodnopolitičnimi stališči biti prisotni povsod tam, kjer so dani vsaj delni pogoji za politično delovanje, v strankah in tudi izven strank. Predvsem pa se moramo zavedati enega: narod ni stranka*, poudarja Wieser na koncu. (Sindok) ALŽIR — Alžirska vlada je ponovno posvarila Maroko v zvezi s zasedbo tistega dela Zahodne Sahare, ki je bil v rokah Mavretanije. Maroška pobuda, je rečeno v izjavi alžirskega predstavnika, je proti duhu sporazuma, ki so ga dosegli v Alžiru, kjer se je Mavretanija odrekla sleherni zahtevi po Zahodni Sahari. TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKA LUKA V PRVI POLOVICI 1979 VEČ NAFTE IN KOSOVNIH POŠILJK TRADICIONALNI TOVORI ZAOSTAJAJO Struktura prometa pa se izboljšuje s postopnim prehodom h kontejnerskim ladjam in ladjam «ro-ro» - Potnikov je čedalje manj - Zemljepisna porazdelitev prometa Iz statističnega pregleda, ki ga je pravkar objavil študijski urad tržaške pristaniške ustanove, je razvidno, da se v zadnjih mesecih globalni blagovni promet čez naše pristanišče sicer veča, da pa je to naraščanje v glavnem pripisati povečanemu dovozu surove nafte za čezalpski naftovod. Promet s tradicionalnimi blagovnimi pošiljkami nasprotno stagnira, če že ne nazaduje. Pač pa se promet polagoma izboljšuje po svoji strukturi: čedalje več blaga se namreč poslužuje kontejnerskih ladij in ladij «roll on - roli off*. Potnikov pa beležimo v tržaškem pristanišču čedalje manj. Poglejmo si nekoliko bolj podrobno nekatere zgovornejše podatke iz omenjenega statističnega pregleda. Do konca junija letos je v tržaško luke priplulo 1.998 trgovskih ladij, s katerih so raztovorili skupno 18,563.237 ton blaga. V lanskem letu so našteli 2.171 ladij, ki so pri peljale skupno 16,360.843 ton blaga. Letošnji dovozni promet je bil torej z" 2.202.394 ton večji. Iz naše luke pa so ladje do konca junija odpeljale 1,711,901 tono blaga, medtem ko je znašal ustrezni promet lani 1,612.002 toni. Tudi tu smo torej napredovali, pa čeprav le za 99.899 ton. Zanimivo pa je pri tem zabeležiti, da se delež prometa, ki ga o- Resolucija KPI v korist ladjedelništva Skupina komunističnih senatorjev in poslancev je pred dnevi predložila resolucijo o problemih ladjedelništva v o-beh zbornicah parlamenta. V senatu je prvi podpisnik Lucio Libertini, podpisala sta jo tudi deželna senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi. V poslanski zbornici pa je prvi podpisnik resolucije deželni tajnik Furlanije - Julijske krajine posl. Antonino Cuffaro. Po splošnih ugotovitvah o čedalje slabšem produktivnem in zaposlitvenem stanju v italijanskih ladjedelnicah, ki se odraža predvsem v vedno višjem številu ur dopolnilne blagajne, je v komunistični resoluciji poudarjeno, da ima taka kriza skrajno negativne posledice posebno v krajih z že itak šibko gospodarsko iti produktivno osnovo. Zato je nesprejemljivo, da se stanje postopoma slabša v tako važnem strateškem sektorju italijanskega produktivnega aparata; italijansko brodovje ni več kos splošnim potrebam prevažanja, bilanca najemnin pa postaja čedalje bolj deficitarna. Resolucija KPI nadalje poudarja, da so tako pristojne parlamentarne komisije, kot deželne uprave in sindikalne organizacije negativno ocenile področni načrt, ki ga je vlada pripravila in predložila parlamentu v prejšnji zakonodajni dobi. Na osnovi teh ugotovitev resolucija KPI obvezuje vlado, da bi čim prej in ne po 30. novembru 1979 ptipravila področni načrt, ki bi upošteval nasvete, ki so prišli do izraza med razpravo v parlamentu in na posvetih s sindikalnimi organizacijami; na tak način bi se področni načrt v s vojen industrijskem delu povezal z zakonom štev. 675 o industrijski preosnovi, pj drugi strani pa bi nakazal točno načrtovanje naročil in s tem zavrtal smer-niče -azvoja državnega in zasebnega brodovja. Resolucija nadalje obvezuje vlado, da bi v prvi polovici oktobra predložila parlamentu delni načrt, ki bi v pričakovanju področneg’ načrta urejal sistem naročil za ladje, ki jih potrebujejo družbe Adriatica, Tirrenia, Italia, Lloyd Triesti-no in druge , omorske družbe z javno participacijo. Vla^a bi morala nadalje omogočiti, tudi z zakonskimi pobudami, primerno finansiranje in takojšr'2 izplačilo posoji' in državnih pri spevkov za gradnje ladij; s tem bi se ladjedelnice rešile pasivnih interesov in imele večje .inančne razpoložljivosti Vladni posegi p. bi morali biti povezani z delnim in področni mi načrti. Nadalje bi morala preveriti trenutno stanje izva janja zakona štev. 684 o preureditvi državnega brodovja in o tem poročati parlamentu pred koncem meseca oktobra Parlamentu pa bi morala predložiti, v kratkem roku, posebni načrt o priobalnih »lovbah. da bi primerno uporabili Tirensko in Jadransko morje za blagov ne prevoze, o čemer že več mesecev proučujejo na ministr-. stvu za prevoze. Vlada bi morala tudi garantirati, da bod' posegi in pobude ustanove Gepi v ladje delnicah, ki jih upravlja, v skladu z zgoraj navedeno politiko in smernicami. Resolucija KPI se zaključuje s pozivom državni vladi, da bi izpeljala hitre in učinkovite pobude pri Evropski gospodarski skupnosti in v njenem okviru, nasprotno kot se je dogajalo v preteklosti, zagotovila vlogo ladjedelništva in italijanskega brodovja. Blago, ki ga odpremljajo čez tržaško luko, ni čisto vse nedolžno. Med drugim so namreč do konca junija letos izkrcali z ladij tudi 108 ton o-rožja in municije, vkrcali pa 1.003 tone tega «blaga». Statistika ne pove, od kod prihajajo in kam so namenjene pošiljke orožja in municije, pač pa lahko povzroča določeno skrb «escalation» tega prometa čez Trst, saj so v prvi polovici lanskega leta zabeležili v luki prehod le 47 ton orožja in municije, letos pa je ta postavka dosegla že 1.111 ton. pravljajo italijanske ladje, iz leta v leto manjša in da se vzporedno veča delež, ki pripada ladjam s tujo zastavo. Na podlagi čiste registrske tonaže prispelih ladij so namreč izračunali, da so italijanske ladje v prvih šestih mesecih letošnjega leta opravile le še 17,2% prometa (preostalih 82,8% je odpadlo na tuja plovila), medtem ko je bil delež domačih ladij v prvi polovici lanskega leta še 18,1% (delež tujih ladij pa 81,9%). Zadnji podatki o potniškem prometu v luki pa potrjujejo dejstvo, da ta promet pri nas stalno upada: še v prvi polovici lanskega leta je znašalo število potnikov, ki so se v luki vkrcali ali izkrcali z ladij, 13.729 enot, letos do konca junija pa se je njihovo število skrčilo na 7.118. Če seštejemo podatke o odvozu in dovozu blaga dobimo za prvo polovico letošnjega leta global 20.275.138 ton, medtem ko je ustrezna postav ka v lanskem letu znašala 17,972.845 ton. Iz tega sledi, da je bil letošnji promet za 2,302.293 ton ali za 12,8% /ečji od lanskega. K temu pa moramo takoj dodati, da je promet na-rastel v glavnem le pri dovozu surove nafte za Čezalpski naftovod, kakor je razvidno iz naslednje razpredelnice (vsi podatki so izraženi v tonah): Prvo šestmesečje 1978 1979 Rude 561.287 531.902 Premog 231.937 232.784 Mineralna olja 15.781.639 18.007.747 Žita in oljčna semena 84.299 77.173 Les 63.175 61.322 Kosovne pošiljke 1.040.209 1.148.369 Potreb, za ladje?~4H6r&99 17.972.845 20.275.138 nerji: letos je ta postavka dosegla 358.833 ton, medtem ko je znašala lani 244.024 ton. V ton pogledu je torej kontejnerski promet narastel kar za 47%. Promet z ladjami «roll on - roli off* pa je do konca junija letos dosegel 112.262 ton, medtem ko je v ustreznem razdobju lani znašal 109.169 ton. Na tem področju smo torej napredovali za 2,8%. Odkod prihaja in kam je namenjeno blago, ki ga odpremljajo čez tržaško pristanišče? Statistični pregled pristaniške ustanove navaja v tej zvezi (za obojesmerni promet skupaj) naslednje podatke (v tonah); Januar - junij 1979 Evropa 2.782.775 Vzhod 5.916.792 Bližnji vzhod 47.755 Perzijski zaliv 1.834.768 Južna Azija 222.258 Daljni vzhod 89.735 Afrika 8.691.284 Amerika 441.081 Oceanija 32.849 MINIL IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Kdaj novo srečanje v Rimu o vprašanju bivše steklarne? Zasedba obrata SIRT se nadaljuje - 3. septembra na deželi novo srečanje o preosnovi bivše pivovarne Dreher Še vedno nič novega v zvezi z vprašanjem tovarne SIRT (bivše Vetrobel). Kakor smo po-očali v zadnji številki našega dnevnika, so prizadeti delavci v torek po skupščini v obratu zasedli za dobro u-ro Ul. Flavio, da bi še enkrat o-pozorili javno mnenje v naših krajih in drugod v Italiji na nevzdrž-nost položaja v tem nesrečnem o-bratu. Zvečer so ne člani tovarniškega sveta in predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL sestali s prefektom dr. Marro-sujem, da bi zvedeli za morebitne nove vesti iz Rima in da bi prefekta pregovorili, da bi ponovno urgi-ral pri predsedstvu vlade za rešitev tega perečega vprašanja. Dr. Marrosu je odposlanstvu dejal, da je imel v torek dopoldne dolg telefonski pogovor z načelnikom kabineta ministrskega predsednika Cossige, dr. Squillantejem, ki je ponovno potrdil, da bo predsednik vlade v najkrajšem času povabil na razgovor enotno odposlanstvo iz Trsta, v katerem bodo tukajšnji parlamentarci, predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki deželne uprave oziroma odborništva za industrijo in trgovino. Sindikalisti so opozorili prefekta, da se med delavstvom stopnjujeta zaskrbljenost in jeza in da je pričakovati, kolikor ne bo vpraša ije SIRT čim prej pozitivno rešeno, zaostritev delavskega boja v obrambo o-groženih delovnih mest. Sindikalisti so ponovno poudarili tudi stališče vseh prizadetih, da gre sedaj pri vprašanju SIRT predvsem za političen in šele v podrejenem položaju za gospodarski problem Zasedba stare steklarne se med tem nadaljuje in delavstvo pričakuje od ure do rre sporočilo iz Rima, s katerim bo predsednik Cos-siga določil c n napovedanega srečanja. Nova delavska skupščina v obratu bo v ponedeljek ob 9. uri. Tudi vprašanje preosnove stare pivovarne Dreher se nikakor ne more premakniti z mrtve točke. Problem bodo sindikati ponovno načeli, kakor hitro se bo vrnil z dopusta deželni odbornik za industrijo Rinaldi. Predviden je nov sestanek na deželi, ki naj bi bil v ponedeljek, 3. septembra. JE TUDI LETOŠNJI VELIKI ŠMAREN Ljudje najprej preplavili plaže zvečer pa še številne praznike Na Opčinah, v Križu. Bazovici in Podlonjerjii je bilo vse živo - Na cestah inanj prometa kot prejšnja leta Kot so pravilno predvideli vremenoslovci, je letošnji veliki šmaren potekel v znamenju lepega sončnega in toplega vremena v veselje vseh, mladih in manj mladih, ki se še niso odpravili na poletne počitnice ali so se že vrnili v prejšnjih dneh. Sončni žarki so namreč že od zgodnjega jutra zvabili meščane iz mesta na bližnje plaže ali na Kras, tako da je bilo mestno središče v sredo popoldne praktično prazno, brez običajnega vsakodnevnega prometnega vrveža in «bitk» za parkirišča. Če so bile mestne ulice puste, pa je bilo na plažah vse živo. Od Milj do Sesljana se je kar gnetlo kopalcev, ki so uživali v sicer nekoliko ^i^^rpfSŠbtjudeni morski vedi in se «ku hali» v sončni pripjeki. Seveda se končal, ko se je žaččfe šbnČČ fitgibati k zatonu. Mnogi so sc pred povratkom domov pomudili na številnih praznikih in šagrah, ki jih je bilo v Skupaj Iz primerjave podatkov je razvidno, da se je letos v primeri s prvo polovico lanskega leta zmanjšal promet z rudami, žitom in oljčnimi semeni ter z lesom in da je poleg dovoza surovega petroleja narastel samo promet s kosovnimi pošiljkami (promet s premogom je ostal praktično neizpremenjen). Pač pa se je letos ponovno izboljšala struktura premeta: do konca junija sj namreč v naši luki manipulirali skupno 48.556 kontejnerjev, medtem ko jih je bilo v istem času lani 36.166. Ta promet se je torej povečal za 34,3%, če večji pa je bil napredek, če upoštevamo skupno težo blaga, prepeljanega s kontej- V NOČI MED 14. IN 15. AVGUSTOM ZAHVALA Vsem prijateljem, ki so nas o-biskali in vsem tovarišicam in tovarišem, ki so nam požrtvovalno pomagali k uspehu našega partizanskega praznika, se prav lepo zahvaljujemo Odbor VZPI - ANPI Sekcija Križ pri Trstu MLAD DEVINČAN UMRL V NESREČI V JESOLU V vespo, na kateri se je peljal 16-letni Karol Pahor, je trčilo terensko vozilo, ki ni upoštevalo prednosti Komaj 16-letni mladenič iz Devina se je v noči med 14. in 15. avgustom smrtno ponesrečil v prometni nesreči v kraju Jesolo blizu Benetk. V silovitem trčenju vespe in terenskega vozila je bil mladi Karol Pahor iz Devina, Ui. Cernizza 67, na mestu mrtev, medtem ko . je njegov prijatelj, ki je z njim potoval na mopedu, huje poškodoval in se bo moral dva meseca zdraviti v bolnišnici v Jesolu. Nesreča se je pripetila v enem od križišč znanega ietoviščarskega kraja ob jadranski obali. Karol Pahor je na vespi 125 privozil na križišče iz prednostn. ceste, ravno v tistem trenutku • x je iz ulice na njegovi levi zavozilo na križišče terensko vozilo fiat 1900, ki ga je upravljala 19-!etna Donatella Spo-'aor iz kraja Mira v beneški pokrajini. Voznica očitno ni upoštevala prednosti, tako da je bilo trčenje ne izbežno. Pahorja in njegovega prija telja, 17-letnega Antonia Vacchelija iz kraja S. Michele Po pri Cremo-ni, ki se je peljal na zadnjem sedežu vespe, je silovito vrglo na ce stni tlak. kjer sta obležala Pahorju je v trčenju prerezalo arterijo leve noge, zaradi česar je podlegel poškodbam, še predno so prispeli na kraj reševalci, po vsej verjetnosti pa si je tudi .ebil lo banjško dno. Ob prihodu Rdečega križa ni bilo za mladeniča več no hene pomoči. Njegov prijatelj si je v nesreči zlomil piščal ter se ranil po gornjih udih. Prepeljali so ga v bolnišnico v Jesolo, kjer se bo zdra vil dva meseca na ortopedskem od delku. Voznic, terenskega fiata pa se v nesreči ni poškodovala. Pogreb nesrečnega Karo'a Pa horja bo danes ob 10.30 na pokopa lišče v Devinu. krat močan ognjeni zubelj oplazil delavca podjetja Acega, 26-letnega Roberta Raputezza iz Ul. Amato-ri 5, in 35-letnega Armanda Sergat-tija iz Zindisa 31. Oba so z rešil-cem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so prvemu nudili le prvo pomoč, drugi pa se bo moral zdraviti 7 dni na dermatološkem oddelku zaradi opeklin prve stopnje po obrazu in po rokah. Plamen oplazil delavca Med postavljanjem cevi plinskega omrežja v Ul. Moreri je kar naen- Avtomobilski miši za zapahi Dve mladi avtomobilski miši sta morali včeraj, nekaj minut po polnoči, priznati premoč agentov javne varnosti. Za mladeniča 22-let-nega Paola Valentinija iz Ul. Mon-tasio 17 in 19-letnega Roberta Pu-nisa iz Ul. del Vento 11. je bilo usodno kolovratenje okoli avtomobilov. ki so bili parkirani v Ul. Čampo Mar/.io. Pred tem sta namreč mlada postopača uspešno ukradla dva fiata 500. v Ul. Čampo Marzio pa ju je opazila skupina uslužbencev pri bližnjem fiatovem servisu in obvestila policijo. Policaji so golobradca zagledali v Ul. Reni, kajti tudi tu ju je zamikal avtomobil fiat 128. Medtem ko so enega od malopridnežev takoj o-nesposobili. jim je drugi zbežal, a prav v roke uslužbencev servisa, ki so ga seveda izročili možem po stave. Na kvesturi je Valentini priznal svojo krivdo in dodal, da nima Punis pri vsej zadevi prav nič opraviti. Samomor v gozdiču V trenutku obupa si je 50-letni Franco Caceri iz Ul. Pellico 12 vzel življenje v avtomobilu v gozdiču na Katinari. V sredo popodne je odkril samomor nemški turist, ki se je podal na izlet po gozdiču Obve stil je policijo, na kraj pa je prišel tudi zdravnik Rdečega križa. mestu in v bližnji okolici kar na pretek. Kdor se je odločil, da se vrne v mesto, je imel na pomolu Pesche-ria idealno priložnost, da se pošte-p- okrepča in nasiti na «Prazniku sardele*. To priložnost je izkoristilo mnogo Tržačanov, saj se je ob kioskih na pomolu kar trlo cžejnih in lačnih* ljudi. Proti večeru je postalo vse živo tudi na prazniku v Križu, na Opčinah, v Bazovici in v Podlonjerju, medtem ko je po raznih osmicah n° Krasu že popoldne teklo iz sodov pristno domače vino, da je bilo veselje. V Križu se je v sredo končal prvi partizanski praznik, ki ga je priredila domačg sekcija, VZPI-ANPI. Med' reš številnimi obiskovalci se je praznika udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in delegacija ANPI iz Furlanije. Prireditev je popestril nastop folklorne skupine ŠD Mladina, ki jo vodi Anka Kocjančič, ki je izvedla več narodnih in klasičnih plesov, med katerimi je požel velik uspeh samostojen nastop Katje Verginella v plesu Smrt mlade partizanke na glasbo Sergeja Rachmaninova. Med plesi so Sandra Gruden, Nataša Ušaj, Sara in Ilde Košuta, Walter Purič in član TPPZ Drago Gašperlin recitirali nekaj partizanskih pesmi. Tudi na tradicionalnem veliko-šmamem taboru na Opčinah so imeli domači prosvetni delavci polne roke dela, da so zadostili velikemu povpraševanju po hrani in pijači. Popoldne in zvečer je za še boljše počutje poskrbel priznani vokalno instrumentalni ansambel Veselih planšarjev. Prav tako je bilo mnogo ljudi na športnem prazniku ŠD Zarja na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici, kjer se je v sredo zaključil mednarodni balinarski turnir. Osvojila ga je druga e-kipa domače Zarje pred ekipo Brinja iz Povirja. Včeraj se je tudi zaključila velikošmama šagra v Podlonjerju, ki jo je priredilo domače združenje Union. Poleg teh posvetnih praznikov velja omeniti še tradicionalno romanje na Repentabru in opasilo v cerkvici na Peči v dolini Glinščice. Čeprav je bil promet (predvsem kasno popoldne ob povratku izletnikov v mesto) po cestah naše pokrajine še kar občuten, pa vseeno ni bil tako gost kot prejšnja leta, kar je presenetilo agente prometne policije in stražnike na mejnih prehodih. Tudi včeraj so zabeležili na mejnih prehodih z Jugoslavijo veliko število prehodov, vendar je bil kljub temu promet še zelo tekoč In brez večjih zastojev. Agenti prometne policije in mestni redarji tako niso imeli večjega dela in tudi hujših prometnih nesreč ni bilo. Danes praznuje svoj 80. rojstni dan ANGEL POŽAR (z Rocola) Da bi še mnogo let Uvel zdrav in srečen v krogu svojcev, mu želijo žena, hči, sinovi, zet, snahe, vnuki in mali pravnuk. VPRAŠANJE JELKE GERBEC Za boljše usluge jugoslovanskim potnikom na železniški postaji Komunistična senatorka Jelka Gerbec je vložila vprašanje ministrstvu za prevoze, da bi izvedela, ali se nameravajo izvesti nekatera dela na tržaški železniški postaji in vpeljati nove usluge, katerih bi se predvsem okoristili jugoslovanski potniki, ki vsak dan množično skujejo naše mesto. Senatorke Gerb-čeva želi predvsem vedeti, ali nameravajo na postaji postaviti nove oglasne table z voznimi redi in raznimi drugimi obvestili tudi v slovenščini in hrvaščini ter dajati razna obvestila po zvočnikih tudi v omenjenih jezikih. Za to zadnjo u-slugo bi bilo treba predvsem uporabiti osebje železniške ustanove, ki je zadolženo za druge obveznosti, ali pa najeti novo, ki bi obvladalo slovenščino in hrvaščino. GRENKI PRAZNIKI ZA DELAVCE STEKLARNE VETROBEL Tudi za veliki šmaren v tovarni četudi je marsikoga mika! oddih Ena velikih želj delavcev je ta, da bi tržaško prebivalstvo razumelo njihov problem ter jih podprlo v nelahkem boju Delavci bivše steklarne Vetrobel so pred kratkim spet opozorili javnost na nevzdržen položaj, v katerem že vrsto let tiči ta tovarna. Delavci so namreč že 52 mesecev v dopolnilni blagajni in še vedno čakajo, da se njihov problem pozi tivno reši. Po srečanju z bivšim predsednikom vlade Andreottijem je že vse kazalo, da je položaj tovarne tik pred rešitvijo, a je vladna kriza spet zakasnila rešitev problemov tovarne, ki je postala simbol borbe tržaškega delavstva za industrijski razvoj našega mesta. Da bi izvedeli kaj več o stanju tega industrijskega obrata smo se podali v tovarno in se pogovorih s tajnikom tovarniškega sveta Gicr-giom Raunikarjem; ki je prijazno odgovarjal na vsa vprašanja. Najprej nam je zagotovil, da gre tu primarno za političen problem in ne, kot bi lahko marsikdo mislil, samo za problem plače in dopolnilne blagajne. «Seveda je tu tudi problem de nar ja saj so delavci v glavnem družinski očetje, plače pa so od zadnje delavske pogodbe izpred sedmih let še vedno iste. Poleg tega pa delavci že več kot leto dni niso deležni socialne oskrbe in niti pokojninskih dajatev. Dogaja se tudi to, da oče s štirimi otroci prejema plačo okoli 250 tisoč lir.» Na vprašanje, kako gleda javno mnenje na delavce Vetrobel, nam je odgovoril sledeče: «Javno mnenje, žal, še ni razumelo našega kritičnega položaja, saj še vedno marsikdo misli, da smo le družbeni paraziti. ker dobivamo plačo, ne da bi delali. Seveda je stanje dokaj različno, saj bi mi zelo rad1 delali. vendar nam je to nemogoče, ker se še ni rešil problem finansiranja industrijske preosnove, kar bi zahtevalo 52 milijard lir in celi dve leti dela. Bivšo steklarno nameravajo namreč spremeniti v tovarno za proizvajanje posebnih jeklenih izdelkov, torej bo treba med drugim tudi opraviti rekvalifikaeijo delovne sile. Ljudje našega problema ne razumejo, žal, pa ga bodo razumeli takrat, ko bo tudi njih prizadel podoben udarec. Tu mislim predvsem na Irnerijeve grožnje. da bo 500 ljudi, ki delajo v zavarovalni družbi Lloyd, ostalo v Trstu brez službe.* Pogovarjali smo se na dvorišču tovarne, kjer so se sprehajali delavci ter kramljali o marsičem Eni so hodili iz tovarne, drugi so šli spet v menzo, tretji'pa so stražili pred vhodom. , «Odkar se je proizypdnja nehala, smo v takem stanju,* je nadaljeval Raunikar. «To namreč ni zasedba tovarne, ampak le prisotnost ob delavnih urah. S tem hočemo ljudem dokazati našo voljo do borbe in dela. saj smo bili še včeraj, na veliki šmaren, tu prisotni, čeprav je marsikaterega mikalo morje ali pa drugačen oddih. Našo prisotnost smo organizirali na ta način: razdelili smo se v dve izmeni, v dopoldansko in popoldansko, tako da smo v tovarni vedno prisotni, kot da bi delali. To je dokaz, da delavci problem občutijo. Kaj pa pravzaprav delajo ti ljudje v tovarni? Zborovanja se vrstijo voj Trsta, ki je žal zadnje ubral rakovo pot.* (er) skoraj vsak dan, vedno je treba kaj napraviti, pošiljati je treba delegacije k predstavnikom javnih uprav, skratka, čeprav je delo u-stavljeno, le-tega ne manjka nikdar.* «Kaj pa računate za naprej?* «čimprej bomo skušah nadaljevati pogovore, ki smo jih morali prekiniti zaradi vladne krize, sedaj pa, ko je kriza mimo, nima vlada več nikakršnih izgovorov. Zahtevali bomo srečanje s predsednikom vlade Cossigo, ter od tega konkretne zagotovitve o industrijski preosnovi. V primeru, da ne bodo odgovorni dejavniki sprejeli naših zahtev, bomo sproti na skupščinah odločali o nadaljnjih smernicah boja. Še nekaj bi si nazadnje želeli: da bi javno mnenje, torej tržaško prebivalstvo, razumelo naš problem in naše hudo stanje, saj smo že več let brez dela, in nas podprli v tej naši pravični borbi, saj ni to samo borba za vsakdanji kruh, temveč predvsem za industrijski raz- lltllllllllllKlIlKMMIiMIMlIMIIinillllllllllllKlllllllllllllllllllItlllllllllllllllllllllllllMMIIIIIMIIIllHI1111 V OBEH ZBORNICAH ITALIJANSKEGA PARLAMENTA Pobude KPI za zajezitev življenjskih stroškov Senatorka J. Gerbec poročala o konkretnih pobudah stranke, da bi skušala zaustaviti val inflacije in vsakodnevnih podražitve Obvestilo Kmečke zveze članom Kmečka zveza obvešča vse svoj® člane vinogradnike, da morajo 6. 9. 1979 prijaviti ostanke vina,®» imajo na zalogi do 31. 8. t dolžnost naj vinogradniki iz okoliš® občin (Milje, Dolina, Repentat**-Zgonik in Devin - Nabrežina) PPr® jo kar na pristojnih občinskih uradi ■ Vinogradniki iz tržaške občine 1* naj se zglasijo na tajništvu Kmec zveze v Trstu, Uhca Cicerone »/• Za le te bomo namreč prijave os» kov vin izpolnjevali do vključno "\j 1979. Uradi Kmečke zveze so odP*" vsak dan, od 8.00 do 14.00, v ce kih pa od 8.00 do 12.00 ter od do 18.00. Tajništvo Kmečke zvez« Gotovo je, da postajajo življenjski stroški za velik del prebivalstva iz dneva v dan resnejši problem. Dnevno se morajo z njim spoprijemati predvsem revnejši sloji, med katere lahko prištejemo velik del upokojencev. Teh pa je v Trstu preko ena tretjina vsega prebivalstva, zaradi česar lahko rečemo, da je v mestu problem mnogo bolj občuten, kot kje drugje. Nekato.-e politične in družbene sile si prizadevajo, da bi skušale zajeziti val inflacije in že vsakodnevnih podražitev, v kakšni meri pa jim to uspeva, lahko sami ugotovimo na lastnem žepu. Na čigavi strani stojijo največje odgovornosti, ni težko ugotoviti, vendar postaja vprašanje tako zelo pereče za velik del italijanskega prebivalstva, da je potrebna večja zavzetost vseh političnih sil, da bi mu našh primerno rešitev. Med strankami, ki si m, najvačjii meri prizadevajo da bi mu našle najučinkovitejgo Vešjtev. .ipredvsem pa da bi zaščitile revnejše sloje, je gotovo KPI. V ta namen je sprožila celo vrsto konkretnih pobud, kakor je o tem poročala senatorka Jelka Gerbec na sedežu KPI v Ul. Capi-tolina, ki gredo od predložitve zakonskih predlogov pa do vložitve interpelacij in vprašanj v obeh zbornicah parlamenta; razprava o slednjih je že obrodila pozitivne sadove, samo te parlamentarne pobude KPI pa ne bodo rešile vprašanja življenjskih stroškov in višanja cen. navadnem papirju in torej ne strezajo zakonskim predpisom o K kih. Občina zato poziva interesen > naj prošnje napišejo na kolkovan papirju, kot to določa zakon. • Občinska uprava opozarja, da prihajajo na oddelek za javna dela številne prošnje, ki so napisane na • V torek, 21. t.m., se bo sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol. Sestanek bo ob 20. uri ...........................................................»UMI"""" MNOŽIČEN POSEG KARABINJERJEV MED NUDISTI Na tržaških plažah ni prostora za naturistični način kopanja Osem kopalcev prijavili sodišču zaradi kršitve javne morale in upiranja javnim oblastem Predvčerajšnjim, na dan velikega šmarna, smo bili priča dogodku, ki je bil posledica nestrpnosti nekaterih oseb do pojavov, ki niso novi za Trst, oziroma do primerov delnega in integralnega naturizma. Kot je mnogim znano, se na plaži «Costa dei barbari*, ki se nahaja med Sesljanom in hotelom Enalc, zbirajo predvsem tisti kopalci, ki se radi sončijo nagi. Lepo vreme je zvabilo mnogo ljudi v ta prelepi kotiček, ki je ena redkih prostih plaž tržaške obale. Naga telesa nekaterih kopalcev niso vidno motila večine prisotnih; kljub temu je v popoldanskih urah, približno ob 14. uri, prišla izvidnica orožnika na motornem čolnu. Agenta sta ustavila nekaj oseb, ki so plavale v morju ter se nato izkrcala na plaži. Okrog enega izmed orožnikov se je zbrala večja množica, ki je bolj ali manj glasno komentirala umestnost nastopa orga- Tudi Tržačan med brodolomci tragične regate Admiral’s Cup Med udeleženci regate v Angliji, ki se je letos tragično končala, zaradi viharja, je bil tudi 32-letni Tržačan Bruno Catalan iz Ulice Fla via 1. Bruno je zelo znan v krogu jadralcev našega mesta in po vsem svetu. Znan je kot eden izmed najboljših mednarodnih jadralcev in se profer sionalno .ukvarja s tem športom. Lani je skupaj z drugim someščanom, Danijem deGrassijem, dobil naziv prvaka Sredozemskega morja. V teku istega leta je dosegel na regati AdmiraTs Cup zelo dobre uspehe. Predvsem pa je se uveljavil na regatah Trst - Benetke - San Giovanni in Pelago - Trst. Sunki burje, ki so dosegli hitrost do 120 km/h, so tedaj prisilili večino izmed tridesetih udeleženih jadrnic, da so se zatekle v pristanišče. Tržaški jadralni krogi so bili v skrbeh za Bruna Catalana, ki se je tolikokrat izkazal. Iz Anglije so namreč sporočili, da ;e padel v morje ter se na neverjeten način sam zopet na jadrnico. Lastnik «Je-ne», Andrea Doni iz Livorna, je zagotovil, da se Bruno ni poškodoval in bo ostal v Plymouthu le nekaj dni, da se odpočije. Ob povratku v Italijo se bo udeležil regate pri Sardiniji. (dgg) nov javne varnosti. Množica je postajala vse glasnejša in to je dovedlo enega od orožnikov, da je najprej izstrelil naboj ter naprej grozil množici, med katero so bili tudi otroci, s samokresom, medtem pa je poklical karabinjersko postajo za pomoč po radijskem oddajniku. Pol ure kasneje je peš prišla skupina desetih orožnikov ter s pomočjo prvih dveh identificirala tiste, ki so po mnenju izvidnice žalili javno moralo ter se upirali predstavnikom varnostnih sil. Spet se je zbrala radovedna množica, ki je o-čitno soglašala s prizadetimi kopalci. Po krajšem poizvedovanju na mestu samem, so agenti zapustili plažo, še isti dan so karabinierji prijavili sodnim oblastem osem o-seb, češ da so kršile javno moralo in se upirale javnim oblastem. Takšna nestrpnost do pojavov na turizma na omejenem področju tržaškega zaliva vzbuja začudenje. Tovrsten odnos bi lahko pričakovali v bolj zaostalih predelih, kjer so do1 ločeni predsodki globlje vkoreninje-ni v ljudeh, (dgg) po- ro bi- Romunska begunca kradla v Bazovici Karabinjerji so 15. avgusta noči aretirali v Bazovici dva munska državljana, begunca z vališčem v taborišču na Padričah. zaradi tatvine v dveh avtomobilih. Romuna, 30-letni Mihai Jovanoviči in 25-letni Joan Sales, sta vlomila v tržaška avtomobila, fiat 127 in fiat 500, ki sta bila parkirana v Bazovici, njuno stikanje po vozilih pa je vzbudilo pozornost skupine karabinjerjev, ki se jima je na skrivaj približala ter ju brez težav ujela. Pri sebi sta imela avto radio in dokumente lastnikov avto mobilov. Romunska begunca sta iz javila karabinjerjem, da sta kra dla, ker jima v taborišču dajo le toliko denarja, da jima zadostuje, za hrano; zato sta se odločila, da ukradeta nekaj predmetov, jih nato prodata ter sa s tem prislužita nekaj več denarja za svoje potrebe Zaprli so ju v koronejske zapore, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO • Na šoli «G. Ascoli» bo 31- . zapadel rok za vpisovanje v trl' v ni tečaj za poklicne bolničarje- . višji tečaj za habilitacijo za v°a ne funkcije in v tečaj za special® cijo v nefrologiji. DANES OB 21.15 f; Sloviti «Platters» na Gradu sv. Justa Sloviti črnski kvintet ki je pred dobrimi dvajsetimi s navduševal mladino vsega . pesmimi;‘deot so «Only you», prayer», «Sixteen tonst itd., .Lj nes■ nastopil, seveda v prenovi]® sestavi, na Gradu sv. Justa s lovečemim koncertom, ki ga Pfj ja Avtonomna letoviščarska ***** nova. Za koncert, ki se bo za" pij. 21.15, so vstopnice na prodaj v L., saži Protti. Koncerta ne bodo r novili. Prosveta PD Primorec iz Trebč prirejaJ tografski natečaj na temo «Mač»a' Slike (belo-črne ali barvne, f°rr^.0 minimum 20 za 25) sprejem®" od 20. 8 do vključno 23. 8. v skem domu v Trebčah od 20.30 22. ure. Fotografije bodo razsta ljene na društvenem prazniku ** in 26. avgusta. Izleti PD Rovte - Kolonkovec prired*^ nedeljo, 9. septembra, avtobusni v KAMNIK ob dnevu Narodne -J Odhod ob 7.30 s križišča Čampa"? le - Monte Sernio — Ul. Brigata b šale. Vpisovanje pri Avreliju Kar* od 12. do 13. ure, tel. 811614. ,0 SPDT prireja od 25. avgusta . 2. septembra devetdnevni P'a"pnf pohod po planinski vertikali Sr" od tromeje na Peči pri Trbižu Pr® Zahodnih Julij: . Rezije i- vehlJ ške Slovenije do Matajurja. vona.; je primeren za vse. Kogar bi 7a.„ mal, naj se za vse podrobnosti / informacije obrne na ZSŠDI (U‘; Frančiška 20. tel. 767304). .* Družini Veljak in Kralj ItfdgjJ svoje iskreno sožalje Josipu in j* Tavčar ob izgubi drage mame ® Včeraj nas je zapustila ANA LAH vd. TAVČAR Pogreb bo jutri, 18. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v staro cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo; sin Josip 'n liči Lina z družinama, vnuki Lucijan-Stojan in Vojmir z družinami tef drugi sorodniki. Trst, Opčine, Križ, Devin, Dutovlje, 17. avgusta 1979 Dne. 15 avgusta nas je po dolgi bolezni zapustil naš drugi mož in oče IVAN VODOPIVEC Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bol' uišnice v dolinsko cerkev. Potrti naznanjajo žalostno vest: žen® Marija, sin Oskar in drugi sorodniki- Dolina, 17. avgusta 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) Dobro počutje zamejskih brigadirjev v Suhi krajini Jjorek so se mudili predstavniki ““Minskega odbora SKGZ na obi-j|U.v Prevolah pri brigadirjih Mla-"a delovne akcije Suha krajina ] • Na tej akciji so namreč tudi j j • kot v Prejšnjih letih, prisot Mladi brigadisti iz zamejstva in er s Tržaškega in Goriškega, in POSLEDNJE SLOVO OD MARJUČIJA CIANIJA TUDI POLETI POLITIKI NE MIRUJEJO sicer j? X okviru MDB «S. Gregorčič* ^Nove Gorice. Predstavniki MO 7am ■ so v daljšem razgovoru z ®ejskimi brigadirji ugotovili, da j-*e-U odlično vključili v briga-“‘rsko življenje. da^re?st'avniki MO so si tudi ogle-liej' delovišče, kjer brigadirji kop-fr v°dovod, ter se nato razgovar-HP p.v°dsivom akcije in pa briga-*Sunon Gregorčič*. J Popoldanskih urah pa so pred-MO in pa prisotni briga-vJl ,lz zamejstva imeli razgovor z , HJ1 brigadirji akcije na temo TOblematika Slovencev v Italiji*. . razgovoru je ponovno prišlo do ^ladih Ve^’*?0 zan*manje s sanja > iz- strani s. . - v matični domovini do vpra-la narodnostnih manjšin, ki ži- , - -zven meja Jugoslavije. Poleg ..»a na letošnji MDA Suha krajina S0vSo Prisotni tudi brigadirji s Ko-uj *Sa. kateri se vsekodnevno solu-^.. s problematiko albanske ifrsine, in so tako ob tej priliki ve 11 ,možnost neposredne primerja-reševanja narodnostnih vprašanj Jugoslaviji in Italiji. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 14. AVGUSTA 1979 £esen ftadič zelen Cikorija fr v stročju "klancane dolgo ^ompir be< ^lena Peteršilj1 želena Min. Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl. 1300 1800 1500 Marelice — 1150 — 2000 3500 2500 Banane 660 880 792 300 500 400 Hruške 575 690 633 403 460 400 Jabolka jonathan 345 345 575 460 Melone Breskve 196 518 345 230 (bele I) 577 863 748 115 345 Češplje 210 320 288 burbank Limone 288 460 345 zelene 920 1035 978 200 400 300 Lubenice 110 140 120 700 800 700 Grozdje e-o 700 600 pansee I. 575 633 575 ^•narski park - «Luči in zvoki«: 21. uri «Sen v Miramaru* (v i^eničini); ob 22.15 «11 sogno i jahale di Miramare* (v itali- iCnscini)- 21.30 «Gioco sleale*ii.fG. tt|(, Xp> C. Chose. ? U-00 «Belli e n. '” "v «rsein e brutti ridono,.tut-, r ‘ ,"®lter Chiari, Olga Karlatos, Clan° Salce. Barvni film. Ca j 'CO «Cambio di sesso*. Lou jJjtel, Bibi Anderson. Prepove-fr, Nadini pod 14. letom, g. “Jnr 16.30 «L'uomo laser*. Q*a(tVni film za vsakogar, j^cielo 16.30-22.15 «KiIler fish*. Ma Hemingway, M. Bereson, Lee ^nir rs’ Karen Black. Barvni film. q, e ^JM) «L’oro dei Mdckenna*. v>. X°ry Pečk. Barvni film za 4>iznk0gar- fr” 15.00 «La pantera rosa*. Pe-C,jellers, David Niven, Claudia Cd,na,e- tic ammatic0 14.45 «Odissea ero pj * in «Hard core: Disposta al 18 i B*- Prepovedan mladini pod Ctj,: stom. 16.30 «11 gatto a nove co-ieL Brepovedan mladini pod 14. Hoji 10 16.30-22.00 «Portiere di dan' Liljana Cavani. Prepove-Vor rn'adini pod 18. letom. Con , 11.00 «L'insegnant balla bj Xutta la clas&e*. Nadir Cassi-dan ,nzt? Montagnani. Prepove- lutta la clas&e*. Nadir. Cassi-_ -»n 1T7J) Montagnani. F Cgpit' m,adini pod 14. letom, fr 11-00 «Amici miei*. Barvni vsakogar. h» °D»®neto 17.00 «Macchie sola-la^Brepovedan mladini pod 18. *N, Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICA — Stanko Milič, Zgonik 34 je odprl osmico belega vina, terana in domačega pršuta. PlttfDAM' 4,5 lih dol^ AibitV z motorjem evinrude 50 Hp, vozičc’: za ! čolna7 ‘Jfrdruge pritikline, ki spadajo k čolnu. Telefonirati na tel. štev. 200297, v večernih urah pa na tel. štev. 229125. PRODAM > r?lo ugodni ceni nove rulotke znamke «Romer - Mar-loreen*. Tel. 0481-45460. PRODAM o zelo ugodn- ceni VW kombi tuje registracije, Bazovica, Ul. Igo Gruden, 33. PRODAM za polovično ceno popolnoma novo peč na olje. Telefonirati v večernih urah na št. 420654. PRODAM dve otroški postelji v dobrem stanju. Telefon št. 200167. PRODAM avto giulia 1300 TI, letnik 1970 v dobrem stanju. Tele-' fon 228390. IŠČEM hišo z vrtom ali brez, ali zemljišče za zidavo. Telefon štev. 228390 ZAPOSLENO dekle ali mlada ženska dobi moderno opremljeno sobo z uporabo kopalnice samo 10 minut iz mesta. Lano za nekadilke. Ponudbe pod šifro: «Poštena». PRODAM po ugodni ceni FIAT 124 special T. Telefon 727259 IŠČEMO stanovanje ali hišo po mož npsti v okolici Trsta, lahko tudi v predmestju, v najem ali v primeru zmerne cene tudi za odkup. Telefonirati do 14. ure na štev. 743888. '""•"Inn,..................................................................................................... Včeraj-danes a«es, PETEK, 17. avgusta , . RADIVOJ nj Vz\de ob 6.07 in zatone ob fr Dolžina dneva 14.04 — Lu-'j _ °b 1 26 in zatone oj 15.32 Utr*> SOBOTA, 18. avgusta >, HELENA I? 28*1 V * * * * v^era.i: najvišja temperatu-hie,’ KstfPinje, najnižja 21,3 sto Ji H uri 27-1 stopinje, zrač- Jn^Stot rT,b rahlo pada, vlaga fr ko!'3, "v*50 skoraj jasno, ve-k^nik na uro zahodnik - severo-niorje skoraj mirno, tem-Dorja 21 stopinj. AtiR°Jstva ,N SMKT1 [1(4 n * SO SE: Sara Babudri, In-(jj^hi ’ Erika Umek in Sara ^4 SO: 88-letna Antonia Sajeta 7* 1®n8l«ro, 61 letni Filippo letna Amalia Marussi por. Gw6hi .fr0> 33-letna Maria Rosa aHeikur' Dorallo, 75-letna Teresa r&!8 vd vranceschin, 78-letna Ok vh ,,a'n> 65-letna Annp Oma-vpsjtii sscovo, 81-letni Giovanni hj. CjuKi • etna Maria Zgaljardic *i j' ^frlch, 74-lctna Maria Svi-t-k ®8-frtna Amalia Sterzai vd. Rus-na Dora jovanovjeh vcj. Ac- VNA SLUŽBA LEKARN G, .!’d 8.30 do 20.30) , ini ,^'baldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei 'i^8 in'i' Bi Revoltplla 41 C* Š e- n- ,n od 16. do 20.30) '»o i v.iovann: 5, Čampo S. Gia NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia como 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. Ure: telef. štev. 732-627. Nista pretekla niti dva meseca, ko se je na kontovelskem pokopališču znova oglasila pretresljiva pesem slovesa, ki so jo tudi tokrat zapeli skavti in skavtinje. Za Petrom Štoko je smrt pobrala še 19-letnega Marjučija Cianija, ki je po tednu dni podlegel poškodbam, ki jih je dobil v prometni nesreči pod Mangartom. Po cerkvenem obredu, pri katerem je somaševalo sedem duhovnikom in med katerim se je repen-tabrski župnik Tone Bedenčič spomnil mladeniča, je žalni sprevod krenil na domače pokopališče, kjer so se od Marjučija poslovil domači cerkveni pevski zbor ter predstavniki skavtov iz Trsta, Gorice in Koroške. Ob odprtem grobu je tržaški predstavnik, načelnik Vinko Ozbič, med drugim poudaril, da je «težko spregovoriti o osebi, s katero smo še manj kot nred dvema tednoma skupaj taborili, pripravljali programe, hodili na izlete, delili prostor v šotoru, kovali načrte za bodočnost.* Nato je Ozbič orisal kratko, a bogato Marjučijevo življenjsko pot. Dejal je. da je «v skavtsko družino stopil že leta 1971. Nekaj let pozneje je prevzel mesto četovodje kontovelsko-proseške skupine, potem ko se je izkazal kot vesten in navdušen vodnik svojih 'Volkov'. V: svoji veliki volji do koristnega dela je pred dvema letoma dal pobudo tudi za krajevno skupino najmlajših.* ^Marjanu — je dejal Ozbič — je bila zaupana naloga tajnika skavtske veje izvidnikov in vodnic, kateri je pripadal. Soodločal je v vodstvu organizacije. Našel je tudi čas za sodelovanje v uredniškem odboru skavtskega lista Jambor. Pri delu v četi si je znal Doiskati sodelavce, tako da je bil pravi katalizator skavtskega dela ne le na Proseku in Kontovelu, temveč tudi na Opčinah, na Repentabru in v Zgoniku. Še sestro in nekatere dru ga dekleta ie navdušil za skavti-zem. tako da se je začelo delovanje tudi z dekliške strani.* «Kot je večji del svojega proste aa časa posvetil skavtizmu z navdušenjem in z veliko vstrajnostjo, tako .je tudi zavzeto in vestno o-pravljal svoj poklic v tovarni. Najprej se je strokovno izšolal ter se primerno zaposlil, poznalo pa se .je, da ie neprestano skrbel za poklicno izpopolnjevanje.* «Mar.ian ie bil dejaven Član tudi tukajšnje župnijske skupnosti, je nadaljeval predstavnik skavtov. Bil je med redkimi. Id takoj priskočijo na pomoč. Kot zaveden slovenski fant se je udejstvoval tudi drugje. Zahajal je npr. v Slovenski kulturni klub. kier je bil član. Pri letošnjih volitvah je pokazal, da se zanima tudi za širše družbeno dogajanje. S prijatelji iz mladinske komisije Slovenske skupnosti je pomagal tudi v volilni kampanji. Njegova ljubezen in glavna skrb pa je bilo vzgojno delo v naši organizaciji. Bil je zelo priljubljen in vse nam je v zgled, ker je dokazal, kako se z navdušenjem lahko veliko naredi. Vse njegovo delo je balo deloma skrito, morda premalo cenjeno in premalo poznano širšemu krogu,* je zaključil Ozbič. Ob odprtem grobu se je v imenu goriških skavtov od Marjučija poslovila Franka Ferletič, duhovni vodja iz Celovca Janez Ulaga pa je spregovoril nekaj ganljivih besed v imenu koroških skavtov. Zadnji so Marjučiju še poslednjič zapeli njegovi prijatelji skavti. POČITNIŠKO ZATIŠJE JE VZNEMIRILA KRIZA OBČINSKE UPRAVE V GRADEŽU S precej hudimi medsebojnimi obtožbami je prišlo do razhoda med demokristjani in republikanci ■ Se bo kriza prenesla tudi na druge krajevne uprave? ■ Manevri v KD za izbiro bodočega goričkega župana FESTIVAL ZVEZE ŽENSK ITALIJE DOLINA, 18. in 19. avgusta 1979 PROGRAM: JUTRI, 18. avgusta ob 19.00 — okrogla miza «Ženske in nasilje* ob 20.30 — film: «Proces zaradi posilstva -stupro* Processo per NEDELJA, 19. avgusta ob 18.00 — folklorna in pevska skupina VINKO KORŽE iz Cirkovc; skupina «TRIESTE DONNA*: »Življenje ženske* Govorili bosta Ester Pacor in Nerina Švab Oba večera ob 21. uri ples z ansamblom «SUPERGROUP» Smo v poletnem počitniškem zatišju, pa se kljub temu govori o politiki. Ne samo v Rimu marveč tudi pri nas, v provinci. Sredi najhujše poletne vročine v tako tipično turističnem kraju kot je Gra-dež je prišlo do prepira med zavezniki v tamkajšnji sredinski koaliciji, republikanska odbornika sta izstopila iz odbora, v časopisju in na plakatih so se ponavljale precej hude obtožbe in v avgustu, ko je zanimanje v Gradežu uperjeno predvsem v turistično dejavnost, je na izredni seji tamkajšnji občinski svet sankcioniral razkol in zamenjal omenjena odbornika. Republikanci so vedno imeli v Gradežu precej važno vlogo, ki izhaja še iz predfašističnih časov. Močnejši so bolj kot povsod drugie v pokrajini in tudi v deželi, seveda upoštevajoč sorazmerje med številom glasov in številom volivcev. Ker je tu imela Krščanska demokracija absolutno večino, danes pa še samo relativno, so bili v Gradežu odnosi med njo in republikanci vedno živahni, tako v časih prijateljstva kot v trenutku prebira. Po lanskih volitvah je prišlo do koalicije med- demokristjani, republikanci in socialdemokrati. Po komaj letu dni pa je pnšlo do prepira in odstooa republikancev, ki so obtožili KD in župana, bivšega poslanca Maroeca, da se vedejo' absolutistično do partnerje v koaliciji. Demokristjani pa so republikance obtožili metanja polen pod noge občinski administraciji. Morda bo primer Gradeža ostal osamljen. Vedeti pa je treba, da je edini republikanski predstavnik v pokrajinskem svetu v Gorici od v. De Grassi, ki je iz Gradeža, in marsikdo zaradi tega že ugiba ali bodo republikanci iz široke koalicije (KD, KPI, PSI, PSDI in PRI) na pokrajini. Prav tako prihaja do ugibanj ali bodo republikanci izstopili iz sredinske koalicije v gori-ški občini. In nekateri iz demo-kristjanskih vrst očitajo republikancem, da so s svojim zadržanjem že večkrat podprli levičarsko koalicijo v občini Tržič. Vse se prepleta torej. Socialdemokrati so se tudi oglasili k besedi in njihov pokrajinski tajnik Lodat-ti je dal v teh dneh vedeti, da bodo o položaju na pokrajini in v goriški občini govorili po povratku s poČrtnfrilDtri- se Gorice tiče, prihaja iz’ socialdemokratskih vrst o-čitek, da je-občinska uorava v Gorici zamrla, da demckrisVani, o-ziroma nekateri demokristjani, nasprotujejo izvrševanju že sprejetih sklepov. In da bo zaradi tega treba spet načeti preverjanje v tej upravi. Kot vidimo, je prišlo do nekaterih premikov sredi poletja, čeprav se ne zdi verjetno, da bi gradeški primer imel posledice tudi v Gorici in v pokrajinski upravi. V krščanski demokraciji pa so se že pričeli predvolilni manevri, manevri za prihodnje občinske volitve. Prihodnjo pomlad bodo namreč občinske volitve v dvajsetih občinah na Goriškem (izvzete so občine Tržič, Gradež, Renke, Ro- mans in Vileš). V Gorici imajo že vso povojno dobo demokristjani župana in seveda ga hočejo tudi o-hraniti. Vendarle bo prišlo, to je skoraj gotovo, do zamenjave oseb. V krščanski demokraciji očitajo sedanjemu županu De Simonu, da je v svoje roke osredotočil vso administracijo in jo delno tudi paraliziral. Zlasti cerkvena oblast mu o-čita, da se je ob sestavi revizije regulacijskega načrta premalo zanimal za cerkveno posest in zajo so prišli večkrat nanj napadi s strani glasila tukajšnje nadškofije. In še cela vrsta drugih očitkov je letela nanj, češ da je preveč favoriziral socialdemokrate in njihovemu liderju Zucalliju pustil proste roke v izvrševanju politike na področju javnih del. S svoje strani se teh nasprotovanj De Simone dobro zaveda in je začel v listu, ki mu je urednik, t.j. v tedniku Arena di Pola, objavljati članke v svojo obrambo. Brani tudi v teh člankih pokojnega dr. Rolanda Ciana. bivšega voditelja krščanske demokracije na Goriškem, ki je bil trn v peti drugim demokristjanom, tako morotejcem kot ba-zistom. Zaradi tega je čisto razumljivo, da se vršijo v goriški krščanski demokraciji manevri za sestavo bodoče kandidatne liste za občinski svet. Na dan prihajajo vesti o možnih kandidatih za župana. Omenja se univ. profesor dr. Sergio Tavano, zgodovinar, zelo znan v kulturnih krogih. Omenja se dr. Antonio Sca-rano, ravnatelj zveze goriških trgovcev, ki je svojčas že bil občinski odbornik. Sicer pa nas loči do volitev še dobrih deset mesecev. Lahko bo KD našla kakega «outsiderja» ali pa tudi potrdila sedanjega župana, OHRANJENA GORIŠKA TRADICIJA JERNEJEV PTIČJI SEJEM V NEDELJO V GORICI Ljubitelji ptičev bodo tu prišli na svoj račun Poleg običajnih šager imamo tudi v tem poletju že tradicionalne poletne prireditve, ki so nekako specializirane. V Gradišču so bile v teh dneh razstave psov, ptičev in kmetijske opreme, v Gorici pa bo tradicionalni Jernejev ptičji sejem v nedeljo, 19. avgusta. Sejem bo v parku županstva. Zgodaj zjutraj bodo razna tekmovanja in posebna komisija bo tudi ocenjevala razstavljene ptiče. Ob 8. uri bodo park odprli občinstvu. Seveda bodo tu tudi prodajali ptiče in vse kar je v zvezi z njimi, od kletek pa tja do hrane. Kot vedno, bo tudi letos ta sejem imel kar precejšen uspeh. Jernejev ptičji sejem sega v Go rici v večstoletno tradicijo. Niso do gnali, kdaj se je ta sejem pričel, za razliko od Sacileja v Furlaniji, kjer dobro vedo, da imajo podoben sejem že več kot pol trisočletja. Vendar pa se podatki o ptičjem sejmu najdejo tu pa tam v starih kroni’:.oh. V parku mestne palače se sejem vrši že več let, prej je bilo mesto tega sejma več desetletij na Trgu sv. Antona. iiiiiiMiiuiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiniiiiiiiiiB KAKO SMO PREŽIVELI VELIKI ŠMAREN Kljub razmeroma živahnemu prometu na Goriškem brez hujših nesreč Množica kopalcev ob obali in prijetno razpoloženje na številnih poletnih prireditvah - Izjemno stanje na naših cestah še traja: konec tedna pričakujejo nov val dopustnikov (tokrat na povratku) Precej živahen, a ne pregost promet, predvsem pa zelo malo prometnih nesreč. To je kajpak razveseljiva ugotovitev o tem, kako je minil veliki šmaren na goriških cestah. Upati je, da bo ugodni obračun ostal tudi v prihodnjih dneh, zlasti pa v soboto in nedeljo, ko se bo začel veliki povratek in bo na naših cestah zopet precej živo. Razmeroma mirno je potekel veliki šmaren tudi v bližnjih krajih Slovenije, kjer je bil sicer navaden delavnik. Po informacijah, ki smo jih zbrali na postajah milice v Novi Gorici in Tolminu, je bil promet sicer nekoliko bolj gost kakor ^običajno'. potekal' jja ‘je brez ‘za,stojgv jn, kar je najbolj važno: hujših prometni bi mesreč niso,,beležili. Rolj malo dela za kroniste torej. Rekli bi raje manj črne kronike, kajti priložnosti za poročanje je bilo kljub temu dovolj in celo preveč, če bi hoteli omeniti vtise z najrazličnejših prireditev, ki so se zvrstile v sredo. Za organe, ki so zadolženi za varnost v prometu in za dežurne zdravniške ekipe v sredi torej ni bilo posebnega dela, razen poostrenega nadzorstva. Od prometnih nesreč velja omeniti tisto, '•i se je v sredo zgodila v Gradišču, v Ulici Aquileia in pri kateri se je lažje poškodovala ena o-seba. Nekoliko nenavadna nesreča pa se je primerila na železniškem prehodu pri Sovodnjah, okrog 18. ure: 35-letni Boris Tomšič, ki se je peljal na skuterju, je zadel v zapornico ter jo vrgel s tečajev. Imel je kajpak precej sreče, saj se je pri tem le laže ranil in so mu v ambulanti goriške splošne bolnišnice nudili le prvo zdravniško pomoč. Bilo je kajpak nekaj nevšečnosti za avtomobiliste, kajti železniški prehod je ostal dalj časa zaprt. Poročil o vlomih, tatvinah in podobnih dejanjih, ki so sicer ob velikem šmarnu dokaj pogosta, zaenkrat ni. Veliko ljudi je namreč še AKCIJA KOŽBANA 79 SKORAJ PRI KONCU Delo v težavnih razmerah združuje mlade brigadirje Iz pogovora z brigadirji živ vtis o delu in življenju na delovni akciji . Sklepanje novih prijateljstev in družabnost v naselju Mladinske delovne akcije po Slo-1 Kaj pa o dejavnostih v prostem veniji se že bližajo h koncu. To j času? velja tudi za republiško akcijo j cDvakrat tedensko posvetimo po-»Kožbana 79», ki je po štirih letih j poidanske ure politični šoli Edvar-zadnjič v tem kraju. Prihodnje leto i da Kardelja. Poleg tega lahko brise bo akcija po vsej verjetnosti gadirji izbirajo med tečajem o cest-preselila na Kras, kjer bo gradila1 no-prometnih nredmsih fotokrož- vodovod med Kostanjevico in Opa-tjim selom. Brigadirsko naselje je nameščeno okoli stare šole v vasici Brdice pri Kcžbani. Ker v stavbi bivše šole ni bilo dovolj prostora za vseh 70 brigadirjev, koiikor jih je v četrti izmeni, so si pomagali s šestimi šotori, ki jih ie posodila vojska. Zraven šole so si tudi uredili zasilno šoortno igrišče ter vse. kar omogoča prijetnejše bivanje v naselju. Ob vhodu v našel ie gotovo pritegne pozornost o-biskovalca leseni kiosk, na katerem kraljuje napis cSaloon pri Ma-totu*. «Akcija je namenjena gradnji vodovoda med vasmi Golo brdo in Breg*, je povedal namestnik komandanta za delovišče Željko Štrakl, ki je skupaj s komandantom Jožetom Piltaverjem in namestnikom za naselje Stojanom Zornom v štabu akcije. »Delo obsega približno 600 metrov ročnega in 800 metrov strojnega izkopa. Brigadirji delajo v zelo težavnih razmerah, saj morajo ponekod kopati jarek po strminah s 50 in celo 60-stopinjskim naklonom. Ročno bomo morali izkopati tudi rezervoar na Golem brdu, saj je na takem mestu, da ne moremo uporabljati strojev. Rad bi omenil, da so nam pri delu večkrat pomagali krajani. Sploh pa so bili odnosi med brigadirji; in domačini odlični: sprejem vsake izmene je bil enkraten, ob odhodu pa so briški ljudje pripravili brigadirjem sicer skromno, a po svoje veličastno slovesnost.* predpisih, fotokrož-kom, in (ečajem prve pomoči, ki so tudi na vrsti dvakrat tedensko. Dre čej časa posvetimo športnim srečanjem v malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, šahu itd. V večer- nih urah imamo večkrat taborne ognje, plese, filmske predstave in podobno. Večkrat nas je obiskal igralec Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki .je v vsaki izmeni nastopil z monodramo. Občasno pridejo k nam kulturni animatorji, ki spodbujajo in pomagajo brigadirjem pri ustvarjalnosti. Ob nedeljah imamo navadno izlete, v Piran, k izviru Soče ali v Krom berk in Kostanjevico pri Novi Gorici. Skratka, življenje je zelo pestro. dejavnosti je za vse okuse.* V zadnji izmenj akcije Kožbana 79 sta brigadi Franc Rozman - Stane iz Litije in brigada Janez Hribar iz Ljubljane - Center. Brigadirji iz Litije, ki so kopali vodovodni jarek pri Golem brdu, tik ob meji z Italijo, so bili takoj pripravljeni na razgovor. Barbara, ki ji je brigadirsko življenje očitno zelo všeč, saj je letos že tretjič v brigadah, se kar dobro znajde s krampom v roki. «Delo je težko samo če lenariš, če delaš pa ni*, je dejala. Istega mnenja je bil Jože; «Kadar vsi delamo, je v redu, jezi pa me, ko nekateri lenarijo in tako spravijo v slabo voljo še vse ostale.* «Po mojem to ni tako hudo. Večja pomanjkljivost so slabe povezave, zaradi katerih izgubljamo preveč koristnega časa, ko se premikamo iz enega delovišča na drugo. Dejala bi še, da je ta ena od najtežjih akcij v Sloveniji, prav težki pogoji pri delu pa nas še bolj združujejo,* meni Tina. «Največje težave imamo zaradi skal in velike strmine*, je pristavil Damjan, «še posebno pa je hudo, ko pripeka sonce.* Slavi, ki je letos prvič v brigadi, je kar zadovoljna. «Prve dni mi ni bilo všeč: naselje se mi je zdelo preveč osamljeno, dalo mi je vtis odmaknjenosti od sveta. V resnici , je naselje zelo živo, življenje v njem pa prijetno. Če bi mogla, bi spremenila le. dnevni red. Spat naj bi hodili ob polnoči, vstajali pa bi ob 8. namesto ob 4. uri.* «življenje v naselju je res zelo intenzivno*, je obrazložil Evgen. «Poleg tečajev in predavanj imamo vsak dan tud športna srečanja in kulturne ter družabne prireditve. Organizirali smo plesni tečaj, pridobljene znanje pa lahko preverimo, na večernih plesih*. «Ti plesi so izvrstna priložnost za sklepanje novih prijateljstev. Ljubezni med brigadirji rastejo kot gobe po dežju,* je malce ironično pristavila Alenka, ki kot članica kulturne komisije skrbi za program tabornih ognjev in drugih kulturnih prireditev. «Stenčas in bilten akcije, v katerih so v prvih dneh prevladovali spisi in drugi prispevki z vtisi o delu na trasi, se iz dneva v dan spreminjata v barometer brigadirskih src. Zaradi tega smo že sklenili, da bomo pred zaključkom izmene priredili »brigadirsko poroko*, na kateri bi moralo sodelovati 8 do 10 parov.* Na poroko so seveda vabljeni vsi, kot so vsi vabljeni na slovenski zaključek delovne akcije v Kožbani, ki bo v soboto, 25. t.m., ob 18. uri po jugoslovanskem času na Golem brdu. (mm) zmeraj na dopustu in bodo prijave pristojnemu policijskemu uradu zato začele deževati šele v prihodnjem tednu. Povsem mirno pa le ni bilo. Neznanci so namreč vlomili v urad turistične agencije Appiani na Korzu Italia v Gorici. Od številnih poletnih prireditev, ki se vsekakor iztekajo, kajti poletje se je prav ob velikem šmarnu nagnilo v jesen, kakor pravi ljudski koledar, velja omeniti predvsem šagre v Podturnu, Jasihu pri Krmi-nu, Mošu, razstavo in sejem ptic, psov in kmetijske mehanizacije v Gradišču ter veliko turistično prireditev v Gradežu, ki je sicer bila na sporedu že na predvečer velikega šmarna. Sedem lepih deklet se ie v končni izbiri potegovalo za naslov lepotice Furlanije - Julijske krajine. Naslov je osvojila Tržačanka Rossana Gavine, Tržačanki pa sta tudi njeni spremljevalki, Elena Novello in Elena Nardi. V Podturnu, kjer se izteka tradicionalna šagra ob vaškem patro-nu sv. Roku, ki jo prirejajo na pobudo Centra za valorizacijo ljudskih izročil, so se letos spomnili marljivih, preprostih domačih branjevk, ki ob vsakem vremenu zalagajo goriški trg s svežo zelenjavo, ki jo vozijo na tradicionalnih ročnih vozičkih «burelah». Posebno priznanje so včeraj dopoldne izročili Luigi Vecchiet, spomnili pa so se tudi drugih branjevk. V Mošu je bila v sredo vaška šagra, združena s cerkveno slovesnostjo, v Jasihu pa se je nadaljevala »zgodovinsko in vdanostno* navdahnjena šagra ob 131-letnici rojstva Franca Jožefa, ki jo prireja društvo Civilta Mitteleuropea. Če je bil veliki šmaren za večino občanov dan oddiha, dan namenjen kopanju in sončenju v prepolnih obmorskih krajih, ali dan, ko so si privoščili daljši ali krajši izlet v naravo, pa so mnogi veliki šmaren prebili na delovnem mestu, pripravljeni, da priskočijo na pomoč ob večji ali manjši nesreči. To velja za dežurne ekipe policije in o-rožnikov, za dežurne ekipe v bolnišnicah ter za dežurno osebje Zelenega križa, ki je tudi letos poskrbelo za posebno reševalno službo. Rešilni avtomobil je bil namreč 14., 15. in 16. avgusta stalno na razpolago na križišču pri mostu v Za-graju. Na tem kraju bo tudi v nedeljo, 19. t.m. Nesreč ni bilo, zato je bilo tudi dovolj časa za gornji posnetek. Sicer pa bolje tako! Folklora s Kosova v Novi Gorici Ljubiteljem jugoslovanske folklore na splošno in one južnih predelov države še posebno se obeta lepa predstava jutri zvečer v Novi Gorici, ko bo nastopil eden najboljših jugoslovanskih poklicnih ansamblov «Shota» iz Prištine. Skupina bo prikazala predvsem razne plese in pesmi s Kosova, imela pa bo v svojem programu tudi najizrazitejše plese drugih jugoslovanskih narodov. Predstava se bo pričela ob 20. uri po jugoslovanskem času in bo v amfiteatru hotela Argonavti v Novi Gorici. Za prireditev je poskrbela Zveza kulturnih organizacij v Novi Gorici. Folklorna skupina «Shota» je znana ne le v Jugoslaviji, marveč v širšem svetu, Francjožefovci tudi letos v Jasihu Zapozneli častilci Franca Jožefa se tudi letos spominjajo njegovega rojstnega dne, ki so ga v nekdanji Avstriji častili z državnim praznikom. Ta 131. praznični dan bodo počastili jutri (18. avgusta!) in, ker je ta dan sobota, tudi v nedeljo na že običajnem prazničnem prostoru v Jasihu pri Krminu, ob nekdanji italijansko-avstrijski meji, kjer se še danes najdejo častilci Franca Jožefa in ranjke Avstrije, to pa, ker so njih predniki na takratni meji lepo živeli, saj so precej denarja zaslužili s tihotapstvom. Rumeni plakati s črnim avstrijskim orlom so se v teh dneh pojavili v vsej naši deželi in v štirih jezikih (italijanskem, furlanskem, slovenskem in nemškem) in vabijo na npraznik naših narodovo. Pravijo, da pride tja tudi neka stara avstrijska godba. Morda bodo tudi letos bivši avstrijski vojaki in mornarji imeli prost vstop. Požar v stanovanju Za okrog pet milijonov lir škode je povzročil požar, ki je včeraj, ne kaj po 11. uri zajel stanovanje Maria Beccia, v Leopardijevi ulici \ Tržiču in ki je najbrž izbruhnil zaradi nepazljivosti, oziroma pozab ljivosti. Vsega naj bi bil kriv likalnik, ki je ostal na kuhinjski mizi, seveda redno prikljičen na električ no omrežje. Ogenj je zajel najpre, mizo, potem pa se je razširil na ce letno kuhinjo ter, preden so posegi gasilci,^ zajel tudi bližnje prostore Razstave V gradeški galeriji Auditorium San Rocco bo od 27. avgusta do 3. septembra, razstavljal slikar Gia-como Comino. Poleg zbirke starejših del, bo na ogled tudi serija 60 skic, ki jih je slikar izdelal neposredno po potresu v Osoppu. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 26. avgusta, izlet v Kranjsko goro in dolino Pišnice z vzponom na Škrlatico. 1. in 2. septembra pa priredi dvodnevni izlet v dolino Triglavskih jezer ter vzpon na Kanjavec. Informacije na sedežu društva ter pri odbornikih. Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, 'da bo dom zaprt do vključno 26. avgusta. 27. avgusta pa se bo pričelo vpisovanje za sprejem notranjih in zunanjih gojencev v šolskem letu 1979 -1980. Vpisovali bodo do 9. septembra. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 «Quintet». P. Newman, B. Anderson. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 «11 segreto di Agata Christie*. Dustin Hoffmann in Vanessa Redgrave. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Sexisim-phony». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Nosteratu il principe della notte*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Clint East-wood vi dara filo da torcere*. Nova Gorica in okolica SVOBODA 18.00-20.00 »Madame Pipi*. Francoski film. SOČA 18.00—20.00 «Ljudje izgubljeni v času*. Angleški film. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. V Jesolu je v prometni nesreči tragično preminil naš predragi 16-letni KAROL PAHOR Pogreb dragega pokojnika bo danes zjutraj ob 10.30 v Devinu. Žalostno vest sporočajo oče Nino, mati Odette, brat Peter in sestra Pavla ter drugo sorodstvo Tržič, Devin, 17. avgusta 1979 SVETOVNI GOSPODARSKI RAZVOJ V ZAČARANEM KROGU UENACRTNOST IN SEBIČNI INTERESI BOGATIH OGROŽAJO SKLADNEJŠI RAZVOJ VSEH DRŽAV Inflacija ne skrbi razvite države, ker stresajo vse nevšečnosti na ramena nerazvitih Ena od trdnjav gospodarske stabilnosti v razvitem svetu, japonsko gospodarstvo, bo imela letos prvič po doigem razdobju presežkov zunanjetrgovinski primanjkljaj od treh do štirih milijard dolarjev. Tudi druga trdnjava stabilnosti razvitih -- gospodarstvo Zvezne republike Nemčije — bo žela po prognozah OECD skromnejše rezultate, čeprav ne bo i-mela seveda problemov s pri-manjklaji, ker ima seveda izrazito izvozno gospodarstvo. Predvideva se, da bo v teh dveh državah, ki so doslej poznale inflacijo le obrobno, ta vplivala na občutnejši porast cen, kar bo i-melo pomembne posledice na konjunkturo na svetu ter še posebej na rast svetovne inflacije. Z najnovejšimi prognozami OE CD (povprečna inflacija 10 odst. v državah članicah v prihodnjem letu) se strinja tudi prognoza a-meriškega združenja WEFA, ki vsakega pol leta prinaša prognoze konjunkture za ves svet. Po teh ocenah bo inflacija leta 1979 znašala povprečno 11 odstotkov, leta 1980 pa 10,5 odstotka (v prejšnjih letih se je stopnja inflacije gibala občutno pod 10 odstotki). Strokovnjaki WEFA menijo v resnici, da letošnje povečanje cen nafte ter posledice, ki bi se utegnile pojaviti leta 1980, ne bodo porinile industrijskega sveta v recesijo, kot se je to zgodilo leta 1973, vendar pa bo gospodarska rast na svetu bolj počasna, kar se bo bolj izrazito poznalo v industrijskih državah*. Druga prognoza pa dodaja, da bo prihodnjega leta kosmati proizvod v industrijskih državah za en odstotek nižji, kot se je predvidevalo pred podražitvijo nafte, kar bo znižalo gospodarsko dejavnost v industrijskih državah za okoli 60 milijard dolarjev. Vzroki za vse te nevšečnosti so Dogodki v slikah S sobotnega in nedeljskega partizanskega praznika v Križu: nastop mladih domačih recitatorjev in... Veliki šmaren v Repentabru: maša na prostem JT i Repen tabor: osmica pri Škamperlu Tradicionalni tabor na Opčinah: nastop godbe Splnčiči Reke in. .. Kastav z tir *, zJ&hkIl •: w>h' *»• S ;: V otroške folklorne skupine SŠ »Mladina* iz Križa torej v povečanju cen nafte, kar ne predstavlja nobene novosti. Nedvomno je, da vsako nominalno povečanje cen nafte vpliva na povečanje nominalnih cen industrijskih proizvodov. Istočasno pa se poveča tudi nominalna cena prevozov, prometa ter mednarodne trgovine. To seveda pelje k brzdanju celotnega procesa ter k padcu konjunkture. Drugo vprašanje pa je, če razvite države občutijo prav toliko tudi stvarne posledice cen nafte, kolikor bi se zdelo, če se opazuje njihov mo-minalni porast. Odgovor na to vprašanje je seveda negativen, ker je že znan mehanizem s katerim razvite države prelivajo svojo inflacijo na države v razvoju ter z njo tudi vse probleme podražitev, zaviranja konjunkture, primanjkljajev trgovinskih bilanc . .. Navsezadnje postaja očitno, da kljub' zaskrbljenim reakcijam v razvitih državah, te nimajo niti večjih problemov z redukcijo in z varčevanjem energije (ter s tem v zvezi tudi z gospodarsko dejavnostjo in življenjsko ravnjo). V resnici morajo glavni del težav sedanje energetske krize prenašati države v razvoju, ki morajo sprejemati nase vso težo upravnih redukcij, omejitev in varčevanja z energijo. Kljub vsem možnostim, da, zahvaljujoč se svojemu bogastvu prevržejo težo sedanjih gospodarskih težav na druge, v mnogih razvitih državah postaja jasno, da to izolirano blagostanje nima dolgoročnih perspektiv, temveč, da je vsemu svetu potreben nov konjunktumi zalet, ki bi omogočil reševanje mnogih problemov ter s tem tudi pospešenega razvoja držav v razvoju. V razvitih državah menijo, da bo mogoče priti do tega samo s povečanjem njihove konjunkture, kar naj bi pripeljalo do povečanja mednarodne trgovine ter vzpostavilo «konjunk-turne prenose* v smeri držav v razvoju, tako da bi tudi te prišle do svojega deleža pri svetovni konjunkturni pogači. Nasvet državam v razvoju je torej jasen: prenehajte z bojem za nov gospodarski red in nove odnose pri menjavi, ki bi pribijali do večjih cen surovin in energije. To nam bo omogočilo, da se hitreje razvijamo, od česar boste imele tudi vi, države v razvoju, določene koristi. S stališča gospodarske zamisli v razvitih državah se tako njihovo mnenje lahko razume: tam se nf ririklusi gospodarskega razvoja, kar pomeni, da je v tem trenutku govor o padajočem ciklusu in da bodo vsi problemi izginili v novem konjunktumem ciklusu. Glavni pogoj, da bi prišlo do tega, so seveda nižje cene surovin in energije. Seveda se je v razvitih državah v pričakovanju znižanja cen, nabralo dovolj bogastva, da te lahko tako brez skrbi pričakujejo novi konjunktumi ciklus, a pri tem njihovo prebivalstvo ne trpi prehudo. Vsaj ne v takšni meri, kolikor bi bilo potrebno, da bi se ogrozila relativno visoka raven delavskega razreda v teh državah, kar bi spravilo v nevarnost njihov socialni mir. Bogata manjšina človeštva meni torej, da je še vedno v središču mednarodnih gospodarskih dogajanj in da je samo od nje odvisen bodoči gospodarski razvoj. S tem se zanika, da je v o-spredju vprašanje o strukturni krizi mednarodnih gospodarskih odnosov, do katere je prišlo zaradi skrčenja kupne moči svetovnega tržišča ter izčrpanosti energetskih in surovinskih virov. Da bi se svetovno gospodarstvo moglo opomoči, je potrebno — pravijo strukturalisti — da se razširi kupna moč svetovnega tržišča, kar pa je mogoče samo s tem, da pridejo države v razvoju na položaj motorja konjunkture v svetu, To pa se lahko doseže samo s sprožitvijo mehanizma, ki bi omogočil državam v razvoju, da se hitreje razvijajo, da obvladajo svoje lastne surovinske in e-nergetske vire, kar bi povečalo možnost njihovega bolj racionalnega izkoriščanja. Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da obstoječi institucionalni in strukturni okviri mednarodnih gospodarskih odnosov ne morejo spraviti v tek takega procesa. Njihovo delovanje je skladno z interesi razvitih držav ter je zato normalno, da jim je pri srcu kot prva naloga ozdravitev gospodarstva razvitih držav, ki bi morale za seboj potegniti razvoj celotnega svetovnega gospodarstva. Ustanove kot so GATT ter Mednarodni denarni sklad so nastale kot posledica sporazuma razvitih držav. Čeprav so se v zadnjih časih nekoliko prilagodile spremembam v svetovnem gospodarstvu, to še ni dovolj, da bi prispevale k hitrejšemu razvoju držav v razvoju. S stališča o cikličnosti krize ter o vseh posledicah, ki se za tem skrivajo, se ne more niti pričakovati, da bi te organizacije delale na drugačen način. Na petem zasedanju UNCTAD v Manili v maju letos so države v razvoju ter tajništva UNCTAD izdelale celovit koncept spremembe strukture svetovnega gospodarstva, ki je bil na raznih področjih zelo podrobno izdelan. Ta koncept izhaja iz spremenitve odnosov menjave v korist držav v razvoju, kar bi jim povečalo dohodke z razvojem lastne industrije, tehnologije in denarnega mehanizma. Tak kon cept so razvite države zavrnile, ker menijo, da je zaradi svoje strnjenosti neizvedljiv in kar je najvažnejše, škoduje njihovim življenjskim (vsaj kratkoročnim) interesom. Mnoge od razvitih držav pa se sedaj nahajajo v predvolilnih letih. Po nedavnih ameriških statistikah priljubljenost predsednika Carterja hitro pada, posebno odkar je objavil svoj načrt energetskega varčevanja. Eden od ameriških komentatorjev je ob tej priložnosti dejal, da je «ameriška javnost sklenila, da energetska kriza ne obstaja.* Tudi Zvezna republika Nemčija je v predvolilnem letu. Čeprav se ta država bori proti protekcionizmu, se njena vlada nikakor noče bolj zavzemati za podobna stališča držav v razvoju. Tako stališče bi ne bilo namreč preveč priljubljeno pri njenih volivcih. Kaj naj potem pričakujemo od držav, (Nadaljevanje na zadnji strani) Sonce, čeri in valovi pod Nabrežino Zenska in njena stvarnost Dve pobudi za spremembo zakona o spolnem nasilju Osmitek MLD: uradno zastopstvo žensk - Kljub razlikam, enoten cilj: vplivati na javno mnenje «Želimo predvsem, da bi bilo jasno, da je po našem mnenju nasilje katerokoli dejanje, ki bi ga kdorkoli brez našega dovoljenja izvedel nad našim telesom!* Tako so med drugim članice »Gibanja za osvoboditev žensk* (Movimento per la liberazicne della donna) zapisale v dolgem uvodu k svojemu predlogu o spremembah tistega dela italijanskega kazenskega zakonika, ki govori o »spolnem nasilju*. Točneje so članice te organizacije pred meseci izdelale celovit osnutek, ki naj bi precej korenito spremenil italijanske zakonske predpise, ki na posilstvo kot tudi na vse druge oblike nasilja nad žensko gledajo s prtecej anahro cističnimi, »mashilistični-mi» očmi. Pri izdelavi osnutka, uradno ima naslov: «Zakonski predlog Gibanja za osvoboditev žensk proti spolnemu nasilju*, je seveda sodelovalo še veliko v organizacijo nevključenih žensk, predvsem pravnic, ki so nudile »strokovno pomoč*. Zamisel za tovrstno pobudo se je pravzaprav porodila na lanskoletnem »Mednarodnem seminarju o nasilju*, ki ga je MLD organiziralo s feministično revijo »Effe*, predvsem, da bi a-nalizirale konkretne pobude v korist žensk - žrtev nasilja. Še bolj zanimiv in nekoliko nenavaden za italijansko žensko gibanje pa je bil nadaljnji potek pobude: pobudnice so namreč o-snutek poslale drugim feminističnim in ženskim organizacijam, s katerimi so se domenile za e-notno pobiranje podpisov v podporo zakonskega osnutka. Dokončna odločitev je bila sprejeta ravno v tem počitniškem in navadno zaspanem obdobju: verjetno že septembra bodo članice MLD, Zveze žensk Italije in drugih’ feminističnih organizacij, ki so pristopile k akciji, začele pobirati podpise, da bi lahko izdelani osnutek, mogoče še s kakšnimi predhodnimi popravki, prišel po «ljudski volji* v italijanski parlament. Ob tej glavni poti, ki naj bi izdelani osnutek pripeljala v parlament, pa so si pobudnice zamislile še drugo, pomožno. Besedilo so namreč, kljub ne preveč primernemu političnemu trenutku, poslale vsem ženskim parlamentarkam. Uradnih odzivov zaenkrat še ni bilo, vendar pa bi že skupni sestanki predstavnic ženskega gibanja in parlamentark na to temo bil precejšnjega pomena. Ob tem je treba še povedati, da so v prejšnjih dneh komunistične predstavnice v poslanski zbornici ponovno vložile zakonski predlog Komunistične partije o spremembah predpisov, ki zadevajo posilstvo. Predloženi osnutek se nekoliko razlikuje od prejšnjega, ki v minulem zakonodajnem obdobju ni prišel na vrstni red parlamentarne razprave. Predlagateljice so vsebino dokumenta obrazložile in zagovarjale na posebni tiskovni konferenci. Zagovarjale so ga predvsem predstavnicam tistih organizacij, ki mislijo sprožiti široko ljudsko akcijo v podporo osnutka MLD. Čemu zagovor? Povsem razumljivo, da zaradi razlik med obema predlogoma. Predvsem o dveh, precej pomembnih vprašanjih, se diskutantke niso mogle sporazumeti: ženske organizacije zagovarjajo pravico ,celo nujo, da na procesih zaradi posilstva žensko gibanje nastopa kot civilna stranka, in drugič, da se lahko sodni postopek zaradi posilstva sproži tudi brez tožbe prizadete ženske. Kaj pa pravzaprav skušajo doseči ženske, ki predlagajo bolj ali manj radikalne posege v italijanski kazenski zakonik? Omenili smo razlike, vendar pa je o-snovna težnja obeh osnutkov veliko pomembnejša, saj skušajo vplivati tudi na tako imenovano splošno javno mnenje. Predlagateljice obeh zakonskih osnutkov, in lahko rečemo vse ženske, ostro zavračajo pojem »spolnega nasilja*,, kakor ga tolmači še vedno veljavni.-zakonik Rocco. Po njegovih skrajne-proti--ženskih predpisih je namreč «na-silje* v bistvu samo do kraja izvedeno posilstvo, oziroma «spolna združitev*, vse ostalo pa sedi v široko in labilno omejeno področje »pohotnosti*. Že uvodni sta,vek tega sestavka nazorno pove, da so ženska gibanja drugačnega mnenja. Ne zato, ker bi želela strožjih kazni za storilce (za posilstvo so namreč predvidene kazni veliko težje kot za «pohotneže»), temveč predvsem zato, ker se borijo, da bi žal izredno številne primere nasilja nad žensko začeli drugače obravnavati in ocenjevati. Ostra kritika, ki je v tej zahtevi, pa ni naperjena samo proti sodnim oblastem, temveč tudi proti političnim silam in širšemu javnemu mnenju, če se v Italiji ženska, ki je bila žrtev katerekoli oblike nasilja, ne upa z obtožbami na plan, leži največkrat krivda ne na zastarelih zakonskih paragrafih, temveč na nazadnjaških in korenito »mashilističnih* pogledih dobre večine javnega mnenja. To pa ne pomeni samo, so v svojem dokumentu večkrat poudarile članice MLD, da se primeri nasilja nad žensko obravnava preveč lahkotno in malomarno, češ saj je sama izzivala in podobno, temveč da je takim »površnim sodnikom* pojem o spoštovanju sočloveka ket čelovite osebe nekaj povsem tujega. Sicer pa vedno številnejši primeri nasilja nasplošno, v vsakdanjem in političnem življenju v sedanji italijanski družbi to sodbo potrjujejo. Očitno torej ne gre za staro in že odigrano igro med «žrtvijo», ki «izziva» ter «lovcem, ki je stalno na preži in se zato pusti od časa do časa zapeljati*. Razprava o tem, kaj je pravzaprav »spolno nasilje*, bo nujno cdprla debato o spoštovanju pravic sočloveka. In vsak človek ima neizpodbitno pravjco do svobode, do take, »ki mu omogoča,* da. bi nastopal -kot celovita osebnost*. če povzamemo kratek stavek iz dokumenta Tržaškega kolektiva za zdravje žensk, ko' je zahteval, da na procesu zaradi posilstva nastopi kot zasebna stranka. In če »spolno nasilie* ni samo posilstvo, se tudi nasilje ne kaže samo v klofutah in ostrih prepovedih. Predvsem v odnosu do ženske je zakrito in večkrat osladno obarvano nasilje ubralo nešteto podtalnih poti, o tem lahko pričajo izjave na tisoče žensk. Vendar o tem kdaj drugič, saj bo treba tudi o zakonskih osnutkih «proti spolnemu nasilju* še marsikaj povedati. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Veliki mojstri klasične glasbe 13.30 DNEVNIK — Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva: Popravlja se harmonika 18.20 Leteči zmaj: risanke 18.55 Moj prijatelj konj: V kraljestvu konja 1Ž.20 RIN TIN TINOVE DOGODIVŠČINE Goreči gozd 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong 21.30 TELECLUB 1844: Cronaca di uno scio-pero — TV nanizanka 22.35 Jazz - koncert Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Krishna in mesto, dok. Program za mladino 18.15 SARA E NOE Un maglione per i cucu 18.50 Iz parlamenta — DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.10 Srečanje z Aquamanom in Supermanom Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 I THIBAULT, 5. del 22.15 Svet, ki izumira Kenija: Ljudje in divje živali Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADJNE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Poročila 18.55 La Fontainove basni 19.10 PRILJUBLJENE ZGODBb 19.35 OBZORNIK 19.45 Rock koncert: Jackson Brovvne 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja 22.25 JUNAKI SERIJSKEGA FIL MA: Rock na gledaliških de 23.15 DNEVNIK 23.30 Nočni kino: REŠITELJ, film Koper 20.25 ODPRTA MEJA 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 TRIKOTNIK SMRTI. fi*m . Režija: Ken Hughes. Igrajo-Sydney Chaplin, Audrey D®' | ton, John Bentley 22.55 MILEŠAVA, dok. film Zagreb 19.15 Mali svet 19.45 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Jadranska srečanja 22.25 Junaki serijskega filma: VESOLJE 1999 ŠVICA 19.10 Cigan Mirko, film , 20.15 I subaquei delle rocce, do»- 20.40 SPET SKUPAJ, TV film . 21.45 LA DONNA CON LA FRL | STAV, TV film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Na počitnicah: 13.15 Vi in jaz '79; 14.03 Radio 1; Jazz ’79; 14.30 Zvezdnate noč}* 15.35 Rally; 15.35 Poletni programi 17.00 Današnja dekleta; 17.30 Njpj anderthalman-jva žena; 17.55 An-j 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Sleške popevke; 18.30 Glasbena Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Studio Z, zdaj in nikdar več; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za. . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.09 Z nami je. . .; 10.15 Knjiga po radiu; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih: 11.45 Festival bar; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Zbrani za' vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Italijanski zberi: 15.33 Z nami je.. .; 16.07 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.45 Glasba; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušamo jih skupaj; 17.32 Crash: 18.00 Klasična kitara; Čanja; 19.15 Poslušaj, večeri sč-l 19.30 Splošni poziv; 20.00 Sodnikov?! razsodbe; 20.35 Poletne noči; 2bn| Simfonični koncert; 22.40 OrkesU" v noči. RADIO 2 3 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, H-30’ 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 V* ročila: 6.35 - 8.45 Oni drugi dan. 9.32 Fra Diavolo — radij. 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 desetletniki; 12.45 Hit parade; Belle epoque; 15.00 - 19.00 Ra®: 1 — Poletje; 20.00 Prostor X: 21-®” Majhno mesto, radijska priredba- LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12-00. 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila. 7.50 Debro jutro, otroci!; 8.30 1 naših sporedov; 9.08 Z glasbo j' dober dan; 9.30 Glasbena pravi)1' ca; 9.45 Naši umetniki mladih slušalcev; 10.05 Z radiom na podli.05 »Rezervirano za*. . .; *3'.. 18.32 Jugoslovanska ,,PiQPm jcflMj*,& solisti: 13.30 Kmet)! 15. minut z ansamblom'«Lie ski nasveti; 13.40 P 19.15 15. minut z ansamblom'»Le ski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; piecole ore»; 20.00 Opera,,, pesem,,.,. 14,Q0,fe(iašili krajev; 14.20 Obv^ glasba in ples. n ■■.................... -------------v--— -- •>« D^nu- KOPER (Slovenski program) 8.25 Poročila; 8.30 Program Radia Ljubljana; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.37 naši zbori pojo; 15.00 S polnimi jadri: 15.37 Glasbeni notos; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik: 17.30 Aktualna tema; 19.35 Svirac svira, kolo igra. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 G'.asba za dobro jutro; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Opera - kviz; 12.03 - la in zabavna glasba; 14.30 PriP®” ročajo vam.. .; 14.50 človek zdravje; 15.05 S Pavliho na kom certnem odru; 15.25 Naši poslušaj? čestitajo in pozdravljajo; 16.30 N8' potki za turiste; 16.35 Zabava glasba; 17.00 «Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18. uri: 19.30 S knjižne«8 trga; 20.35 Lahko noč, otrort-- 20.45 Minute z ansamblom Sjov€' nija; 21.00 Uganite, pa vam zaifF8 mo. . 22.05 Oddaja o morju 18 pomorščakih; 23.20 Glasbeni in‘8r' mezzo; 23.30 Besede in zvoki iz gov domačih; 00.05 Lirični utrinki 00.10 Prostor za reprize: 1.05 -Nočni program — glasba. aiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiniiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiMiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiilM*111 Mir in razumevanje bosta vel**1® OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Če hočete doseči kak uspeh, se zanj potrudite sami. Srečne ure v družini. Posvetite nekaj časa svojemu zdravju. BIK (od 21. 4; do 20. 5.) - Sestavili boste soliden delovni načrt za prihodnost. Najlepše vzdušje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) -Danes ni ugoden dan za vas. Ognite se kakšni si bodi odločitvi ali u-krepu. V čustvih bodite realistični. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Prejeli boste zanimive delovne ponudbe. Zato ne oklevajte, raje dobro premislite in ukrepajte. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Na delu ne bo šlo vse tako, kot ste si želeli. S potrpežljivostjo boste dosegli veliko več. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Nekatere težave vam utegnejo zvleči uresničitev starih načrtov. Majhna osabljenost bi znala pokvariti večer. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Kakšna nevšečnost v finančnem pogledu. Ukrepajte naglo in energično. Prijetni načrti za bodočnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22/ 11) — Skušajte si pridobiti nove prijatelje, ki vam bodo naklonjeni. pripomogla. ,, STRELEC (od 23. 11. do 20. — Popravite čimprej napako sV ^ jega bližnjega. Ne spuščajte rfi . diskusijo, ki v tem trenutku priporočljiva. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — V finančnih zadevah bodite previdni. Nadzorujte se in ne P08" žite prevelike občutljivost. . VODNAR (od 21. 1. do 19. }■} , Uspeh za tiste, ki se ukvarja)®., športom. Ne vsiljujte svojih zah* sli drugim. ^ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) -žite se strogo programa, ki ste s določili že dolgo tega. IA/aJ diiaslm maiiCB lllllllllfIflliltllllllllllllUllllllllIlllllliiiilllllIllllIlllHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiliiiliiiiillllllllllllllllllllinilllllllllllMHIIIIIIIIMIIIUIIIinilMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllliilliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiillllll1111111 Patronat KZ - INAC svetuje Po italijansko-jugoslovanski konvenciji: partizanščina polno močna za pokojninsko dobo Vpr.: »Večkrat berem v vaši rubriki o partizanščini, ki se šteje tudi za pokojnino. Vendar o tem imam določene dvome in ni mi prav jasno, kako se ta priznava. Povedala vam bom točno svoj primer in kaj sem doživela, še pred leti,, ko sem prenehala delati, sem se obrnila na neki patronat v mestu, kjer so mi tudi uredili vse potrebno, da sem plačevala prostovoljne prispevke. Sama pa sem si v Kopru uredila dobo partizanščine, in sicer so mi vsega skupaj priznali štiri leta, ker so mi šteli dvojno. Ker bom novembra stara 55 let, sem pred nekaj dnevi stopila na ta patronat, ker sem že imela tam vse dokumente, v nasprotnem primeru bi raje prišla na slovenski patronat INAC. In tam sem doživela presenečen ie, oziroma razočaranje: starejši urad ni/c tega patronata mi je precej nevljudno zabrusil, da tistih štirih let partizanščine sploh ne morem izkoristiti za pokojnino, tako da niti nimam 15 let za priznanje pokojnine. Rekel mi1 je še več: nahrulil me je, da sem sodelovala s partizani in kako si sploh drznem upali, da se mi bo to šte- lo za pokojnino, če sem se borila proti Italiji. Ob teh besedah sem se pretrašila’. pobrala svoje dokumente in odšla. Povejte mi. če je to res in kaj mi vi svetujete.» Z. F, Človeku se ob zgornjih besedah naježijo lasje ob ugotovitvi, da nesramnost in politična nestrpnost ne pozna meja, da so ostanki fašističnih nostalgikov še vedno navzoči na raznih javnih položajih. Preseneča sicer dejstvo, da so zaposleni v funkciji ljudstva pri nekem patronatu taki ljudje, ki ne le dajejo povsem napačne informacije, temveč celo strašijo ljudi »s čarovnicami*, kar je z e-tičnega in človeškega vidika nedopustno. Ni prvi primer, da slišim pritožbe, da so pri nekaterih patronatih, kjer so v službi zakrinkani desničarji, strašili bivše partizanske borce, naj uničijo jugoslovanska priznanja partizanščine kbt pokojninske dobe. da jih ne bodo na osnovi teh dokumentov še zaprli zaradi protiitalijanske dejavnosti in propagande. Sprašujem se, zakaj se ne naši Ijtidje obrnejo za pojasnila in razne' socialne storitve na napredne oziroma na slovenski patronat, namesto da tavajo v temi in pridejo v stik s šakali. Nikoli ni prepozno, pravi pregovor, naši bralci pa naj se ob teh ugoto-tovitvah globoko zamislijo. Po teh uvodnih besedah, ki so bile neobhodno potrebne, pa se dotaknimo vašega socialnega položaja. Kar zadeva priznanje štirih let aktivnega in organiziranega dela za NOB v dvojnem štetju, ni sploh nobenih dvomov. Jugoslavija šteje to obdobje kot pol-nornočno pokojninsko dobo, na o-snovi konvencije med Italijo in Jugoslavijo pa mora tudi italijanski nosilec zavarovanja INPS u-poštevati to jugoslovansko dobo pri ugotavljanju skupne pokojninske dobe. Če imate torej še drugih 11 let delovne dobe oziroma prostovoljnih prispevkov, potem lahko že takoj oziroma najkasneje novembra vložite na INPS prošnjo za starostno pokojnino po konvenciji, ki vam jo bodo brez nadaljnjega priznali vsaj v minimalnem pokojninskem znesku, edinole boste morali počakati na rešitev nekaj časa več, ker je postopek po konvenciji bolj kompleksen in zamuden. ZDA priznavajo samo tri milje obalnih voda. WASHINGTON - Ameriška V® na mornarica in vojno 1e. ag sta dobila prikrito dovoljenje. kršita veljavne norme o teritof-nih vodah obalnih držav kol'.g, te vode segajo dalje od treh navu nih milj. ^ To vest je posredoval New - irtew;' administracija ni javno obja^p, Times*, ki poudarja, da Ca: tega svojega stališča ,ker je nevaren ter bi utegnil pripel)®P v konfrontacije tako na morju k® zraku z državami, ki se držijo o gačnih norm. ZDA so namrečJjjjjT paj z 21 drugimi državami v h1, -d šini, ker so od ostalih 111 ob®,-j, držav sprejele mejo 12 navb? .. milj, medtem ko je 14 drugi*1 ^gO širilo teritorialne vode celo 118 V New Yorku sicer zaseda ferenca o ix>morskem pravu, h8 [ir tori se med drugim obravnav®*)* di to vprašanje. ZDA so stališče, da bodo sprejele n8,^e predlaga mejo za teritorialne ^ do 12 milj, toda le v prirneru- ^ bi to postalo splošno pravilo ehoo s. če bi HI dovoljen prost prem** zi vse morske ožine. Sicer P® shington, ko gre za vprašanje r ^ lova, tudi sam sprejema me)® vsi New York Times omenja, d /fCU' trije rodovi ameriške vojske čujejo prdrobno celotni Prl‘„1e' Med drugim omenjajo, da j* * „j- riška vlada že izdala posebn8 vodila za »demonstriranje ške zastave* do treh milj °d Argentine, Burme in Libije. atletika MEDNARODNI MITING V ZURICHU Sebastian Coe rekorder tudi v teku na 1.500 m Angleški atlet je izboljšal Bayijev rekord - Nehemiah le drugi — V mesecu in pol je Iom Coe nesporen zma- V ®,c ?a srednje dolgih progah. je dvaindvajsetletni študent svMn1Je “ Londona postavil nov 'TOvm rekord na 1500 m febjz0. Kb<>ljšal rekord, ki ga je (3’32"^ P°stavll Tanzanijec J'^3ie Pretekel kit 1500 m v času Po elektronskem merjenju, odgovarja uradnemu času je izboljšal rekord za de-SariT .^Lunde. bi i!r. Je Po tekmovanju izjavil, da kj JT1"® dosegel še boljši čas, ko itom • z bolj umirjenim rit-je n ,ln k° bi ne bilo vetra, ki ga t -k0 oviral. Coe je začel na-"a 4rvi Izredno hitro, tako da je tem m zabeležil čas 54'25, po-s'Cer nekoliko upočasnil tek, i< Pa spet pospešil in šel sko-V dasu novega svetovnega Hom3' Ostali tekmovalci ga med gtoj-i. 'B^° nikdar niti- najmanj o-teferr, L Inko da je Coe pravzaprav iti„ “Va* sam s sabo, pri'''čbničr' jiin le bila zuriška publika s svo V Jodbujanjem v veliko oporo. Šv ‘Chu le bilo tudi veliko pri-tji, jnaaie za spopade med sprinte-!,’li j. ova'ci so kljub vetru do-tttiji dobre čase. Omeniti je treba loj Američana Sandforda na ^ v 10” 15, kar mu je prineslo 4 ba posebni lestvic (seštevek časov N Pa posebni lestvici za «zla-na 100 in l.;N>n 2- fefVB) MOŠKI s.^y (švi.> Lo, 1. (Avstral.) 4Jtanella 1. Z * ovire ”01 ‘ 3’32”03 (svet. rekord) 3’36”97 3’37”36 3’38”29 (It.) (ZDA) 3. ArhK-lting (Niz-) 1^‘Penko (SZ) \ fc?f0rd (ZDA) 3- Gi!11s (VB) Cknce (ZDA) i M.bmii 2*ltn, (NDR) ®s (Nor.) js* 1' SkS fr • v >• baMSheef (Sud-) 3. R^en (ZDA) , togers (ZDA) 1. r> **i ovire , ^Per (ZDA) 48”59 48”71 48”78 10”15 10”22 10”27 67,99 m 66,80 m 20-33 20'39 20” 12 45”33 45 ”48 45”65 13"53 2. Nehemiah (ZDA) 13”54 3. Foster (ZDA) 13"86 5000 m Wessinhage (ZRN) 13’37”46 Yifter (Et.) 13’38”25 kladivo Litvinov (SZ) 78,45 m Riehm (ZRN) 77,42 m palica Kozakiewicz (Pol.) 5,55 m Houvion (Fr.) 5,50 m Lohre (ZRN) 5,50 m 800 m 1. Maina (Ken.) 1’44”24 2. Wulbeck (ZRN) 1’44”65 Schmid (ZRN) 1’44”84 Životič (Jug.) 1’45”84 krogla Schmidt (ZRN) 20,25 m Feuerbach (ZDA) 20,06 m «Zlati sprint. Sandford (ZDA) 30”54 Wells (VB) 30”64 Gilkes (Gvi.) 30”67 ŽENSKE 100 m ovire Rabsztyn (Pol.) Anisimova (SZ) višina Brili (Kan.) Spencer (ZDA) Ritter (ZDA) 1500 m Ulmasova (SZ) Waitz (Nor.) Deming (VB) 200 m 1. Ashford (ZDA) 2. Szevvinska (Pol.) 100 m 1. Ashford (ZDA) 2. Richter (ZRN) 3. Szetvinska (Pol.) 12”52 13”02 1,92 m 1,92 m 1,89 m 3’59”97 4’00”58 4’01”53 22”27 22” 88 11”00 11”29 11”48 ADELAIDE (Avstralija) — Grški prvoligaš AEK iz Aten je v prijateljskem nogometnem srečanju premagal selekcijo južne Avstralije z 1:0. iiimiiitimuiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiuiniiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiinin BEZBOL 16. EVROPSKO PRVENSTVO Italijanska reprezentanca visoko premagala Nizozemsko S tem uspehom so «azzurri» praktično že evropski prvaki 16. evropsko prvenstvo v bezbolu se bliža predčasnemu koncu. Belgija je že osvojila namreč tretje mesto, Italiji pa manjka samo še ena zmaga nad Nizozemsko, da uspešno SPORED EP 17. avgusta 18.00 v Ronkah: Italija - Nizozemska 18. avgusta 21.00 na Proseku: Nizozemska-Italija 19. avgusta 17.00 na Proseku: Italija-Nizozemska ubrani svoj naslov evropskega bez-bolskega prvaka. Pravilnik tega EP predvideva namreč, da za prvo mesto zadostujejo tri zmage na pet morebitnih srečanj z peposrednim- nasprotnikom za naslov. Podobno velja tudi za bronasto - odličje; pri''čemer pa sta potrebni le dve zmagi. Belgija pa je dve zmagi nad sicer borbeno Švedsko že osvojila. Ponedeljkovi zmagi Belgije je sledil namreč še uspeh v sredo, ko so se Švedi nasprotniku močno upirali. Nazadnje so zmagali izkušnejši Belgijci. Belgija - švedska 13:11 Belgija 035020120 Švedska 630000101 Uspeh iz prvega medsebojnega srečanja je v borbi za prvo mesto ponovila tudi Italija, ki je nepričakovano visoko premagala Nizozemsko. «Tulipani» so tokrat v celoti razočarali. Še posebej negativen pa je bil nastop «pitcherja» Ronnen-bergha, ki je imel zares slab dan. Priznati je treba tudi, da so Italijani igrali borbeno in z izredno željo po zmagi. Italija - Nizozemska Italija 2 4 2 0 1 Nizozemska 0 0 0 1 0 MOD. PETEROBOJ V ekipnem tekmovanju vodi Madžarska (12573) pred ZDA in ZRN. Italija je sedma z 11.923 točkami. PLAVANJE NA 200 M DELFIN Svetovni rekord Mary Meagherjeve FORT LAUDERDALE (Florida) -Američanka Mary Meagher je izboljšala lastni rekord na 200 m delfin s časom 2’08”41. Prejšnji rekord, ki ga je ameriška plavalka postavila lani na vseameriških igrah, je bil 2’09”77. KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE Rich Lauiel in Jim McDaniels v vrstah tržaškega Hnrlinghama Oba igralca bosta dospela v Trst že 22. avgusta -100 tisoč dolarjev Tajništvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Hurlinghama nam je včeraj sporočilo pomembno novico, ki bo prav gotovo razveselila številne navijače tega kluba. Trener Lombardi in odbornik Za-lateo sta ob povratku iz ZDA sporočila, da sta sklenila enoletni pogodbi z ameriškima igralcema Richardom Laurelom in Jimom Mč Danielsom. Zanj je klub izplačal predvideno vsoto 100.000 dolarjev, pri čemer je McDaniels dobil nekaj več kot polovico vsega izkupička. Oba nova temnopolta Američana sta tržaškim in italijanskim navijačem sploh zelo dobro poznana. Rich Laurel ima 25 let, visok je 198 cm, lani je že igral proti tržaškemu prvoligašu, še prej pa pri profesionalni ekipi Portland Trail Blazers. Trener Lombardi se je za njegovo vrnitev še posebej ogreval. Vodstvo Hurlinghama je skušalo dalj časa izpostaviti telefonsko zvezo s temperamentnim I-aurelom, ki se je vabilu izmikal. No, v sredo je Lombardi srečal igralca v New Yorku in takoj sporazumno sklenil pogodbo. Laurel je tehnično odličen igralec, izrazit strelec, soliden branilec in dobro prilagodljiv vsakemu položaju od «play-makerja» do čistega krila. Prihod Jima McDanielsa je pravzaprav prava »senzacija*. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi bil ta igralec, eden najboljših košarkarjev, kar jih je kdaj priletelo preko oceana v Evropo. Leta 1976/77 je McDaniels igral v Vidmu s Snaide-rom. Takrat se je odlikoval predvsem po dokaj svojevrstnem in ne ravno korektnim značajem, kot igralec pa, če je le hotel, je bil praktično neustavljiv. Tajništvo Hurlinghama vztrajno zagotavlja, da se je McDaniels popolnoma spremenil. Kot igralec, kljub enoletnem premoru, naj bi bil še vedno odličen (Lombardi ga je menda že preizkusil oz. videl na delu), poroka in nova vera (katoliška) pa naj bi nekoliko pomirili «vročekrvnega» Jima. McDaniels je star 31 let, visok pa 212 cm. S tema dvema pomembnima okrepitvama je tržaški prvoligaš dopolnil svoj igralski kader. Američana bosta v Trst prispela 22. avgusta, 24. bosta opravila zdravniški pregled, nato pa pričela s treningi skupno s svojimi italijanskimi soigralci, ki že vestno vadijo v Dolini. Če bosta oba «zvezdnika» potrdila na igrišču vse svoje vrline, se Hur-linghamu obeta blesteče prvenstvo. Lombardiju in Zalateu pa velja vsa pohvala za tako nagel in uspešen iztek pogajanj. Lahka zmaga «plavih» «Azzurri» le po podaljšku SAO PAOLO — V prvem kolu svetovnega košarkarskega prvenstva za mladince sta Jugoelavija in Italija zmagali. Italija je po hudem boju premagala Urugvaj, pa so brez večjih težav odpravili Avstralijo. Zanimivo je, da sta se pri Italijanih predvsem izkazala deželna košarkarja Fantin (23 točil) in Tonut (14 točk). SKUPINA A Izidi 1. kola Italija - Urugvaj p.p. 102:98 (ob koncu regularnega časa 88:88) 89:67 123:80 Jugoslavija - Avstralija Brazilija - Filipini SKUPINA B Argentina - Egipt SZ - Kanada ZDA - Panama, zmaga ZDA, ker se Panama ni predstavila. 150:44 91:72 Gregg Hayc (UCLA) bo predaval tržaškim trenerjem V organizaciji tržaškega športnega društva SABA bo drevi ob 21. uri na Greti zelo zanimivo predavanje za vse tržaške košarkarske trenerje, ki ga bo vodil znani ameriški strokovnjan in trene-, vseučilišča UCLA Gregg Haye. Haye Do p-edaval na naslednjo temo: «Kako trenirajo košarkarice in košarkarji UCLA pred pričetkom prvenstva.* NOGOMET VRSTA PRIJATELJSKIH TEKEM Nogometaši brez počitka V Vidmu je Inter premagal Udinese, ki je igral z okrnjeno postavo • Nepričakovan poraz Fiorentine Udinese — Inter 1:2 (1:1) STRELCA: Muraro v 9. min, Uli-vieri v 36 min. in Muraro v 68. min. UDINESE: Paleari, Osti, Fanesi, Pin (Sgarbo6sa), Fellet, Riva, Cupi-ni (Gardiman), Leonarduzzi, Ulivie-ri, M Neri (Bencina), Bilardi (Va-gheggi). INTER: Bordon, Canuti (Panche-ri), Baresi, Pasinato, Mozzdni, Bini (Occhipinti), Caso, Marini, Altobelli, Beccalossi, Muraro. Inter in Udinese sta s prikazano i-gro povsem zadovoljila 20 tisoč glavo množico, zmaga gostov pa je bila povsem zaslužena. Ekipi sta tekmo začeli dokaj pazljivo. Tako gostje kot domačini so predvsem preizkušali nove sheme, vadili uigranost. Gol, ki ga je Muraro dosegel že v 9. minuti, pa je spodbudil Videmčane, ki so pritisnili nasprotnika v kazenski prostor. Napadalec Ulivieri pa je bil preveč osamljen (manjkal je De Bernardi, ki je poškodovan), tako da so se re-nomirani gostje zlahka branili in organizirali nekaj dobrih in hitrih protinapadov. Najbolj se je pri tem iz- kazal Beccalossi. Kljub temu so domačini le izenačili po zaslugi Ulivie-rija, ki je s strelom v loku premagal nekrivega Bordona. V drugem polčasu je bila igra živahnejša, predvsem po zaslugi Vi-demčanov, med katerimi se je najbolj odlikoval novi nakup Pin. Velikošmami prazniki so namenjeni počitnicam. Za profesionalne nogometaše, ki se te dni intenzivno pripravljajo na začetek novega prvoligaškega prvenstva, pa ni tako. Tudi v sredo in v torek so odigrali vrsto prijateljskih srečanj. , ■— * ' , "J Tudi nogometaši trebenskega Primorca so že začeli priprave za novo nogometno sezono IZIDI Torino - Atalanta 2:1 Matera - Barletta 0:0 Roma - Catanzaro 3:0 Spal - Treviso 3:1 Sambenedettese - Lazio 1:1 Piša - Fiorentina 2:0 Livorno - Cagliari 0:0 Genoa - Napoli 0:0 Ascoli - Milan 2:0 Rimini - Bologna 0:1 KOPENHAGEN — V prvi tekmi izločilnega dela za pokal pokalnih prvakov je domači BK 1903 premagal nikozijški Hapoel s 6:0 (2:0). Povratna tekma bo 8. septembra v Nikoziji. Zmaga Kolumbija BOGOTA — V prvi skupini ameriškega nogometnega pokala je Kolumbija premagala Čile z 1:0 (1:0). Začasna lestvica Kolumbija 3 točke, Venezuela 2, Čile 1. Realu «T. Herrera* LA CORUNA — Real Madrid je zmagal na turnirju »Tereze Herre-re». V finalnem srečanju je slavil' namreč nad gijonskim Sportingom z 1:0. Tretji je bil budimpeški Honved/ ki je premagal West Bromvrich z 1:0. Ferencvaroš prvi v Malagi MALAGA — Budimpeški Ferenc-varoš je osvojil prvo ir.; sto na turnirju Costa del Sol. V finalu je premagalo Sivilio z 2:1. V tekmi za tretje mesto je brazilski Botafago premagal Malago z 2:1. MONTPELLIER —V prijateljskem nogometnem srečanju je angleški Nottingham Forest premagal domači Montpellier z 1:0. 14:1 0 5 0 0 Nieman v vodstvu BUDIMPEŠTA — Na svetovnem prvenstvu v modernem peteroboju je Italijan Masala po štirih disciplinah na tretjem mestu tekmovanja posameznikov. Prvi je zaenkrat Nieman (ZDA) s 4441 točkami, drugi Sovjet Bul-gakov (4280), Masala je zbral 4267 točk. ittiiiiiiiiiniiiiuiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiimiiMiitiiitiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHi« 4 V *- L** ** v I 4 C*Xi U*. si >Jl i 1 /i , Jl,LlJ .i st -Z/lo* i* , i , i i n.s ,1, , , i _ i -■ - . . i ", - , - * ■*> .i, 1 - ■ 1 • 1 -i»-> iLjn-L* * iiiviiiijriiirii^iw»iiiirijwi|iii<[i.iijii i ''-• *■ ' 4 - * NOVA LETALSKA TRAGEDIJA PRIZADELA NOGOMETNI SVET OUii V letalski nesreči izgubile življenje 17 članov nogometnega kluba PahtakGr Sovjetski nogometaši bi morali[ v nedeljo odigrati prvenstveno tekmo Na letalu skupno ISO ljudi ■ «Crni seznam nogometnih tragedij» se veča Po tolikih nesrečah, ki so prizadele šport in še pssebej nogomet, je v nedeljo smrtna kosa ponovno žela med nogometaši. V letalski nesreči, ki se je pripetila v soboto zvečer na nebu Dnje-prodžeržinskega (Ukrajina), je med stopetdesetimi žrtvami tudi popolna postava ekipe Pahtakor iz Taškenta, sovjetskega prvoligaša. V letalu tupolev 134, ki je letel iz Taškenta v Minsk in v katerega je trčil drugi tupolev 134 na progi Čeljabinsk -Kišenev, so potovali namreč tudi trije odborniki in 14 nogometašev uzbekistanskega kluba, ki je v Minsk potoval na prvenstveno tekmo z mestnim Dinamom. Pahtakor je bil trenutno osmi na lestvici državnega prvenstva. Ta nesreča je že sedma nesreča v povojnem obdobju, ki je prizadela nogometni šport. mednarodnega balinarskega turnirja v Bazovici: Zgoraj: zmagovalci turnirja, balinarji Zarje. Spodaj: finalno arečanje med Zarjo in Povirjem. Prva je prizadela italijanski nogomet. Kdo se namreč ne spominja katastrofe velikega Torina? 4. maja 1949 se je bimotomik, v katerem so se nogometaši vračali iz Lizbone, kjer so odigrali prijateljsko tekmo, sesedel na grič Suporge v bližini Turina. V nesreči so preminil Baciga-lupo, Ballarin, Maroso, Grezar, Ri-gamonti, Castigliano, Menti, Loik, Gabetto, Mazzola in Ossola, ki so kar štirikrat zapored osvojili naslov italijanskih prvakov. Naslednja katastrofa je prizadela angleški nogomet. Ko se je Menche-ster United, angleški prvak, 6. februarja 1958 vračal iz Beograda, kjer je odigral tekmo za evropski pokal s Crveno zvezdo, se je letalo ponesrečilo pri vzletu v Miinchnu. V tej nesreči so umrli Taylor, Byr-ne, Jones, Whelan, Begy, Colman in Bent. Edvvards pa je izdihnil nekaj dni pozneje zaradi ran, ki jih je zadobil v katastrofi. 16. julij 1960: osem nogometašev danske B reprezentance je primini-lo v nesreči pri vzletu letala v Ka-strupu. 3. . pril 1961: osem igralcev čilen-ske nogometne ekipe Green Gros je umrlo v letalski nesreči v Čilu. 6. februar 1965: letalo se je sesedlo na Andih. V nesreči je izdihnilo 87 oseb, med katerimi je bila tudi postava neke amaterske nogometne ekipe. Zadnja velika letalska nesreča, ki je prizadela nogomet, se je dogodila 26. septembra 1969. V katastrofi je preminila bolivska ekipa The Ttron-gest, ki je letela iz Santa Cruza v La Paz. NOGOMET Žico bi rad igral v Italiji SAO PAOLO — Znani brazilski nogometni reprezentant Arthur Antu-nes Coinbra (Žico) je sporočil, da bi bil pripravljen igrati v Italiji. Plače nogometašev so v Braziliji namreč nizke, po mnenju Žica, zaradi česar bi brazilski nogometaš res z razširjenimi rokami sprejel kako ponudbo iz Italije. Doslej pa Žico ni prejel še nobene konkretne ponudbe, pa čeprav se širijo glasovi, da po Braziliji krožijo odborniki raznih italijanskih klubov. Žico tudi navaja, da bi tudi Flamengo sprejel njegov odhod kljub nekaterim protestom navijačev iz Ria de Janeira. Druga brazilska zvezda Socrates pa je prav tako v Sao Paolu, kjer se Brazilci pripravljajo za tekmo pokala Amerike z Bolivijo, javil, da bi se odpravil v Evropo, le če bi lahko še igral v reprezentanci. KOŠARKA Pandexter v Mestrah MESTRE — V košarkarski sezoni 1979/80 bo v Supergi iz Mester skoraj gotovo igral tudi Cliff Pandex-ter, 25-letni in 206 cm visoki center, ki je v letih 1975-78 igral za Chicago Bulls, ki nastopa v profesionalnem prvenstvu ZDA. SABLJANJE ____HA AMOViNEM PRVENSTVI V AVSTRALIJI ----------- Sovjeti glavni favoriti SP se bo pričelo jutri in bo trajalo do 28. avgusta - Tudi Italijani za kolajne Donaldson v Sieni SIENA — Prvoligaško moštvo An-toninija iz Siene je izbralo svojega drugega Američana, Jamesa Donald-sona (Washington State University), 22 let, 215 cm. MELBOURNE (Avstralija) — Od jutri do sobote, 28. avgusta, bo v tem avstralskem velemestu svetovno sabljaško prvenstvo. Izbira je padla na to oddaljeno državo južne poloble prav zato, da bi čimveč reklamizirali in popularizirali ta šport, ki šteje največ ; tekmovalcev prav v Evropi, kjer je zelo razširjen. Sporazumno z vodilnimi sabljaški-mi državami, je mednarodna zveza uvrstila v svoj tekmovalni koledar tudi Melbourne tako, kot je pred dvema letoma izbrala kot sedež SP Argentino. Čeprav so se nekatere evropske reprezentance odpovedale tako dolgemu in dragemu potovanju, ker so ocenile, da imajo njeni atleti malo možnosti za prestižno uvrstitev, se bo v Melbourne kljub temu zbrala vsa svetovna elita. Veliki favoriti so tudi tokrat Sovjeti, ki že več let žanjejo naj več ji uspeh. Vprašanje pa je, če bo Sovjetska zveza nastopila z najboljšo reprezentanco, oziroma če bodo nje- imiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiinmniiiiiiiiinii NA MEDNARODNEM KOTALKARSKEM TEKMOVANJU Hrovatinova in Sedmak osem dni na Siciliji Prekinjen nastop v Acirealu zaradi izbruha Etne Openska kotalkarja navdušila domače občinstvo , saj je tej repre- ni atleti v najboljši formi, vsem aiano, da pomeni zentand letošnje svetovno prvenstvo le prehodna faza za olimpijske igre, kjer bodo Sovjeti kot gostitelji skušali doseči čimvečji uspeh. Sicer pa je sabljanje tak šport, v katerem so presenečenja vedno možna, saj se novi šampioni in talenti pojavljajo skoraj vsako leto. Če bi seveda sklepali po dosežkih na raznih mednarodnih turnirjih letošnje sezone, pa bi morali Sovjeti ne le poseči po največjem številu kolajn, ampak doseči pravo slavje. Poleg »nepremagljive* vrste v ženskem floretu in v meču lahko računajo leto® Sovjeti tudi na solidno ekipo sabljal -ev in floretistov. Ostale reprezentance bodo skušale prekiniti monopol sovjetske reprezentance in ni izključeno, da bo nekaterim to tudi uspelo. V meču so najnevarnejše selekcije Madžarske, Italije in Romunije, v floretu pa Italije, Francije, ZRN in Poljske, v sablji Švice, Švedske, Madžarske in Francije, v ženskem floretu pa Romunije, Madžarske in Poljske. VATERPOLO Canottieri 1. v Neaplju NEAPELJ — Domači klub Canot-tierija je osvojil mednarodni vaterpolski turnir, potem ko je v finalnem srečanju za prvo mesto premagal vseučiliško moskovsko selekcijo s 4:3 (1:1, 1:0, 1:1, 1:1). Tretje mesto je osvojil Nervi z zmago nad Fiatom Ricambi z 6:5 (3:0, 2:1, 0:2, 1:2). Prejšnji teden sta se iz Sicilije vrnila Poletova kotalkarja Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, ki sta se u-deležila 3. mednarodnega tekmovanja v umetniškem kotalkanju v mestih Acireale in Paterno. Na Sicilijo ju je povabil sekretar tamkajšnje kotal-karske zveze, ki prireja mitinge za popularizacijo umetnostnega kotalkanja na Siciliji. Skupno je iz Italije nastopilo 21 kotalkarjev, in sicer, iz Bologne, Genove in Riminija ter naša predstavnika z Opčin. Med njimi je bilo kar 6 dvojic, in sicer štirje plesni pari ter dva v umetnostnem kotalkanju, ki so — skupno s posamezniki — navduševali zelo številno občinstvo. Nastopili so štirikrat, toda najbolj jim je ostal v spominu prvi nastop na mestnem trgu v Acirealu, ki je tik pod Etno. Ognjenik je namreč začel bruhati in ob samem začetku nastopa je področje prekril oblak črnega peska, ki je začel padati na zemljo. Peščeni drobci so bili vedno gostejši, tako da so morali nastop prekiniti. V nekaj urah je na zemlji obležalo za dva centimetra črnega peska, ki je popolnoma spremenil običajno okolje. Nevsakdanje doživetje, ki bo našima kotalkarjema prav gotovo ostalo v spominu. Zdenka in Pavel sta bila na Siciliji osem dni, kjer sta se zelo dobro počutila. Kotalkarji so stanovali v odličnem hotelu ob morju, tako da je bilo poleg treninga tudi dovolj časa za kopanje in zabavo. Povedala sta nam, da so bili ljudje zelo prijazni in gostoljubni, njun nastop pa je bil organizatorjem očitno zelo všeč, saj sta na miting povabljena tudi še za prihodnje leto. Prav tako sta bila povabljena v Bologno, kjer bo 6. januarja prihodnjega leta velika kotaikarska revija. EKR NOGOMET OSLO — V prijateljski t.l. ni je Norveška premagala z 2:0 (0:0) Švedsko. Tudi «azzurri» in «plavi» DRATCHEN — V nizozemskem mestecu Dratchen bo danes, jutri in v nedeljo mednarodni vaterpolski turnir, ki se ga bodo udeležile reprezentance Italije, Jugoslavije, Nizozemske, Španije, Romunije in SZ. ODBOJKA Poraz Italije BUENOS AIRES — V prvem srečanju argentinske turneje je italijanska odbojkarska reprezentanca izgubila z 0:3 z Argentino. Med to turnejo se bo Italija srečala še nekajkrat z domačo reprezentanco. Nastopila pa bo tudi na turnirju a"'lež(l| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug \/ Italiji pri SPI. 1 I _ Član Izdaja L J ZTT zveze časopisnih [ Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj 'Vrst komikov fieg OSEMINŠTIRIDESET MRTVIH IN SKORAJ TISOČ RANJENIH Tudi letos velik krvni davek za veliki šmaren Neprimerna hitrost prvi vzrok večine nesreč - Prazna mesta in nabito polni letoviščarski kraji - Stavka trajektov RIM — Tudi letos so velikošma-rnski prazniki terjali težak krvni davek. Čeprav je bilo manj •smrtnih žrtev kot v prejšnjih letih, so na italijanskih cestah v obeh dneh. sc pravi 14. in 15. avgusta, zabeležil kar 48 mrtvih in skoraj 1000 ranjenih. Po podatkih, ki jih je posredovala prometna policiji, je večino nesreč na cestah in a t<-cestah treba pripisati preveliki hiti osti in pa nepazljivosti, širokopotezna akcija prometne policije in karabinjerjev, ki so pred začetkom ieh praz nikov pozvali šoferje, naj pazijo, je torej spričo velikega števila vozil, ki so se v torek in sredo mudili na italijanskih cestah, obrodila pičle sadove. Ocenili so, da je v o-beh dneh vozilo po italijanskih cestah nad 5 milijonov vozil. V tem času so zaradi prevelike- hitrosti kaznovali z globo 12.840 šoferjev. Italijanska mesta so za veliki šmaren imela že tradicionalno podobo: domačinov malo ali nič, zato pa toliko več turistov, ki pa. so bili v dokajšnjih težavah, saj je bila le tu in tam kakšna restavracija odprta. Najbolj značilno je oilo v Rimu na Trgu sv. Petra, številni turisti, ki so si šli ogledat Vatikan in tamkajšnje muzeje, so ostali s praznim želodcem. Odprt je bil le bar, pred katerim se je vda 300 metrov dolga vrsta turistov, ki so disciplinirano čakali, da pridejo do mršavega sendviča in kozarca pi va. Rim vsekakor ni bil izjema: tudi rimske ulice so bile skoraj popolnoma prazne, saj so se Rimljani podali na krajše izlete v okolico na kozarec dobrega frascatija ali pa v Ostio, kjer so se pekli na soncu na tamkajšnjih preobljudenih plažah. Prometa je bilo v samem mestu bore malo, zato pa so redki avtomobilisti skoraj popolnoma prezrli določila cestnega zakonika pa tudi nasvete zdrave pameti in vozili po sicer dokaj praznih ulicah ne da bi se sploh zmenili za semaforje. Saj o tem ne bi niti pisali, če ne bi povzročili s svojim neodgovornim ravnanjem tudi nekaj nesreč. Če so bila italijanska mesta skoraj povsem prazna, je pa bila toliko večja gneča v vseh letoviščar-skih krajih, tako ob morju kot v hribih. Gostinci so lahko rfes zadovoljni, saj je bilo skoraj nemogoče dobiti prazne sobe. Pri vsem tem pa si je lastnik nekega hotela v Sottomarini pri Chioggi omislil način, kako bi še nekaj zaslužil. Sob sicer ni imel več na razpolago, iz zgolj človekoljubnih vzrokov pa je dajal v najem tudi garaže, v katere je dal nekaj postelj. Cena improviziranega ležišča v reh zasilnih bivališčih je bila «samo 20 tisoč lir za noč». Račune so mu prekrižati karabinjerji, ki so zvedeli za vso zadevo. Kaže, da se je možakar tudi malce razjezil, saj si je poleg globe nakopal še obtožbo žalitve javnega funkcionarja. Je pač res, da v Italiji ne znajo oceniti osebne pobude. Za časa velikega šmarna s<, neodvisne sindikalne organizacije pomorščakov, ki delajo na trajektih, ki povezujejo celino s Sicilijo spet oklicale stavko. Prizadela je predvsem ladje državnih in poldržavnih plovnih družb, medtem ko s0 trajekti zasebnih družb mirnj pluli in prevažali številne turiste. Ko smo že na Siciliji, nai omenimo, da se nadaljuje protest prebivalcev vasi San Fratello, kjer voda priteče iz vodovodnih cevi le enkrat na mesec in to po dve uri. Zato so zahtevali pogovor s pristojnim deželnim odbornikom, s katerim bodo proučili možnost, kako bi zgradili vodovod. Gre za enega od tolikih primerov mafijskega izsiljevanja: redki izviri pitne vode so v rokah maloštevilnih gospodarjev, ki jo za drag denar prodajajo prebivalcem. (if) BOČEN — Prejšnjo noč je v bo-censki psihiatrični bolnišnici zgorel 24-letni bolnik Maurizio Musa. Zaenkrat ni znano, ali si je nesrečnež vzel življenje, ali pa je šlo za nesrečo. Kakorkoli že, naj gre za samomor ali ne, smrt Muse zopet načenja vprašanje neustrezne zdravstvene oskrbe v italijanskih psihiatričnih bolnicah in odnosa ter nadzorstva nad bolniki. OBISK PRI UDELEŽENCIH MLADINSKE DELOVNE AKCIJE NA TATRAH Petsto brigadirjev na delu za razvoj Brkinov Dela so se začela 2. junija, končala pa se bodo 25. avgusta - Akcija namenjena urejevanju slemenske ceste ter gradnji vodovoda in PTT omrežja - Kljub temu, da je udeležba brigadirjev manjša, kot so pričakovali, so z deli presegli zastavljeni plan (Od našega poročevalca) TATRE — Mladinske delovne akcije niso samo izraz družbene solidarnosti na manj razvitih področjih, njihov pomen sega velilm globlje, v samo vzgojo in formiranje mladih ljudi, je poudaril Boris Honzak, komandant letošnje mladinske delovne akcije v Brkinih. Na inf* rma-tivnem sestanku, ki je bil prejšnje dni v domu brigadirjev na Tatrah, kjer je tudi urejeno brigadirsko naselje, so namreč podali osnovne podatke o letošnji delovni akciji v Brkinih, enem najtežjih delovišč v Sloveniji, kjer tudi tokrat dela gredo počasi h koncu. Danes se obiskovalcu v Brkinih nudi dokaj drugačna slika kot pred leti, pri vsem tem pa imajo veliko zaslug prav brigadirji. Skrb za Brkine je sicer prišla do izraza nekoliko prepozno, saj se je veliko mladih izselilo (sam komandant MDA nam je potožil, da stikov z mladimi v tem kraju ni, ker mladih enostavno ni več), kljub temu pa se liniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiitiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiniiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiu TISKOVNA KONFERENCA ZAGOVORNIKA V NEW Y0RKU Sindonovo pismo svojcem: «Upam, da bom kmalu prost» Sindona trdi, da ugrabitelji ravnajo z njim dobro in da ga zaslišujejo vsak dan ■ FBI kljub vsemu prepričan, daje sicilski bančnik pobegnil NE\V YORK — Pobeg ali ugrabitev? To je vprašanje, ki si ga v teh dneh še vedno postavljajo vsi, ki sledijo aferi Sindona. Novih elementov je malo in še ti so taki, da pomenijo prej zaplet kot pa razplet zadeve. V ta okvir sodi tudi pismo, ki naj bi ga bančnik poslal družini pred nekaj dnevi in z vsebino katerega je zagovornik od v. Marvin Frankel v sredo seznanil časnikarje. . , Odv. Frankel. ki je sklical tiskov no konferenco v kavarni neworške ga hotela «Pierre» (tu je Sindona bival, od kar je pobegnil iz ivalije v ZDA), je bil v svojih izjavah zelo skop. Rekel je le, da ie Sindona v ponedeljek poslal družim pismo, v katerem jo je seznanjal, da se Osmerčki v Neaplju «ugrabitvijo» Sindone. O dosedanjih izsledkih preiskave ni bilo mogoče zvedeti ničesar, (vt) počuti dobro, da ga ugrabitelji zaslišujejo in da upa, da se bo vse srečno izteklo. Po trditvah družine ju pismo avtentično. Odvetnik je še dodal, da je seznanil časnikarje z dvodnevno zamudo na izrecno prošnjo ameriške zvezne policije FBI. Pismo, kot je poudaril odv. Frankel — je bilo napisano v italijanščini. Bančnik je izjavil, da ugrabitelji ravnajo z njim človeško, da mu dfiždej .niso aareaili. Še nič žalega, da ga zaslišujejo vsak dan, o čem teče beseda pa da ne sme novedati. Ob koncu je pripomnil, da se ne ““J “a .v boji za lastno usodo in da meni, da UJ|C^ Je ^.n,.°Č.e, P1":.'.8" V Salernu umorili šestletno deklico SALERNO — Karabinjerji in policija skušajo ugotoviti, kdo jc u-moril šestletno Stefatlib Muraro, katere trupelce so odkrili včerai zjutraj na' pločniku v neki predmestni bo v kratkem prost. Odvetnik ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje časnikarjev in ni hotel pojasniti. od kod je bilo poslano pismo. Preden se je poslovil je v lastnem imenu in v imenu družine obžaloval, da italijanski tisk in druga sredstva javnega obveščanja ne verjamejo ugrabitvi Micheleja Sindone. V isti sapi je tudi odločno obsodil dejstvo, da nekateri novinarji namigujejo na vezi Sindone z mafijo in z italijanskimi političnimi krogi. «Gre za obtožbe — je dejal odv. Frankel — ki niso dokazane.* Pismo in ofenziva, ki jo je sprožila družina izginulega bančnika, pa nista prepričala ameriških preiskovalcev o utemeljenosti domneve o ugrabitvi. Z zadevo Sindona se še vedno ukvarja odsek FBI za izginule osebe, kar dokazuje, da so indicije o ugrabitvi zelo labilne. A-meriški preiskovalci so tudi izredno skopi z informacijami in dejansko le ponavljajo izjavo, ki so jo dali prvi dan: «Preiskava se nadaljuje v vse smeri.* Medtem družina, kot rečeno, nadaljuje s svojo protiofenzivo, katere cilj je prepričati javno mnenje, da je bil Sindona res ugrabljen. V tem okviru se je govorilo o neki izjavi, ki naj bi jo pripravljali svojci izginulega bančnika sporazumno z odvetniškim kolegijem. Še v sre-ao je kazalo, da je Sindonova družina sklenila, da se odpove izjavi, sedaj pa naj bi se premislila. Kaže, da je marsikateri oblastnik dokaj zaskrbljen zaradi morebitne vsebine, zaradi česar je dokaj utemeljen sum, da so vse govorice in namigi na izjavo le nov poskus izsiljevanja. Končno gre tudi omeniti, da so svojci sicilskega bančnika ostro napadli milanskega odvetnika Melzija, ki je v ponedeljek zopet obtožil Sin-dono povezave z mafijo. cMelzi — l so poudarili v kratki izjavi — si ' skuša na ta način pridobiti nezaslužen sloves.* Vsekakor pa so zadolžili svoje odvetnike, da prijavijo milanskega pravdnika sodstvu za-! radi obrekovanja. Zvečer se je zvedelo, da agenti italijanske sekcije Interpol na zahtevo FBI vodijo preiskavo o neka- NEAPELJ — Devetindvajsetletna Pasqualina Anatrelli je včeraj zjutraj idila osem otrok. Novorojenčke, ki so se rodili v sedmem mesecu nosečnosti, so takoj prenesli v specializirano neapeljsko bolnišnico. Kljub skrbni negi je eden že umrl, za ostalih sedem pa so si pridržali prognozo. Pasqualina AnatrelL ni dož.vela prvič tako nenavaden porod. Pred tremi leti je rodila šest otrok, ki so v nekaj dneh umrli. Do prav tako nenavadnega poroda je prišlo v Atenah pred dvema letoma, svetovno znane pa so ameriške sestre Dionne. Na sliki: zgoraj Pasqualina Anatrelli, spodaj štirje od osmih novorojenčkov. NOVI SAD — Na cesti med Novim Sadom in Rumo, na 12. kilometru vzpona na Iriški veoac se je v noči od 14. na 15. avgust pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo 14 oseb, 48 oseb pa je bilo huje in lažje ranjenih. Ponesrečence so prepeljali v novosadsko bolnišnico. Med 35 osebami, ki so jih pridržali na zdravljenju, je 13 odraslih in 12 otrok. Izvršni svet je na seji z enominutnim molkom počastil spomin na 14 žrtev te hude prometne nesreče. Nesreča se je zgodila, ko je avtobus banjaluške registracije, ki vozi na progi Nova Crnja - Novi Sad - Banjaluka na vzponu proti Irskemu vencu trčil v tovornjak zeni-ške registracije, ki je vozil s hitrostjo 85 kilometrov na uro. Avtobus je pri močnem trčenju zasukalo in zgrmel je v 70 metrov globok prepad. Voznik tovornjaka s prikolico je pri trčenju izgubil nadzor nad vozilom, tako da je za avtobusom zgrmel v prepad še tovornjak. Tovornjak in avtobus sta se zaletela po polnoči. Najhuje ranjene so odplejali v bolnišnico pol ure po trčenju. Večina ranjencev je na kirurškem in otroškem oddelku novo-terih Sindonovih ^družabnikih*. ki j sadske bolnišnice. Promet na cesti naj bi odpotovali iz New Yorka 3. so morali zaradi hude nesreče u-avgusta, le nekaj ur potem ko so staviti in ga do pol osmih zjutraj bili bančnikovi svojci seznanjeni z I preusmeriti. Mlada Ljubljančana strmoglavila med plezanjem na Monte Rosa sprožila alarm. Reševalne ekipe so se takoj podale na delo, vendar za oba inženirja ni bilo pomoči. Njuni trupli so včeraj dopoldne prepeljali v dolino in so na razpolago sodnim oblastem v mrtvašnici pokopališča v Alagni. Ni znano, kdaj bodo trupli prepeljali v Slovenijo. vil, da je izginila. Preiskovalci sumijo, da .jo je zadavil 18-letni Giuseppe Scangarela. v čigar stanovanju so baje našli njene spodnje hlačke. dosedanji napori še kako poznajo: dokončali so 31 km dolgo slemensko cesto od Zavrhka do Harij, sedaj pa urejujejo vodovod. Letošnja mladinska delovna akcija je bila zlasti namenjena dokončnemu urejevanju slemenske ceste '"utrjevanje bankin, graditvi odvodnih kanalov in nasploh njenemu vzdrževanju), graditvi vodovoda in PTT omrežja. Letos se je akcija začela že 2. junija, zaključila pa se bo 25. avgusta. V tem času so se zvrstile štiri izmene, vsaka se v Brkinih ustavi tri tedne. V prvi izmeni so bili mladi iz Laškega in Ljubljana center, v drugi iz Nove Gorice, z Jesenic in iz Ribnice, v tretji iz Škofje Loke, Gornje Radgone in od RK Slovenije, v zadnji, ki se sedaj pripravlja na odhod pa iz Trebnjega, Ptuja in posebna brigada, ki jo sestavljajo mladinci iz tretje izmene. Predvideno je bilo, da bo v MDA sodelovalo 550 brigadirjev, prišlo pa jih je petdeset manj. Kljub temu, so poudarili, da dosegajo in celo presegajo zastavljeni plan. Povprečna starost se suče okrog 18. leta, najmlajši pionirji pa imajo 13 let. Morda je zanimiv še podatek, da je od vseh 500 brigadirjev 116 delavcev, 313 dijakov, 55 pionirjev, 12 študentov, trije so pripadniki JLA in dva sta obrtnika. Deklet je bilo skupno 101, članov ZK pa 45. Akcija je tudi gospodarsko docela u-pravičena, čeprav materialna plat ne sodi med osnovne cilje. Brigadirje namreč uvrščamo med nekvalificirano delovno silo, za katero potrošijo okrog 7500 starih dinarjev na uro, za brigadirje oa na porabijo, če vračunajo vse stroške za prevoz, hrano, obleko, orodje in drugo, več kot 4 stare tisočake. Delovišče je letos zelo razpotegnjeno, saj sega tako na področje občine Sežana, kot Ilirska Bistrica. Phleg urejevanja slemenske ceste so brigadirji delali pri vodovodu, saj je za ta predel Brkinov prav voda življenjskega pomena. Voda bo pritekla od Ilirske Bistrice vse do Tater. Groba dela bodo končana konec avgusta, potem bo treba še urediti rezervoarje. Med večjimi nalogami, ki so jih brigadirji opravili so omenili postavitev drogov no PTT liniu, na kateri Sedaj pripadniki JLA napeljujejo telefonske1 kable ter opremljanje vodovoda s signalnim kablom: vodovod bodo namreč upravljali z računalnikom, po omenjenem kablu pa bodo stekli impulzi do posameznih rezervoarjev. Ob vsem tem pa mladinci posvečajo PRI NOVEM SADU Avtobus v tovornjak: 14 mrtvih, 48 ranjenih Med ranjenci je tudi 1£ otrok - Gre za eno najhujših nesreč v Jugoslaviji Povratek v taborišče po celodnevnem delu v brigadi veliko skrb domačinom, ki so tega res potrebni, saj gre večinoma za priletne ljudi. Poleg speljave raznih gozdnih in drugih -poti ter sodelovanja pri udarniških akcijah, jih nekaj pomaga pri vsakdanjih o-pravilih, kar iim še bolj omogoča, da spoznajo tamkajšnje življenje in navade, mentaliteto ljudi in težko delo na kmetiji. Z zadovoljstvom pa so na omenjenem sestanku ugotovili, da do sedaj ni bilo večjih poškodb, za kar se je treba zahvaliti razgovoru, ki ga imajo na začetku vsake izmene, ko opozorijo brigadirje na težave, ter jih seznanijo z osnovnimi podatki o področju, na katerem bodo delali. Na sestanku sqjp<}i podali podroben in natančen pregled vsakodnevnega življenja brigadirjev, V brigadirskem naselju v Tatrah imajo letos na razpolago 15 prikolic in dva velika šotora. Lani so imeti nekaj več prikolic, ki pa so jih nato poslali na potresno področje v Črno goro. V domu brigadirjev, ki ie pred taborom in ki so ga lani obnovili. imajo kuhinjo, kopalnico, pisarno in druge prostore. Precej težav imajo z vodo. ki jo morajo dovažati iz Ilirske Bistrice. Izredno veliko skrb so posvetili telesnokulturnemu in izobraževalnemu programu. Vstajajo že ob štirih '.zjutraj, na delovišču so od 6. do 13. ure, popoldne pa je posvečen urejanju biltenov, časipisov, pripravam predstav in drugih kulturnih Drogramov. Organizirali so tudi politično šolo E. Kardelj, v o-kviru katere so obravnavali šest tem: pet jih je pripravila delavska univerza v Sežani, za eno pa so poskrbeli sami. Glede kulturnih prireditev velja omeniti gostovanje primorskega dramskega gledališča, literarni večer z zamejskimi Slovenci, gostovanje dramske skupine iz Sežane. Priredili so tudi tečaj za radioamaterje, cp^ne pro- metne predpise m tečaj prve pomo či za voznike motornih vozil. Ves program sprejemajo brigadirji sami, ki se tako srečujejo s težavami pri usklajevanju raznih interesov: to ie morda prvič ko se s samoupravljanjem srečujejo v praksi, navzemajo se delovnih navad, pridobivajo si znanje, ki ga bodo pozneje koristno izkoristili. Nobenih težav niso imeli z disciplino, kar pomeni, da se mladi zavedajo pomena svojega dela, saj jih k delov- nim akcijam nihče ne sili, zan^e-sami odločajo. Zanje pa bodo $ f li še veliko priložnosti. Sanj0 j Brkinih bo potrebno še dolgu1 let predno bodo uresničili vse črte, ki so si jih zastavili. > DANILO BIZJA* «Črna plima» v Mehiškem zalivu CORPUS CHRISTI — «čma ma*. ki je nastala z uhajanj nafte iz vrtine v Mehiškem za (, ogroža teksaške obale. Nafta Jf’i, nesnažila že osem kilometrov in posebne ekipe se zaman truC?u. da bF'odstranile petrolej s l’ j Pet kilometrov od obale je na ^ nov madež, dolg 200 kilometre'' ^ bi ob neugodnih vetrovih lab*0 segel plažo. . 5J$ Po izjavah mehiške naftne be «Peme* kaže, da so izvt-^ nekoliko zaustavili uhajanje kljub vsemu pa privre na okrog 10.000 sodčkov na dan-logi menijo, da bodo posledice o naženja v Mehiškem zalivu K strofalne. Jfo hdOL& ApD/wdti, dajanamoJiju aorna, ALAGNA — Dva . lovenska alpinista, 31-letni Miroslav Panko in leto mlajši Andrej Pediček, oba inženirja doma iz Ljubljane, sta izgubila življenje med plezanj m na Monte Rosa. Skupno z dvema tovarišema, katerih imen niso sporočili, sta se Panko in Pediček odpravila včeraj zjutraj na pot. Med plezanjem se je v višini 4.100 metrov nenadoma odtrgala velika ledena plošča in oba sta zgrmela na ledenik Lys, dvesto metrov nižje. Njuna tovariša sta potrebovala precej časa, preden ste prišla do zavetišča Gnifet-ti y višini 3.647 metrov, kjer sta Na mesto nesreče so prvi prišli miličniki, pri reševanju pa so pomagali tudi novosadski gasilci in reševalci pripadniki enot JLA, v veliko pomoč pa je bilo tudi dvigalo reškega «Autetransporta». Po svojih močeh so pomagali tudi vaščani iz Paragova in Sremske Kamenice. Preiskava še traja. Tovornjak ze-niške registracije je vozila Asim Omerovič, avtobus pa Ziat Kazač, ki ga je po trčenju s tovornjakom vrglo iz vozila. To je doslej ena najhujših nesreč, ki se je pripetila na jugoslovanskih cestah. BOSTON — Guverner zvezne države Massachusetts Edward King je podpisal zakon, s katerim so ponovno uvedli smrtno kazen. • Nenačrtnost (Nadaljevanje s 1. strani) katerim bi morebitni uvoz cenejših industrijskih proizvodov držav v razvoju utegnil ogrožati sedanji obseg zaposlenosti ter s tem tudi socialni mir v državi. Mnoge od teh držav vedo za stališče predsednika svetovne banke McNamare (ter se z njim strinjajo), ki je v Manili govoril, da protekcionizem gospodarsko škoduje razvitim državam, da pa te ne morejo v svoji vsakdanji politični praksi napraviti nič drugega, kot da sprejemajo ukrepe, ki bi jim zagotovili notranji politični red. Svetovni gospodarski in politični odnosi so se tako znašli v globoki strukturni krizi in s tolikimi nasprotnimi pragmatičnimi interesi, da je potrebna visoka stopnja tolerantnosti in medsebojnega razumevanja, da bi lahko bolj vedro gledali na bodočnost. Neuvrščene države so na primer vedno poudarjale, da je treba doseči v njihovem lastnem krogu tako stopnjo tole rantnosti. To so dokazale tudi : dejstvom, da so vednb poudarja) potrebo dialoga namesto konfron tacije. Stana na paLovia). S počitnic je lepo telefonirati tistim, ki so ostali doma, pa čeprav samo za to, da bi jim rekli uVsi se počutimo dobro in vreme je čudovito”. Toda v tem času je v letoviških krajih tudi do desetkrat toliko ljudi, kolikor je stalnega krajevnega prebivalstva. Mi smo glede tega poskrbeli tako, da smo okrepili telefonske zmogljivosti. Kljub temu še vedno lahko pride do težav. Posebno tedaj, ko skušajo vsi telefonirati ali čakajo na telefonski poziv ob isti uri. Ptosimo te, da nam priskočiš na pomoč tako, da telefoniraš pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko telefonske zveze niso tako obremenjene. In zapomni si, od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa /se do 8. ure v ponedeljek stane medkrajevna avtomatska telefonska zveza veliko manj. Točno na pol Če hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski zvezi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika.