ARHIVI XVI 1993 173 pokciinsko odločbo končal 31. dcccmbra 1973, dejansko pa jc svoic rcano delovno razmerje v ariiivu končal s sklepom sveta arhi a z dne 31 januarja 1974, ko sc jc njegova delovna ustanova žc skoraj leto am imenovala Zgodovinski arhiv Ljubljana. Kliub odhodu v pokoj pa jc bil dr. Valcnčič zaradi vojaSkib obveznosti zaposlenih v arhivu od upoicojitve do konca februarja 1975 razpor jen na delovno m-sto vodje enote Mestni arhiv Ljubljana s polovičnim delovnim čanom. V jcucni 1950, ko se jc zaposlil v Mestnem arhi'-u Liubljana, jc bil dr Vlado Valcnčič žc priznan gospodarski zgodo/inar z obiavbcnimi Študiran,i v domaČih ter tujih gospodarskih in zgodovinskih znanstvenih publikacijah. Na to, da se jc zaposlil v Me itn cm arhivu L ubliana, ki seje koncc 5ltir. cr.etih n v petdesetih pa tud nasicdr;ih letih razvajal enkrat bolj v arhivistično, drugič pa bolj v hi :torngrafrVo smer, je gotovo vp val o dejstvo, da je v arhivu * v letih okoli 1950 ... prevladoval razvoj v drugo, historiogrefsko smer .." (dr. Jože Šorn Vlado Valenčič-sedcmdcsetlctnik, Kronika, Časop:s za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana 1973/ 21, III. zvezek, s:r. 185)! Dr. Vlado Valenčič seje tuai v Mestnem arhivu Ljubljana zelo veliko ukvarjal s Stu-iijcm razl'čnih področij iz slovenske gospodarske zgodovine Njegova prcuccvai a so zajemala agrarno in gozaarsko zgodovino, zgodovino trgovine, obrt: in :ndustr:ie ter zgodovino stavbarstva in uličnega piimeiiovmja, zlasti v Ljubljani. Prav tako jc bilo njegovo znan stveno zanimanje usmerjeno na preučevanji demo grafskogu področja slovenske zgodovine. Za Valcn čičevo zgodovinsko znanstveno raziskovanje velja, da so ipbSno slovenskega n krajcvn >zgidr>vir skega značaja. Po'cg Ljubljane seje veliko ukvarj il z gospodarsko in demografsko zgjdovino Primorske ter Kamnika in Kranja z okol co. Glede na dejstvo, da ; b dr. Vlado Valcnčič ves čas odličen poznavalec zgudovn skH virov za gospodarsko in demografsko zgodovino, so vsa njegova znanstvena dela podprta s primerili mi arhiv skupi vir Na ta način jC na najboljši način pokazal na izreden pomen arhivsk :gr gradiva za zgodovinska preučevanja in prav zaradi tega je potrebno njegova znanstvena dela j :mati tutli kot vzor za pisanje zgouovinskih študij Dr. Vlado Vaicnčič jc znanstvenik, od katerega se morajo učni ne le arhivska strokovnjaki, ampak vsi, ki sc ukvai ajo s preučevanem kakrSncgakoii zgodovir skega problema Razumijivo jc, da dele dr. Vlada Valcnčič v več kot dvajsetih letih zaposlitve v Mostnem oziroma Zgodovinskem arhivu Lmbhana ji bi'o samo znanstven o-hi stori jgrafsko. Kljub temu, da jc bil doktor znanosti, jc svoje ariiivist;2no obdobja začel kot nižji arhivar II). stopnje, leta 1953 jc pridobil naziv strokovnega sodelavca, lete 1959 Lc pejtal znanstveni sodelavce, februaria 1965 ic postal načelnik oddelka za prevzem in obdelavo grr.dii a, v začetku leta 1969 pa je bil z odločbo Komisije za ugotavljanje strokovne u^posob^enosti v arhivih pri Skupnosti arhivov Slovenije sp >znan, da " . jc usposobljen za deiOvno meste arhivski svetovalcc in to za deh na gr?.divu od 16. do IP stoletja " (personalna mapa^ M;ju '971 )e bil s sklepom delovne skupnosti Mestn ;ga arhiva Ljubi i in a postavljen za vodjo oddelka za prevzem m obdelavo gradiva ter ''nformatorja in vodi o čitah ice Ko se je v začetku leta 1972 teritorialna pristojnost arhiva povečala, je postil vodja delovne enote 1 (ljub ljanske občine), ob preimenovanju Mestnega v Zgodovinski arhiv Ljubljana 2P. junija 1973 pa je postal vodja delovne enote Mestni arhiv Ljubljana. Na tem delovnem mestu jc dr Vlado Valcnčič konec febiuarja 1975 tudi končal svoje aktivno arhivistično delo. J 64 Osebne vesti ARHIVI XVI 1993 Na arhivističnem področju je bilo težišče njegovega dela namenjeno fondom m ista Lmbljane. Od tod izhaia tudi njegovo odlično poznavanje tako same 7grdo ine kakor t"di v.rov za preučevanje zgodovine giavnegr m~sta Slovrnr ; Njegovo boga to znanstveno vidike so lahko občutiii tr/ ki so v čitalnici Mastnega oziioma Zgodovinski ga arhiva L' ibljana p rt uči val- ljub|:insko zgodovino, saj jim je pogosto pomagal s koristnimi nasveti. Pr^v tako je bila zelo pomembna njegova strokovna pomoč vsem na novo zapoilenim v Zjodovinskem arhivu Ljubljana, zlasti po letu 1972, ko sc je arhiv temeljito kadrovsko prenovil. Visoka leta pa dr Vlada Vabnčiča nisc ovirda pri njegovem znanstvenoraziskovalnem delu. Tik prrd upokHit j: pripravil odmevno arhivi;ti Sno razstavo o razvoju ljubljanske industrije do konca 1. Tvetovne vojne. Trajni pomen ima njegovo razrikovalno delo p, i priprnvi razstave, zabeleženo v katrk-gu k razstav v katerem je objavljana njegova študija z naslove m "Starejša ljubljanska industri a", ki osvetljuje rtzvoj ljubljanske idustrij; od 16. stoletja do leta 1918 Nadaljevanje te^a preučevanja je Valenčičcva študija v katalogu k razstavi Ljubljanska industrija v letih 1918-1941, ki je izicl de ctmbra 1992 in nosi naslov Ljubljanr.ka indur.trija med obema svetovnima vojnama. Tui po odhodu v pokoj se je dr Valenčic ie naprej ukvaijal z znanstveno-razi skoval rum dilom na zgodovinskem pcdroč_ ' i. Za vse raziskave je bilo Še naprej jsnova arh vsko gradivo, tako da je bil še naprej pogosto uporabnik arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodcvinski irh'v Ljubljana. Ghde na to, da je bila v petem letniki- revije Arhivi let;. 1983 ob njegovi 80-letnici objavljena njegova bibfiografija do leta 1983, naj na tem mestu omenim le nekaj njegovih pomembnih objavljenih razprav. Pripravil :e več gesel za Slovenski biografski leksikon, svoje r; sprave je objavljrl v Zgodovinskem Časopisu (npr o izseljevanju Slovencev v drugi dcžcL habsburške monarhije, o kreditnem gospodar;tvu ob koncu srednjega veka) in v revij i Kro lika, časopisu za slovensko krajevno zgodovino (steklaiJtvo v Zagorju, za četki organ liranosti slovenskega mlekarstva), za 'j i-bilejni zbornik ob 90-Ietnci Zgodc /inskega arhi a Lmbljana pa je pripravil pomi:mben prispevek o delniških dn'žbah na Kianjskerrr Pr=v tako sta po upo-krjitv, izšli dve samostojn Valenčifevi publikacij: i iicer o zgjdov» ljubljanski i uličnih imen i o ljubljanskih Židih. Dr. Vladu Valenčiču ob visokim življenjskem jubileju žilimo £e veliko zdravja in duhovne svežine. Janez Kopač Profesorju Janku Jarcu oh življenjskem juh Meju Pravičnega moža v njegovi volji nc omaje zastrašujoč pogled tirana, n, n množica zdiviana, če mu kaj nepoštenega veh, nc straši blisk iz Zevsovc gi roke, ne burne Adnje viadar-vihar: celo če bi nebesni svod se zrušil, nc bo pod ruševinami drhtel Horacij, Pesmi 3,3 (Prevod dr. K, Gantar) Cari~sime nsnagenarir! Vsi, Ki smo sc srečali s profesorjem Jankom Jarcsm, in tisti, ki sc še danes srečujemo i njim, gi. nikeli nismo imenovali "tovariš profesor", kakor je tc bilo zaukazano, in ne "ravnatelj" ali "direktor", Čeprav je nekaterim izmed na? bil predjtomik. Pač pa smo ga zmera imenovali "gospid profesor", z btjedama, k: sta nam pomenil več, kakor nam običajno pomenita Bili sta izraz spoštovanja do človeka širokih obzorij, temeljite humanistične iz obrazbe, ki nam ie rad citiral iz Horac i in ki seje znal navdušiti za vse, kar ie lepA in dobro, do človeka, na zunz j včar.ih navidezno trdega, a v duši m ihkega in dobrega, kakor zna biti le materin kruh. Na jjsen leta 1965 sem prišel v Dolenjski muzej v Novem mestu, kr.mor me je kot klasičnega filologa in študenta zgodovine Kob delu" povabil profesor Jare, da bi prevzel delo v arhivu, kiji bil.ted-ij jden 'zmed oddelkov Muzeja. Bilo pa je 10 tac leto, ko je dolenjska metropola slavila svojo Sest-stoletnico. Po nekaj dneh mi je profesor dejal: "Za Dolenjski list boite naphali kroniko mesta1" Branil sem se: "S pi.;anicm člankov iz zgodovine se nisem nikoli ukvarjal, saj sem do sedaj stal le za katedrom učilnic gimnazij na Ravnah m; Koroškem in v Novem mestu." Pa se profesor ni dal ugnati in mi je rekel nekako takole: "Nič ne de, se bo^te že naučili. Veste, pob, same zaplavati je treba!" Prinesel m: je ni kaj literature, med katero je bila njegova slovita knjižica: "Novo mesto in njegova gasilska Četa", ki velja £e danes za najbolj £ i kratek pregiid prstek los ti Novega mesta. Razmišljal sem o nepop"stljivosti svojega predstojnika, se lotil dela in skromen pregled kronilte m vstaje I objavljan. Spominjam sc tudi, kako meje profesor vodil po arhivskem skladiiču in s kakšno ljubeznijo je jemal v roke pergamentne listine novomeških prwi.egi| :v in cehov, siccr "rel m.ae relitjui-.ium" nekdanjega fonda dokum ;ntov za mesto. Vsak dokument, vsaka