TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P. b. ba
LETO XIX / ŠTEVILKA 46	CELOVEC, DNE 16. NOVEMBRA 1967	CENA 2.- ŠILINGA
Sovjetski vojaški svetovalci v Egiptu
Kot poroča angleški nedeljski časopis »Observer«, se nahaja v Egiptu dva do tri tisoč sovjetskih vojaških inštruktorjev in svetovalcev, ki naj bi egipčansko vojsko po popolnem porazu v vojni na Srednjem vzhodu čisto na novo uredili in izobrazili. List se v svojem članku opira na kopico točnih podatkov, ki jih je prejel iz Kaira.
OeVP z FPOe?
Avstrijska ljudska stranka je pri zadnjih dezelnozborskih volitvah na Zgornjem Avstrijskem nazadovala tako, da je beležila socialistična stranka pri volitvah 5000 glasov več kot OeVP. Tako so mogli socialisti izenačiti z Ljudsko stranko število mandatov v deželnem zboru. Obe stranki, torej OeVP in SPOe bosta v novem deželnem zboru zastopani s 23 mandati, medtem ko je svobodnjaška stranka — FPOe — zgubila pri volitvah dva mandata, tako da bo v bodoče zastopana v zgomjeavstrijskem deželnem zboru le še z dvema poslancema. Po volitvah smo na uvodnem mestu našega lista navedli težave, v katerih se nahaja Avstrijska ljudska stranka v državi zaradi nepopularnih, a prepotrebnih gospodarskih ukrepov v zvezi z državnim proračunom za leto 1968, ne glede na to, da je treba iskati vzroke za nazadovanje tudi drugod. Prepričani smo slej ko prej o tem, da je storila sedanja vlada vse, kar je bilo v njenih močeh, za gospodarsko in politično stabilnost v državi. Vendar vse kaže, da se je glede na politično stabilnost v zadnjih dneh marsikaj spremenilo, brez-dvomno ne v dobro bodočemu političnemu razvoju v Avstriji.
Kaj se je medtem zgodilo? Deželnega glavarja volijo deželni poslanci. Izid de-želnozborskih volitev je bil na Zgornjem Avstrijskem tak, da je izvolitev deželnega glavarja odvisna od zadržanja obeh svobodnjaških deželnih poslancev. Tako je razumljivo, da je prišlo do pogajanj med strankami. Da je stremela OeVP po tem, da bi zagotovila dr. GleiBnerju ponovno mesto deželnega glavarja, je razumljivo. Gre pri tem vendar za osebnost, ki je veliko doprinesla k uspešnemu razvoju Druge republike, torej ne samo Zgornje Avstrije. Vendar se nam zdi pot, kako je OeVP ta cilj dosegla, popolnoma zgrešena in za Avstrijo ne samo tvegana, temveč skrajno nevarna. OeVP si je namreč zagotovila mesto dežel-nega glavarja s pomočjo FPOe, šla je torej prvikrat v Avstriji na deželni ravni v malo koalicijo. S kom?
S stranko, ki jo avstrijsko prebivalstvo °d volitev do volitev v vedno večji meri odklanja, s stranko, ki je povzročila naši zunanji politiki največje težave v zvezi z južnotirolskim vprašanjem — kdo je stal v preteklih letih dosledno za južnotirolskimi teroristi? — s stranko, ki je odklanjala prav v tem vprašanju vsak kompromis, s stranko, ki je zagovarjala brez pridržkov popolno spojitev Avstrije z EWG — Evropsko gospodarsko skupnostjo —, s stranko, ki se je na nizkoten način zaletavala spet in spet v vzhodno politiko avstrijske vlade, ki je doslej kritizirala vsevprek stremljenja avstrijskih patriotov po obogatitvi pojma ^Avstrijska nacija«, ki se je izrekla proti Praznovanju avstrijskega državnega praznika, da ne govorimo o njenem zadržanju v tttanjšinskih vprašanjih, saj predobro ve-ttto, kako brezkompromisna je FPOe glede SVojega stališča do koroških Slovencev. Zato 80 tudi zadnje izjave predstavnika FPOe na občnem zboru koroške svobodnjaške stranke — glede želje po dobrih odnosih z Jugoslavijo — le pesek v oči javnosti, ki si želi na Koroškem politiko sožitja, a Jo vidi stalno ogroženo po FPOe.
S tako FPOe se je povezala torej OeVP Qa Zgornjem Avstrijskem. Gotovo so v poetiki kompromisi potrebni. Kadar pa gre-do na račun načelnih stališč in gledanj, so ^ahi politični skupini v škodo. Mala koalicija na Zgornjem Avstrijskem bo zamajala hupanje vzhodnih držav v iskrenost avstrij-ske zunanje politike, v iskrenost Avstrije
V prvi vrsti naj bi bila naloga teh vojaških strokovnjakov obnoviti letalstvo, kajti hud udarec, ki ga je pretrpelo egipčansko letalstvo v vojni z Izraelci, je treba premostiti s tem, da bi egipčanske pilote dobro in natančno pripravili za vodenje letal, saj so bili v pretekli vojni slabo poučeni.
»Observer« imenuje v svojem poročilu še druge konkretne ukrepe, ki bodo povečali moč egipčanskega letalstva. Tako naj bi v Asuanu in na kairskem letališču vme-stili oddelke topništva za izstreljevanje raket, ki naj bi čuvale velikanski asuanski zajezni nasip in glavno mesto dežele pred sovražnimi napadi. V slučaju, če bi sovražnik porušil asuanski zajezni nasip, bi voda poplavila najmanj tretjino egipčanskega ozemlja.
Bliskoviti napad izraelskih bombnikov na egipčanska letališča 5. junija letos, je dal sovjetskim inštruktorjem povod še za druge akcije, in sicer so le-ti prišli do zaključka, da je treba zgraditi tudi posebne
Predsednik Johnson je v soboto, 11. novembra, izrazil pripravljenost Združenih držav Amerike, da se kjerkoli začno pogajati o miru v Vietnamu. Svoj govor je imel na letalonosilki »Enterprise« ob dvodnevnem nadzorstvu vojaških naprav pred kalifornijsko obalo. Posadki »ob dnevu veteranov« je dejal, da bi celo eden od prostorov na tej ladji lahko služil za konferenčno dvorano«. Nevtralna ladja na nevtralnem morju bi bila prav tako dobra, kot kakršenkoli drug kraj, če obe strani želita, da se srečata na pol poti, in če ena stran ne želi, da bi druga hodila po vodi«, je dejal Johnson.
Na Hanoi pa se je obrnil z besedami: »Recite samo besedo in naš prepir bo pregnan s sveta in pokopan pod valovi.«
Južnovietnamski predsednik Van Tieu, ki je bil pred kratkim izvoljen za državne-
glede izpolnitve določil državne pogodbe; zagotovila, da želi Avstrija pretrgati vse vezi z nacistično preteklostjo, pa tudi v demokratičnem svetu nihče ne bo več mogel jemati resno. Tako se je povezala OeVP idejno — in čeprav zaenkrat samo na Zgornjem Avstrijskem — s silami preteklosti, katerih vpliv se je močno zamajal celo v Za-padni Nemčiji.
Poleg mesta prvega namestnika predsednika deželnega zbora in drugih zagotovil svobodnjaški stranki, se je odrekla OeVP tudi vodstvu šolskih agend ter pristala na to, da bo predsedoval pretežno v Katoliškem učiteljskem društvu Avstrije organiziranemu — tako avstrijsko kot svetovnona-zorno profilirano usmerjenemu — učiteljstvu Zgornje Avstrije predstavnik FPOe kot poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta. To ni več kompromis, ampak razprodaja duhovnih pozicij in idejnih vrednot. Od tega utegnejo imeti na dolgi rok koristi le socialisti.
Dejstvo, da se OeVP ni skušala resno raz-govarjati s SPOe, ki je lojalno podpirala po
letalske hangarje (lope za letala), ki bi bili zmožni vzdržati tudi letalske napade.
Abba Eban ostro napadel Sovjetsko zvezo
Izraelski zunanji minister Abba Eban je v nedeljo v svojem intervjuju na newyorški televiziji ostro napadel Sovjetsko zvezo, češ da je igrala v vojni med arabskimi državami in Izraelom čudno vlogo. Tako je Eban v svojem intervjuju omenil, da je Sovjetska zveza napačno obveščala arabske dežele: »Da nosi Kremelj glavno krivdo za vojno, ni nobenega dvoma. Zakaj je le-ta dajal Arabcem popolnoma drugačna poročila kot je bilo v resnici, pa ni čisto jasno,« je dejal Eban.
Brežnjev bo obiskal Egipt
Politični opazovalci v Moskvi so ob koncu tedna z zanimanjem zaznali vest sovjetske tiskovne agencije TASS, da bo voditelj komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev v začetku prihodnjega leta obiskal Egipt. Novica je še zategadelj
ga poglavarja, je preteklo soboto dejal, da obstajajo realne možnosti za prekinitev ognja o božiču, Novem letu in v času vietnamskega novega leta, ki ga tam praznujejo v začetku februarja.
Severnovietnamske oblasti so v nedeljo izpustile na svobodo tri pred štirimi leti v Južnem Vietnamu ujete ameriške vojake. Njihovo izročitev zastopnikom ameriškega mirovnega sveta so Ševernovietnamci označili kot »prijateljsko potezo« do nasprotnikov vojne v Združenih državah Amerike in kot simpatijo do črnskega prebivalstva Amerike. Dva od treh izpuščenih ameriških vojakov sta namreč črnca.
V Saigonu pa sedaj očitajo viet-kongovcem, da so bili vsi trije ameriški vojaki podvrženi popolnemu komunističnemu pranju možganov.
vojni GleiBnerjevo deželno politiko na Zgornjem Avstrijskem, je dimilo tudi somišljenike Avstrijske ljudske stranke ne nazadnje tudi spričo obstoječih političnih razmer v Avstriji in Evropi.
Čudimo se, da se OeVP ni zedinila s SPOe na to, da bi predsedoval prva tri leta zgornjeavstrijski vladi dosedanji deželni glavar dr. GleiBner, nato pa tri leta predstavnik socialistov. Ta bi prevzel vodstvo dežele šele po državnozborskih volitvah 1970. Torej v trenutku, ko bi OeVP že vedela, kakšno je novo politično razmerje V Avstriji. Ob ponovni potrditvi njene politike po avstrijskem prebivalstvu, bi jo personalna sprememba na Zgornjem Avstrijskem — izvedena leta 1970 — politično ne obremenjevala preveč, ob močnejšem nazadovanju pa ji tudi sedaj pridobljeno mesto deželnega glavarja na Zgornjem Avstrijskem ne bo moglo preprečiti vsega tega, kar bi sledilo v političnem življenju Avstrije v slučaju, ako se izrečejo avstrijski volilci za korekturo sedanjih političnih sil v avstrijskem državnem zboru.
bolj zanimiva, ker Brežnjev od prevzema vodstva partije do sedaj ni obiskal nobene dežele zunaj vzhodnega bloka.
Aktivnost v Združenih narodih
Tudi v Organizaciji združenih narodov, kjer je ameriški zastopnik - veleposlanik Goldberg te dni vodil hudo živahne pogovore z vsemi v izraelsko-arabski vojni udeleženimi deželami, so Sovjeti aktivno posegli v debato o Bližnjem vzhodu.
Sovjetska zveza je namreč predlagala Varnostnemu svetu, da bi zvišali število opazovalcev Združenih narodov za nadzorstvo nad premirjem na področju Sueškega prekopa na 91.
V	New Yorku sodijo, da hoče Kremelj s to akcijo zavreti pobude glavnega tajnika Organizacije združenih narodov U Tanta, katere je v zadnjem času izvršil na lastno pest, ko je hotel zvišati število opazovalcev; te samovoljnosti glavnega tajnika U Tanta pa Sovjeti očitno nočejo trpeti.
Železniške nesreče v Avstriji
V	kratkem času so se pripetile v Avstriji
kar tri hude železniške nesreče
V	petek, 10. novembra, sta trčila na kolodvoru v St. Paulu v Labotski dolini motorni vlak in dizlova lokomotiva. Vsi trije vagoni motornega vlaka so se iztirili, obe lokomotivi pa sta bili močno razbiti. Med 31 ranjenci, od katerih so bili trije težko ranjeni, je bilo tudi več šolarjev, ki so se peljali v glavno šolo. 14 oseb so morali prepeljati v bolnico v Wolfsbergu, a se k sreči ne nahajajo v življenjski nevarnosti. Vlakovodja motornega vlaka kot po čudežu ni bil poškodovan.
Zlomljena tračnica je bila vzrok drugi hudi železniški nesreči v nedeljo, 12. novembra, pri St. Antonu na Arlbergu. Zadnji štirje vagoni vlaka Bregenz—Dunaj so se iztirili, eden izmed teh pa se je prevrnil po železniškem nasipu. Nesreča je terjala 6 težko in 10 lažje ranjenih ljudi.
Tretja železniška nesreča pa se je pripetila v torek, 14. novembra, na postaji Prin-zensdorfu (Nižja Avstrija), ko sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. 31-letni vlakovodja Wilhelm Bauer iz Welsa je izgubil pri tem življenje, 36-letni železničar Norbert Hojsa z Dunaja pa je bil ranjen. Škodo cenijo na 10 milijonov šilingov. Postajenačelnik in kretničar iz Prinzersdorfa, ki sta kriva nesreče, sta bila prijavljena sodišču.
KRATKE VESTI
•	Silovit tajfun »Ema«, ki je v preteklih dneh zajel Filipine, je povzročil smrt 150 ljudi, drugih 34 ljudi pogrešajo. Brez strehe je ostalo nad sto tisoč ljudi. Skoda se začasno ceni na več kakor 45 milijard lir.
V	soboto zjutraj pa se je zaradi tajfuna potopila jugovzhodno od Manile filipinska ladja, na kateri je bilo nad 200 potnikov. 25 potnikov je utonilo, in njih trupla so našli, drugih 70 pa jih še pogrešajo. Rešili so 153 potnikov.
•	Petdesetmilijonski Francoz, določen po žrebu med novorojenci 25. septembra, je deklica Sybille Lemoine, ki se je rodda v Sequevillu, majhni vasici v Normandiji, približno 15 kilometrov od Le Havra.
•	Jemenske oborožene sile so v zvezi z nekaterimi republikanskimi politiki izvedle v soboto, 4. novembra, ponoči državni udar in odvzele predsedniku Abdulahu Salalu vse funkcjie. To svojo potezo so utemeljile z »ohranjevanjem dediščine revolucije iz leta 1962, ki je bila uporabljena za nedostojne namene«. Podrobnejše poročilo prinašamo na drugi strani v političnem poročilu.
Johnson povabil Hanoi k pogajanjem
Pogajanja na nevtralni ladji v nevtralnih vodah
Politični teden
bi bile vse sile združene v borbi za mir in za blaginjo vseh narodov. Prosimo vas, da sporočite te želje svojim narodom in svojim vladam.«
Po svetu...
»KITAJSKI ZID« V VIETNAMU
V dolžini 72 kilometrov blizu demilitarizirane cone je slišati peklenski trušč ameriških buldožerjev. Američani postavljajo sredi pragozda nov »kitajski zid«, ki so si ga omislili v Pentangonu. Z njim mislijo presekati na dvoje Vietnam, ki ga uničuje in razdira vojna.
Uradni namen te črte je preprečiti, da bi iz Severnega Vienama ne pošiljali ljudi in material v južni del države. Črta bo opremljena z vsem, kar izdeluje ameriška elektronska industrija in kar bo po njihovem učinkovito preprečevalo »vpade«. Pre-. den pa bodo montirali vso to elektronsko opremo, bodo morali zgraditi dolgo cestno omrežje med Saigonom in tem področjem. Ceste bi povezovale tri velikanska oporišča za vojake, hrano, gorivo in strelivo. Vse to bo potrebovalo 30.000 vojakov, ki bodo stražili bodoče naprave. K temu je treba prišteti še dve letališči, telekomunikacijsko (telefon, telegraf, radio in televizija) omrežje, več električnih central in kakih 10 utrjenih postojank za varovanje zaledja. Na kratko, gre za kupčijo ameriške industrije, vredno več milijonov dolarjev.
Največje ameriške elektronske firme Westinghouse, Hughes in General Dyna-mics, ki so podpisale pogodbo za to delo, si zdaj belijo glavo s tem, kako zgraditi »vietnamski zid«, ki po zamisli presega vse fantastične prigode Jamesa Bonda.
Tako bo na primer posebni seizmični detektorski sistem »SID« identificiral na 400 metrov daleč vsak premik človeka, živali ali vozila. Sredstva, s katerimi bodo preprečevali prehode »čez črto«, so različna. Eden izmed njih sestoji iz votlih cevi, zakopanih v zemljo, ki bodo na razdalji nekaj kilometrov povezane z manometri. Če 'bo človek stopil na cevi oziroma na tanko iplast zemlje, pod katero bodo cevi zakopane, se bo povečal pritisk in kazalci manometrov, ki bodo povezani z alarmnimi napravami, bodo poskočili. Poleg tega bodo uporabljali tudi infrardeče žarke, s katerimi je mogoče med drugim snemati na filmski trak tudi ponoči.
Družba Hughes si je izmislila sistem, ki bo ob alarmu izstrelil svetilne rakete nad krajem, kjer bo kdo poskušal prekoračiti črto, potem pa bo z elektronskimi uprav-Ijanci samodejno usmeril na tisti kraj strojnični ogenj.
Firma Westinghouse pa bo prispevala k temu še svoj izum — »slušni sprejemnik«, ki bo Občutljiv za ultrazvok in bo zategadelj »slišal« tudi najtišje pregibe listov ali hojo po travi.
Vse te aparature bodo povezane s centralno postajo, v kateri bodo elektronski računalniki in upravljavci koordinirali vojaške akcije.
VELIKA PARADA V MOSKVI S PETIMI NOVIMI RAKETAMI 50. obletnica boljševiške oktobrske revolucije
V torek, 7, novembra, je bila v Moskvi na Rdečem trgu parada za proslavo 50. obletnice oktobrske boljševiške revolucije. Minister za obrambo maršal Grečko je objavil dnevno povelje, v katerem pravi, da sovjetske oborožene sile varujejo ustvarjalno delo sovjetskega ljudstva ter utrjujejo njih bratstvo z oboroženimi silami bratskih socialističnih narodov in so pripravljene vsak trenutek braniti dosežke oktobrske revolucije.
Maršal Grečko je dal ukaz, naj se za proslavo 50-letnice oktobrske revolucije izstreli petdeset topovskih strelov v Moskvi, Leningradu, Volgogradu, Sevastopolu, Odesi, v trdnjavi Brest Litovsk in vseh prestolnicah republik Sovjetske zveze.
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je poslal čestitke sovjetskim voditeljem in med drugim pravi, da je Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni stalno poudarjala ideje miru in idejo miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim in političnim ustrojem.
U Tant vabi sovjetske voditelje, naj nadaljujejo svoje napore za okrepitev Združenih narodov kot dejanskega orodja miru in sodelovanja med vsemi narodi.
Pred sovjetsko parado je minister za obrambo maršal Grečko v svojem govoru poudaril uspehe v petdesetih letih sovjet-
ske oblasti in čestital oboroženim silam. Obsodil je ameriški napad v Vietnamu ter izraelski in imperialistični napad na Srednjem-vzhodu in Zahodno Nemčijo zaradi revanšistične politike.
»Rdeči« paradi sta poleg Brežnjeva, Podgornega in Kosigina ter drugih sovjetskih voditeljev prisostvovala tudi dva znana voditelja revolucije Maršal Budjoni in Kliment Vorošilov.
Rdeči trg je bil poln ljudi. Med parado so prikazali orožje in druga sredstva iz časa revolucije, tedanje uniforme in zastave edink, ki so sodelovale pri revoluciji in v drugi svetovni vojni. Poleg tega so prikazali najmodernejše orožje.
Med rednimi silami, ki so se danes prvikrat udeležile parade, so bile enote mornariške pehote.
Parado so začeli kadeti vojaških akademij in sledile so druge vrste vojske. Na koncu je sledil mimohod civilnih organizacij. Vojaške parade so bile tudi v drugih velikih mestih Sovjetske zveze.
Strokovnjaki pravijo, da so na tej paradi razkazali šest vrst novega orožja, in sicer: 1. Raketo zemlja-zrak (ki se baje že uporablja v Vietnamu), ki lahko zadene tudi letala, ki letijo nizko. 2. Raketo, ki lahko na veliko razdaljo uniči celo skupino letal. 3. Raketo za podmornice na atomski pogon vrste »Polaris«, toda mnogo večjo od Polarisa. 4. Balistično raketo za srednjo razdaljo s premičnimi rampami. 5. Medcelinsko raketo na tri stopnje, ki uporablja novo vrsto goriva. 6. Veliko raketo, ki jo zahodni opazovalci imenujejo »orbitalno«.
V	Leningradu se je velika množica zbrala pred palačo, kjer je bil sedež začasne vlade. Vzporedno s sprevodom ob reki Nevi je po reki plula ladja »Aurora«, ki je pred petdesetimi leti dala znak s topovskim strelom za napad na zimsko palačo.
V	Moskvi je bil popoldne v Kremlju velik sprejem, katerega se je udeležilo dva tisoč povabljencev. Navzoči so bili vsi voditelji komunističnih strank, ki so prišli v Moskvo, voditelji diplomatskih predstavništev, Brežnjev, Kosigin, Podgorni, finski predsednik Kekkonen, predsednica indijske vlade Indira Gandi in drugi.
Brežnjev je v svojem govoru med drugim izjavil: »Sovjeti so neizmerno srečni, ko vedo, da je tretjina človeštva že pod zastavo marksizma-leninizma, in želijo nove zmage delavcem socialističnih držav in vsem tistim, ki se borijo proti staremu svetu, proti imperializmu«. Brežnjev je toplo pozdravil narode, ki so se osvobodili kolonialnega jarma.
Kosigin pa je navzočim, in zlasti članom diplomatskega zbora, izjavil: »Želeli bi, da
KLAUS SCHi/TZ
PREDSEDNIK BUNDESRATA
Bonnski Bundesrat je izvolil za novega predsednika zahodnoberlinskega župana Klausa Schiitza. Takoj nato je župan Sdhutz v berlinski zborniki obrazložil politiko svoje vlade. Dejal je, da je malo upanja, da bi bila Vzhodna Nemčija pripravljena storiti karkoli za ureditev odnosov v mestu. Zatem je Schiitz opozoril študente, ki so posredno povzročili odstop prejšnjega župana protestantovskega pastorja Henrika Albertza, da ne bo dopustil njihovih demonstracij. Nato je izjavil, da se bo še dalje trudil za začetek razgovorov z Vzhodno Nemčijo. H koncu svoje obrazložitve v berlinski zbornici je še izjavil, da zahodni Berlin spada k Zahodni Nemčiji ter da je gospodarsko odvisen od zahoda.
Kot znano je bil novi župan zahodnega Berlina Klaus Schiitz izvoljen prejšnji mesec na 24. zasedanju socialistične stranke (podrobno poročilo glej v 43. štev. našega lista).
NEKRVAVI DRŽAVNI UDAR
V JEMENU
Radio Sana je v nedeljo, 5. novembra, sporočil, da so revolucionarji odstavili predsednika Jemena Abdulaha Salala, ko se je le-ta nahajal na uradnem obisku v Bagdadu (Iraku). Še isti dan so sestavili novo vlado pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Mohsena el Ainija. Ta je bil do lani vodja jemenske delegacije v Organizaciji združenih narodov.
Padec prejšnjega državnega predsednika pomeni verjetno konec jemenske državljanske vojne. Po padcu monarhije in prevzemu oblasti Salala leta 1962 je izbruhnila med republikansko vlado in monarhističnimi uporniki državljanska vojna. Združena arabska republika (Egipt) je poslala v Jemen 70 tisoč vojakov, medtem ko so rojalisti (zagovorniki kraljevine) dobivali pomoč iz Saudske Arabije.
Pred tremi meseci pa sta se Egipt in Saudska Arabija sporazumela, da ne bosta več podpirala bojujočih se strank. Obe deželi sta namreč na vsak način hoteli, da bi se končala krvava državljanska vojna. Seveda je bil proti tem načrtom nekdanji predsednik Jemena Salal, kar pa ni prijalo sedanjim mogotcem, ki so pravkar prevzeli oblast, in ne obema zgoraj naštetima deželama. Novi gospodarji Jemena so že obljubili prijateljske odnose z vsemi arabskimi državami. Pri tem pa je najbolj vesel Egipt, ker bo s tem lahko poklical od tam vse svoje vojaške enote.
in pri nas v Avstriji
OBSOJENI JUŽNI TIROLCI
Z obsodbo se je v četrtek, dne 9. novembra, končal tako imenovani »mali južno-tirolski sodni proces v Gradcu«. Obtožena Adolf Obexer, star 27 let in rojen v Se-nale; Karl Ausserer, star 35 let in rojen v Boznu, sta bila obsojena vsak po osem mesecev strogega zapora; Alois Larch, star 34 let in rojen na Tirolskem, pa na deset mesecev strogega zapora. Vsi trije hkrati pa še z izgonom iz dežele.
Vsi trije so bili obtoženi kršitve zakona o eksplozivih in uporabi orožja.
Obtožnica pravi, da so trije Obtoženci izvršili 3. oktobra 1965 napad na vojašnico alpincev pri Birnluecku (Forcella) kamor so prispeli okrog 3. ure. Obtoženci so prvotno nameravali vreči v zrak daljnovod, kasneje pa so se premislili in so po dveh urah hoda po italijanskem ozemlju nenadoma prišli 150 metrov daleč od vojašnice, ko se je dvignila megla. Italijanski stražar je dal preplah, nakar se je pričelo divje streljanje in so se teroristi umaknili na avstrijsko ozemlje.
Aloisa Larcha so poleg tega obtožili, da je poskrbel eksplozivni material za belgij-ca Leopolda Deleeuweja in da je na domu skrival eksploziv. Gre za Belgijca, ki se je odpeljal z eksplozivom v Italijo in ko se je vrnil v Innsbruck, je dejal, da ga je pustil na avtobusu, češ da je videl karabinjerje, ki so prišli delat kontrolo. Eksploziv je bil namenjen za teroristični napad na osrednje poslopje v Bochu.
V začetku procesa so zagovorniki obrambe zahtevali, da se proces sploh prekine, češ da niso taki procesi možni v Avstriji,
ker priče obrambe takoj za tem obtože v Italiji. V tej zvezi so navedli, da je v zadnjem času državno pravdništvo v Boznu obdolžilo 12 oseb »žalitve naroda«, ker so pričale na procesu proti skupini Burgerja. Zaradi tega bi bilo treba po njihovem proces prekiniti, dokler ne bi avstrijsko ministrstvo za sodstvo vprašalo italij., tako da bi se zagotovilo, da priče ne bodo več obdolžene.
Vendar je sodišče to zahtevo odklonilo.
Zagovorniki, odvetniki: dr. Steidl, dr. Molling in dr. Pippan so za svoje mandan-te (pooblastitelje) takoj vložili ničnostno pritožbo.
Obsodba je na videz dokaj stroga, dejansko pa so že vsi trije obtoženci prebili med preiskovalnim zaporom približno isti čas, zaradi česar jih bodo takoj izpustili. Obtoženci in občinstvo na procesu so se med procesom zadržali mirno. Sele po izrečeni kazni, je del poslušalcev intoniral pesem Andreja Hoferja.
Kako bo sodišče izgnalo kaznjence, še ni znano. Da hi jih izročili Italiji, po avstrijskem pravu ni mogoče.
OBTOŽNICA PROTI 12 JUŽNIM
TIROLCEM
Državno pravdništvo v Boznu je 3. novembra obtožilo dvanajst južnih Tirolcev zaradi protiitalijanske propagande v tujini. Teh dvanajst obtožencev, katerih imena bocensko sodišče noče izdati, se tačas verjetno skriva v Avstriji, je nastopilo pri južnotirolskem sodnem procesu v Linzu kot razbremenilne priče.
Sodišče v Boznu je v soboto, 4. novembra,
SLOVENCI
do m a in p o &miu
Slovenski glasbenik nagrajen
Pred kratkim so razglasili na javnem koncertu v gledališču „Verdi” v Trstu izide 6. mednarodnega natečaja „Mesta Trst” za simfonične skladbe. Komisijo je sestavljalo več priznanih glasbenikov iz različnih držav, predsedoval pa ji je ravnatelj tržaškega konservatorija Orazio Piume. Prvo nagrado je prejel švicarski skladatelj Martin Wendel z delom „Musik ftir Klavier und Orchester”, drugo pa Vieri Tosatti iz Rima za svoj koncert za violo in orkester. Tretjo nagrado si je osvojil slovenski tržaški skladatelj Ubald Vrabec s svojo „Kratko simfonijo”. Prof. Ubald Vrabec je vsej naši javnosti dobro znan zlasti kot odličen zborovski skladatelj ter pevovodja mešanega zbora ,Jacobus Gallus”. Med njegovimi večjimi deli iz zadnjih let naj omenimo kantato „Veliki punt”.
Priznanje Ubaldu Vrabcu na mednarodnem natečaju za kompozicijo je izredno laskavo, saj je pri njem sodelovalo nad osemdeset avtorjev iz različnih držav Evrope in Amerike. Zato je doseženo tretje mesto predvsem v čast slovenskemu tržaškemu skladatelju samemu, poleg tega pa vsej slovenski glasbeni dejavnosti v zamejstvu.
Zanimivo predavanje v San Justu V Slovenskem domu v San Justu v Argentini je nedavno predaval dr. Franc Bergant, ki je študiral sveto pismo v Rimu in Sveti deželi ter se spcpolnjeval v teološki znanosti. Kot je dr. Bergant v svojem predavanju povedal, so ga vojni dogodki med arabskimi državami in Izraelci — kot znano je vojna trajala dobrih šest dni, od 5. do 10. junija letos in ki se je končala s herojsko zmago Izraelcev — zatekli vprav v Jeruzalemu. Tri dni so bili hudi, krvavi boji okoli samostana, v katerem je stanoval; toda oba vojskujoča se tabora sta spoštovala svetost kraja, tako da zavod ter svetišče nista bila nič poškodovana. V nadaljevanju svojega izredno zanimivega predavanja je dr. Franc Bergant govoril o položaju na Srednjem vzhodu, o arabskih državah in o Izraelu ter o socialni strukturi arabskega in izraelskega prebivalstva, kot tudi o ozadju oboroženega spopada med obema strankama.
Zlata poroka v Mariboru
V	soboto, 4. novembra, dopoldne je bila v Mariboru zlata poroka Katarine in Alojza Wagnerja iz Rance št. 16. Pooblaščeni odbornik občinske skupščine Maribor Marjan Dolenc je zlatoporočen-cema čestital k 50-letnici skupnega zakonskega življenja in jima izročil darilo mariborske občinske skupščine.
Priznanje mlademu slovenskemu violinistu
V	svetovnoznanem komornem ansamblu dvajsetih izbranih muzikov, ki igrajo brez dirigenta, „Michel-angelo” igra v tej sezoni tudi mladi slovenski violinist Marjan K aru za. Karu za je v preteklem akademskem letu diplomiral z odličnim uspehom na Akademiji za glasbo v razredu doc. Roka Klopčiča.
južni Tirolki Maier odredilo preiskovalni zapor zaradi politične zarote. Štiriindvajsetletno mladenko je pred 14 dnevi aretirala policija; doma je iz Karduana in je zaročena z nemškim študentom Joahimom Dunklom, ki je bil zaradi udeležbe pri atentatu na Južnem Tirolskem obsojen na petnajst let ječe. Mavo Maierjevo dolžijo namreč, da je sodelovala z obema nedavno aretiranima avstrijskima državljanoma Karlom Schaffererjem In Hansjorgom Humer-jem.
Z letaki je v soboto, 4. novembra, nemška in italijanska skupina »mladih demokratov« v Boznu protestirala proti praznovanju italijanske vojske v spomin na italijansko zmago nad Avstrijo v prvi svetovni vojni, jcajti ta mladina meni, da se prav s takimi dejanji in proslavami ne ustvarja dobro sožitje in ugodno ozračje na Južnem Tirolskem. Policija je ob tej priložnosti preprečila, da se ne bi spopadli »mladi demokrati« in »neofašisti«.
Darilo sv. očeta Združenim narodom prodano
Prstan in naprsni križ, ki ju je sv. oče daroval UNRRA (Upravi združenih narodov za pomoč in obnovo), sta bila te dni prodana v neki newyorški galeriji. Prodali so ju za 64 tisoč dolarjev, to je približno 1 milijon 600 tisoč avstrijskih šilingov.
Kupec je bil draguljar iz Chicaga Harry Levinson. Ko je liarrv Levmson dragocena predmeta kupil, je dejal, da bo oba pustil nedotaknjena eno leto, če se morda v tem času javi kak drug kupec. Po tem roku pa bo pobral z obeh predmetov smaragde, diamante in rubine.
Prof. dr. Theodor Veiter-šestdesetletnik
Daleč nad tristo naslovov šteje seznam znanstvenih del, ki jih je objavil v knjigah, časopisih in revijah visokošolski profesor dr. Theodor Veiter, ki je pred nedavnim praznoval 60-letni življenjski jubilej. Bralci našega lista se bodo spominjali člankov, ki smo jih v poletnih in jesenskih mesecih leta 1965 ponatisnili po dunajski »Furche« in v katerih je omenjeni avtor pod naslovom »Volker im Volke Oster-reichs« razpravljal o avstrijskih manjšinskih vprašanjih.
Veiter j evi prijatelji so ob jubileju mednarodno priznanega strokovnjaka za manjšinska, splošno-pravna in emigrantska vprašanja pripravili obsežno publikacijo -»Humanitas Ethnica — Menschenwurde, Recht und Gemeinschaft«, ki prinaša znanstvene prispevke znanih strokovnjakov iz mnogih evropskih držav.
Vsestranski je talent dr. Veiterja. Od dolge vrste svojih prednikov po očetovi strani (le-ti so bili doma na Tirolskem) je podedoval smisel za umetnost. Se njegov stari oče in oče sta se udejstvovala aktivno na področju upodabljajoče umetnosti. Predniki po materini strani so bili doma na Bavarskem, kjer se je (v Munchinu) Theodor Veiter 22. septemibra 1907 rodil. Kmalu pa — mati mu je 1909 umrla — sta se z očetom preselila v Celovec. Tu je obiskoval ljudsko šolo na benediktinskem trgu, nato pa jezuitsko gimnazijo »Stella matu-tina« v Feldkirchu na PredarIškem. Vedno in povsod je bil odličnjak.
Z juridičnim študijem v Miinchnu in na Dunaju se prične tudi njegova politična in znanstvena pot. Poleg študija so ga predvsem zanimali jeziki: tako se je na Konzularni akademiji naučil srbohrvaščine (tako da danes brez napora prebira tudi slovenske publikacije), pozneje pa še francoščine, angleščine, italijanščine in španščine.
Dobri učitelji na univerzi so pripomogli do temeljite izobrazbe. Posebno ozko je bil povezan z univ. prof. dr. Gottfriedom Hu-gelmannom, katerega asistent in znanstveni generalni sekretar za standardno publikacijo »Das Nationalitatenrecht des alten Osterreich« je bil od 1929 do 1934.
Papeževa poslanica
Sv. oče je 29. oktobra 1967 izročil svetu novo poslanico pod imenom „Africae Terrarum” (Afriške dežele). Ta poslanica govori o novi politični ureditvi Afrike in omenja svoje potovanje na to celino, ko je bil še kardinal.
Najprej omenja »staro in novo« dediščino Afrike in poudarja, da Cerkev in krščanstvo nista odtujena ali tujca v Afriki, ter poudarja tradicionalne vrednote te celine.
Poslanica omenja »svarila in upe« ter omenja med drugim »sence« Afrike, med 'katerimi so neredi, nasilja in rasna diskriminacija. Nato omenja, da je vatikanski koncil jasno in ponovno obsodil rasizem v njegovih raznih oblikah, in obsodil ga je sam papež v svoji encikliki »Populorum progressio«. (O delu za razvoj narodov — napredek ljudstev. Ob tej priliki naj navedemo samo en odstavek iz te enciklike: »Iz vsega srca želimo organizacijam, naj
Zgodaj že se je tudi udejstvoval politično. 1930 je bil predsednik Katoliškega nemškega visokošolskega udruženja na Dunaju. Prav tako ga najdemo v teh letih v krščan-sko-socialnem gibanju na Koroškem in na Dunaju. Važna pa je tudi njegova publicistična dejavnost pri katoliški prilogi časopisa »Reichspost« (ki jo je izdajal dr. Friedrich Funder, ustanovitelj sodobnega tednika »Die Furche«) ter služba časopisnega svetovalca v prosvetnem ministrstvu. Po priključitvi leta 1938 je zgubil službo in skušal absolvirati juridično leto prakse, kar mu do 1945 zaradi nacističnega veta ni docela uspelo. Bil je v naslednjih letih v raznih podjetjih, dokler se ni kmalu po končani vojni odločil za odvetniški poklic.
Zdaj šele se je v polni meri mogel posvetiti znanstvenim težnjam. Dosledno je nadaljeval z dvema važnima predvojnima publikacijama začeto pot. »Die slovvenische Volksgruppe in Karnten. Geschichte, Rechtslage, Problemstellung« 1936 ter »Na-tionale Autonomie. Rechtstheorie und Ver-wirkhchung im positiven Recht« 1938. Po letu 1945 se kupičijo problemi. Pojavijo se popolnoma novi aspekti državnega in emigrantskega prava.
Ne moremo našteti vseh funkcij, ki jih v trenutku vrši gotovo prvi tovrstni avstrijski strokovnjak. Naj omenim samo, da je od leta 1945 naprej stalni juridični delavec Inštituta za gospodarstvo in politiko v Salzburgu, da je vodja mednarodne komisije ekspertov za svetovne begunske probleme, da izdaja v sodelovanju z drugimi znanstveno revijo »Europa Ethnica«. Poleg tega je ekspert za državno pravo pri Federalistični uniji evropskih manjšin (katere član je tudi Narodni svet koroških Slovencev), leta 1966 pa je bil imenovan za profesorja sociologije, manjšinskega prava in državnega prava na Filozofsko-teolo-ški visoki šoli v Konigsteinu/Taunusu (Nemčija). Za pospešitev znanstvene razprave »Das Recht der Volksgruppen und der Sprachminderheiten in der Republik Osterreich« je dobil leta 1962 po avstrijskem državnem prezidentu Theodor-Kdr-nerju — nagrado.
„Africae Terrarum"
gredo pogumno za ciljem, ki so si ga zastavile, s tem, da hočejo solidarno pomagati deželam v razvoju, hkrati pa naj njihova avtoriteta raste.”)
Nato govori poslanica o razvoju in o pomoči Afriki ter poudarja potrebo osnovne vzgoje s povečanjem strokovne izobrazbe ob posebnem upoštevanju kmetijskega sveta, »ki predstavlja najvažnejši sektor«. Kar se tiče finančne in tehnične pomoči, pravi, da se je treba izogniti neokolonializmu, in se sklicuje na »svetovni sklad«, ki ga je predlagal v »Populorom progressio«. Dalje poudarja, da »če se bo spoštovalo dostojanstvo narodov, ki dobivajo pomoč, se bo spontano pojavilo čustvo hvaležnosti.«
Zatem pravi, da ima »veliko zaupanje v urejeno prihodnost Afrike, če bo znala biti zvesta svojim starim tradicijam in hkrati obnoviti se ob stiku s krščanstvom in mo-(Dalje na 6. strani)
Dr. Theodor Veiter spremlja prizadevanja koroških Slovencev po uveljavitvi pravic in izpolnitvi ostalih določil člena 7 Avstrijske državne pogodbe s simpatijo. To svojo simpatijo je v publikacijah in na predavanjih večkrat izpovedal. Kot katoličan in prepričan Avstrijec mu je rešitev teh problemov srčna zadeva. Naj se prof. Vei-terju tudi na tem mestu za ta njegova prizadevanja zahvalimo. Kličemo mu »ad mul-tos annos«.	dr. r. v.
Nobelov nagrajenec prof. Bethe
Pred kratkim so podelili Nobelovo nagrado za fiziko in kemijo. Prvo dobi ameriški profesor Hans Bethe (slika), drugo pa zahodnonemški profesor Manfred Eigen in angleška profesorja R. G. W. Morrish in George Porter.
Profesor Bethe je bil nagrajen za svoje prispevanje k teoriji jedrskih reakcij in zlasti za svoja odkritja, ki se tičejo proizvodne energije na zvezdah. Hans Bethe je 26, Američan, ki je dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Rojen je bil 2. julija 1906 v StraBburgu. Nagrada znaša 326 tisoč švedskih kron (približno en milijon šilingov).
Prof. Manfred Eigen dobi polovico nagrade za kemijo, ostalo polovico pa dobita angleška profesorja. Eigen se je rodil leta 1927 v Bochumu v Zahodni Nemčiji. Od leta 1953 je nameščen pri zavodu »Max Planck« v Goetingenu.
Prof. Ronald G. W. Morrish se je rodil leta 1897. Od leta 1937 do 1965 je bil profesor za kemijo in fiziko pri univerzi v Cambridgeu, kjer še vedno dela kot honorarni profesor.
Prof. George Porter se je rodil leta 1920 v Stainforthu v državi Aorkshire. Od leta 1966 je profesor kemije in ravnatelj »Roy-al Institution« v Londonu.
KUPI V NOVEMBRU DARUJ V DECEMBRU
KOROŠEC-KUPUJ PRI DOMAČIH TVRDKAH

mm.
Pismo iz Milwaukeeia
Da grem nazaj k pohodom in demonstracijam: časopisi in nekateri vidnejši ljudje so Poljake sicer oštevali, češ da so nastopili iz samega sovraštva, da so se pokazali farizeje in se prepustili pocestnim mani-ram neodgovorne mladine. A z druge strani gledano je poljski odpor dosegel to, da se sedaj črnci bojijo priti v ta predel mesta. Še več: Nekaj stotin belih mladincev se je obralo in dvakrat šlo demonstrirat pred škofija da naj nadškof prestavi kaplana Groppija. Ob drugi priliki pa so črne »sprejeli«, ko so hoteli čez most na južno stran mesta. Seveda je pri teh belih mladih 116 samo to, da jih črnska moč izziva, am-Pak je prj tem tudi znaten del mladost-116 razposajenosti, nimajo pravega posla itd.
I*o časopisih so se začeli oglašati tudi ^ctrgi in kritizirati kaplana Groppija ter ttru javno povedali napake. Nek drug kaplan se je pridružil beli skupini pri demonstracijah in izjavil, da se načelno stri-nJa z Groppijevimi zahtevami, ni se pa tttogoče strinjati z njegovimi metodami; s tern je povedal precej resnice. Neki duhov-
nik poljskega rodu, ki je ugleden pri nadškofiji, je tudi javno kritiziral Groppija in pozval druge duhovnike naj bolj sposobni in bolj poklicani med njimi prevzamejo vso zadevo v roke. Tudi župan je poslal k nadškofu zahtevo, naj Groppija prestavi. Guverner zvezne države pa jih je pozval, naj pričnejo z bolj konstruktivnimi dejanji kot so pohodi, ki motijo mir v mestu.
Pri vseh teh pohodih pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da imajo črnski voditelji razne politične aspiracije, seveda tudi častiželjnost igra svojo vlogo in senzacionalnost; nekateri celo trdijo, da to velja tudi za kaplana Groppija. Pri vseh teh pohodih imajo tudi maloštevilni komunisti svoje prste vmes. Seveda zelo maskirano in skrito. Za vse črnske nemire letošnjega leta, kakor tudi za nemire v Los Angelesu pred dvema letoma, je dokazano, da so bili zraven tudi komunisti. Nekaj k vsemu temu pripomorejo tudi novinarji, ki z neuravnovešenimi in neodgovornimi poročili povzročajo večjo pozornost, kot treba. In v svetovnem časopisju je precej pretiravanja,
deloma po prizadevanju komunistov, deloma pa, ker razni narodi Združenim državam Amerike te nemire privoščijo, češ: »Takale je vaša demokracija«.
Naj omenim še tole neverjetno dejstvo: V Združenih državah Amerike si praktično skoro vsakdo more nabaviti orožje in revolver (samokres) pa municijo. Prav zategadelj so nekateri črnci oboroženi, prav tako pa tudi gangsterji in drugi sorodni asocialni elementi. Iz tega izvira marsikak problem, nevaren zlasti za središča mest.
črnci predstavljajo desetino ameriškega prebivalstva Združenih ameriških držav. Vseh Amerikancev je blizu 200 milijonov, od tega samo črncev skoraj dvajset milijonov. Že pred to vojno, zlasti pa po njej, je velikanski dotok črncev v severna industrijska mesta iz južnih kmečkih zveznih držav. V našem mestu jih je 10 odstotkov od 750.000 (400.000 belih pa živi v predmestjih). Ravno zaradi črnskega problema ta predmestja nočejo nič slišati o združitvi z mestom. Vsako predmestje ima svojega župana, svojo policijo, svoje šolske odbore itd. V tri milijonskem mestu Chicagu ima-je ornci četrtino.	(Dalje)
Sodobni kulturni H H li H IS ES ■ portret
Max Meil
Lirik, dramatik in pripovednik Max Mell se je rodil leta 1882 v Mariboru v Jugoslaviji. Čeprav ga je življenjska pot prav zgodaj pripeljala na Dunaj, je ostal vendar tesno povezan s svojo kulturno domovino. Štajerska je eden izmed mostov med severnim in južnim svetom. Mellov oče je bil vzgojitelj in je vodil državni vzgojni inštitut za slepce. Mell je obiskoval gimnazijo piaristov in se tako seznanil z latinskim jezikom. Zato je imenoval tudi svoj prozni prvenec »Latinske pripovedi« (1904). Ta knjiga izpričuje, da je Mell dobro obvladal rimske pisatelje. Pisma Enea Silvia Piccolominija in njegovo novelo »Eu-rial in Lukrecija« je Mell leta 1911 prevedel v nemščino. Bodoči pesnik pripoveduje tu tri zgodbe: zgodbo vrtnarja, raziskovalca in umetnika. Vsi trije iščejo resnico umetnosti. Toda nobeden izmed njih je ne najde, samo smrt razplete uganko človeškega bivanja pri vsakem izmed njih.
Knjiga »Steirischer Lobgesang« (Štajerski hvalospev, 1939) vsebuje pesniške hvalospeve v prozi iz starejše in mlajše dobe. Svetovna vojna se je globoko zarezala v Mello-vo ustvarjanje. Domovina, ki jo je kot vojak branil v prvi svetovni vojni, mu je prirasla tesneje na srce. V tistih povojnih letih, ko so prenehali stari redi in je propadala vrednota za vrednoto, mu je postala mimo točišče delovanja. Svojo umetnost je navezal na ljudstvo, ki ga je odrešil za življenje v umetnosti.
Iz teh umetniških prvin so nastale Mel-love »Igre’ (Spiele), podobe vere v zmago dobrega nad zlim. Iz egoizma in nemira tega sveta je pognal spet čudež ljubezni. V »VViener Kripperl« (Dunajske jaslice, 1921) dožive žalostni in obteženi modernega velemesta sveto noč. Božje si je nadelo zemeljsko obleko in se podalo sredi bujnega vrvenja povojnega Dunaja: v cestni železnici, ki jo vodijo nadangeli, se peljejo ubogi v nebeški božič. Z »Apostelspiel« (1922) je dosegel Mell svoj največji odrski uspeh. Otroška preprostost reši duši dveh zločincev.
Mell je napisal še vrsto drugih iger, kakor »Schutzengelspiel« (1923), »Nachfolge-Christi-Spiel« (1927), »Das Spiel von den deutschen Ahnen« (1935). »Der Nibelunge Not« (1951) je dramatska pesnitev v dveh delih, svojo snov zajema iz časa ljudskega preseljevanja. Poleg te germanske tragedije se uvršča drama »Jeane d’Are« (1956), življenjska legenda svetnice, ki vsebuje za Mella večno življenje kot mogočni obrazi starega veka.
V vseh Mehovih pesnitvah se odraža lirična poudarjenost. Njegova prava lirična dela, kakor »Das bekranzte Jahr« (1911), »Gedichte« (1919 in 1928) segajo od ljudske pesmi do antične. Naj lepše pesmi narave dobivajo vedno jasnejše poteze avstrijske pokrajine, predvsem južne Štajerske. (»Die Stadt auf dem Hiigel«, »Der milde Herbst von anno 45«, »Schoner Herbst«, »Bauernhof in den Alpen«, »Ein Landmadchen«).
Tudi pripovednik Mell se vključuje v sliko te pesniške osebnosti. »Barbara Na-derers Viehstand« (1914) se dogaja v štajerskih gorah. Knjiga »Steirischer Lobgesang« (1939) nam predstavlja slike in dogodke pokrajine in človeške značaje iz pripovednikove domovine. Tudi ostale pesnitve v prozi kakor zbirka »VerheiBungen« (1943) kot dramatika in lirika služijo istemu cilju: se spoštljivo seznaniti s človeškim in božjim in vse to odeti z veliko, na zunaj neznatno obliko osrečujoče preprostosti.
Iz tega umetniškega hotenja izvira tudi Mehova dejavnost kot izdajatelj. Izdal je »Haus- und Volksbuch deutscher Erzahlun-gen« (1936), »Alpenlandisches Marchen-buch« (1946), knjigo o Adalbertu Stifterju (1939), svoje slavnostne govore »K položaju umetnosti«, »Govor na Schillerja«, »Spomin na Josefa Kainza«; svoje vtise o srečanjih s pesniškimi osebnostmi: z Rilkejem, Hoffmansthalom, Carosso.
»Samo kar sledi postavi zakonom, more biti lepo«, je zapisano v nekem Mehovem pogovoru. Slediti tem zakonom v naravi, v umetnosti in v svetu ljudi, slediti humanosti v transcedenčnem smislu, je bila etična naloga človeka in pesnika Maxa Mella.
Ukoreninjen v ljudstvu in veri domovine je zrastel v umetnika predvsem v ver* ski igri.
MIRKO KUMER:	10. nadaljevanje
Obisk na Nizozemskem
Izredni občni zbor Kiuba slov. študentov na Dunaju
V	petek, dne 20. oktobra, je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju prvi redni sestanek v novem študijskem letu in hkrati izredni občni zbor, ker je dosedanji predsednik Kluba Joško Buch končal študij m s tem prenehal biti predsednik.
Najprej so odborniki podali poročila o uspešnem delovanju Kluba v preteklem semestru. Ro razrešitvi odbora pa so se začele volitve novega predsednika in tajnika. Z veliko večino sta bila izvoljena Avguštin Malle za predsednika in Marija Mischitz za tajnika. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje ter povabil vse člane na naslednji večer, kjer je imel svoj nastopni govor.
Po občnem zboru pa so študentje priredili vesel družaben večer.
V	nastopnem govoru se je predsednik Avguštin MalJe najprej zahvalil predsednikoma v preteklem letu za njuno delo. Nato pa je vse člane pozval k sodelovanju.
Dejal je: »Ko gledamo na dogodke lanskega leta, se moramo zavedati, da moremo doseči napredek le v skupnem delu in skupnih naporih. Moja želja je, da manj gledamo na preteklost in da se v čim večji meri zavedamo, da živimo že danes za bodočnost.
Smo študentje. Iz tega sledi, da je naša prva dolžnost študij. Tekoče študijsko leto nam bo prineslo uspeh samo, če se bomo trudili z vsemi močmi, da dosežemo vsak svoj cilj.
Ne sme in ne more nam biti ob našem študiju vseeno, kaj se dogaja okoli nas. Poznati moramo življenje. Saj živimo v komplicirano-civiliziranem svetu. Z našim študijem se samo strokovno pripravljamo na življenje. Toda človek ni stroj, ki ga je mogoče vsak čas izklopiti. Človeški duh zahteva svoj del. Sposobni moramo biti, razne situacije trezno in predvsem realno premisliti. Napeti svoje moči na mestu. Zato je smiselno in upravičeno, ako danes zahtevam od vsakega člana Kluba in tudi že od tistih, ki niso še člani, želijo pa postati člani tega Kluba, da po svojih močeh doprinesejo delež k uspešnemu delu tega odbora. Odbor pa ni zato tukaj, da bi za člane mislil. Mislim, da bo vsak predlog, ki bo prišel iz vaših vrst, upoštevan. Samo po sebi umevno pa se mi zdi, da mora biti tisti, ki kaj predlaga, tudi vsak čas pripravljen kaj storiti za skupnost; mogoče tudi kaj več kot kolegica ali kolega.
Naša skupina se iz leta v leto veča. Lanskoletni predsednik Kluba kolega Popitsch je pred letom ugotovil, da delovanje Kluba stagnira. Upam, da mi bo s pomočjo odbora in ob sodelovanju vsakega posameznega člana Kluba uspelo, da bo prišlo v tej dobi do produktivnega dela. Zato vas opominjam, da se zavedate svoje dolžnosti in se, če je .to le mogoče, udeležite naših sestankov. Slaba udeležba pri sestankih ovira samo delovanje Kluba.
MASNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51.
Klub slovenskih študentov na Dunaju ni mlada organizacija. Kratek pogled na zgodovino Kluba, ki je bil ustanovljen leta 1923 kot Klub slovenskih študentov in akademikov nam pokaže, da je le ta vršil svoje poslanstvo enkrat z manjšim potem zopet z večjim uspehom. Vselej pa je člane Kluba vezala slovenska govorica. Prepričan sem, da se je bodo tudi naj mlajši posluževali, v kolikor se je že ne.«
Nato je predsednik Malle dejal, da bo treba poživiti tudi kulturno dejavnost v Klubu. Zato imamo sedaj tudi kulturnega referenta, ki bo opominjal študente na razne gledališke predstave in kulturne prireditve, prav tako pa naj bi skušal spraviti na noge kak odrski nastop, s katerim bi igostovali po Koroški. Moški zbor bo imel spet vaje. Opomnil je študente na klubsko knjižnico, ki se je študentje vsekakor premalo poslužujejo.
Končno je predstavil novi klubski odbor: Jožko Habernik, podpredsednik; Jožko StrauB, drugi tajnik; Lojze Popitsch finančni referent; Avgust Brumnik časnikarski referent, Matevž Grilc, kulturni referent; Franc Eberhard, knjižničar; Hanzi Gabriel, pevovodja.
V petek, 3. novembra, so klubaši pripravili literarni večer. Brali so .pesmi Fancoisa Villona in Berta Brechta ter poslušali recitacije na ploščah.	A. B.
Pri g. Drenovcu sem si še ogledal njegovo hišo, ki jo gradi neka gradbena družba. Hiša bo modema z vsemi napravami, kot plinom, centralno kurjavo itd. Pogledala sva še k materi g. Drenovca, prijazni, zdravi slovenski vdovi po očetu rudarju. Obdržala si je prejšnje lepo stanovanje, dobiva zadostno pokojnino in je zadovoljna. Tam blizu je še več slovenskih rudarjev in upokojencev. Večkrat ob nedeljah se zbirajo v cerkvi z brezjansko Materjo božjo v Her-leinu.
Ob večerji si pripovedujemo novice in naredimo načrt za naslednji dan.
Zjutraj mi najprej pokaže novo cerkev. Lepa, moderna s centralno kurjavo in stoli kot v kinu. Tudi tu so stene neometane, ne zunaj, ne znotraj. Cerkev so sezidali po vojni. Stroške gradnje je prevzel rudnik premoga, in sicer zhradi tega, ker se zemlja radi izkopa premoga useda in stavbe na njej pokajo. Ker pa je pokala tudi stara cerkev je moral dati rudnik sredstva za novo. Poleg cerkve je lična kapela, ločena od glavne ladje z zastori. Tu mašujejo ob delavnikih, ko je manj ljudi v cerkvi. Ob nedeljah zastore odgrnejo in s tem cerkev znatno povečajo. Oba oltarja sta že po novem, da je mašnik obrnjen proti ljudstvu. Kora in orgel ni, samo za kan tor j a, ki vodi ljudsko petje, je ob strani majhen oder.
Nedaleč od cerkve je občinska bolnišnica. Vsaka občina hoče imeti kar najbolj moderno bolnišnico. Inštrumenti in naprave se slabo izplačajo, če so tukaj samo za 200 bolnikov. Zato so občine stalno v sporu z bolniškimi blagajnami zaradi plačila za oskrbo in investicije. Socialno skrbstvo je na Nizozemskem visoko organizirano. Od zibelke do groba spremlja zavarovanca skrbna in obzirna roka javne pažnje za zdravje in blaginjo državljana.
Peljala sva se po lepi asfaltni cesti iz mesta na deželo. Ob cesti zagledava tipični zapadni kmetijski dvor v štirikotni obliki. To zanimivost si bo vredno ogledati. Izstopiva in se bližava tej kot mali trdnjavi podobni kmetiji. Zidovi so iz neometane opeke. Okna so omrežena dn z zelenimi oknicami opremljena. Na južni strani pa so stanovanjske sobe in goveji hlev, ob straneh so lope za krmo in vozove, svinjaki in kurnica. Glavni vhod zapirajo močna hrastova vrata istotako živo zeleno popleskana. Ko vstopiva skoz nje, vidiva v sredini dvorišča gnojni kup, ograjen s tlakovanim hodnikom.
Gospodarja ni bilo doma. Njegova žena naju prijazno sprejme in dovoli, da si ogledava kmetijo. Razkazovati nama pa nima časa, si naj sama vse na prosto ogledava.
Sla sva v hlev, ki je bil popolnoma prazen. Krav menda že več tednov ni bilo doma. Že sredi aprila jih spustijo na pašo, kjer ostanejo do zime. Tudi molzejo in napajajo jih tamkaj. Naprave v hlevu so bile preproste. Kratka staja, molzni stroj, oddelki za teleta.
Svinj pri tej hiši niso imeli. Pitali so črnobelo tele za domači zakol. Dajali so mu posušeno posneto mleko in tovarniška močna krmila. Tudi kur ni bilo videti pri hiši.
Iz hleva sva šla gledat strojni park. Imeli so dva traktorja 55 in 34 PS (konjskih sil). Njima primerno težki so bili tudi plugi, brane, kultivatorji. Za težko zemljo se pač močno orodje rabi. Vendar ni imel vseh strojev sam. Mnoge si je iz neke skupnosti, podobni našim strojnim bankam izposojal.
Strehe poslopja so bile krite z upognjenimi opekami. Te so bile tako zelo poškodovane, da se je kar svetilo skozi streho. Začuden vprašam ženo, zakaj da strehe ne popravijo. »Mi smo tu najemniki. Dvor je last neke bogate vdove po nekem advokatu. Ta nas hoče od tu pregnati in zato noče ničesar dati popraviti. Mi pa pri tej negotovosti tudi nič ne popravljamo, zato pa tako slabo izgleda pri nas. Peljala naju je v kuhinjo. Tam sva videla, da imajo vse udobnosti moderne kuhinje. Tudi dnevna soba je bila bogato opremljena. Televizija, radio, naslonjači in še veliko okrasnih blazin in krožnikov.
Posloviva se od prijaznih ljudi in greva malo dalje do drugega posameznega kmeta. Tudi on ima štirikotni dvor, podoben mali trdnjavi. Zunanjost dvora pa je kazala, da je tu gospodar lastnik. Streha je skrbno popravljena, vrata popleskana z živo zeleno barvo, enako zelene so bile oknice ob oknih.
Tudi tu gospodarja ni bilo doma. Njegova žena, Nemka po rodu, nama radevolje dovoli ogled posestva, in da za spremljevalca 12-letnega fanta, ki zaradi mavca na nogi ni mogel v šolo, doma je pa le krevljal z nama in razkazoval zanimivosti.
Hlev je bil že od aprila prazen. Stene so medtem pobelili. Staja za krave je bila kratka, krmilna miza iz keramičnih ploščic. ‘Kakšne avtomatike za krmljenje ali spravljanje gnoja niso imeli. Gnojišče je bilo na sredi dvorišča nekaj niže. Tukaj seveda basanje gnoja s traktorjem ni lahko. Svinj tudi pri tej hiši niso imeli, pač pa kure v ograjenem prostoru izven dvora. Ta kmet je imel 35 hektarov kmetijske zemlje in lasten kombajn (sestavljen stroj) nemškega izdelka za spravljanje žita. Vsi ostali stroji so bili težki in močni kot zemlja
v tem kraju zahteva. Takoj za dvorom so se začele njive z bujnim kot ščet gostim žitom. Povedali so mi, da dosežejo donose do 50 metrskih stotov zrnja na hektar. Poleg njiv so bili ograjeni pašniki. Zunaj okrog močen plot iz kolov in bodeče žice, znotraj pa električni pastir za odmerjanje vsakdanjih obrokov paše.
Molzejo celo leto na pašniku. Na posebni prikolici je nameščen molzni stroj na bencinski pogon. Na prikolico natovorijo močnih krmil, ki jih krave med molžo ližejo in se lepo pustijo molsti. Bilo je tam 14 krav, črnobelih z velikimi vimeni. Gospodinja mi je pokazala nato še poročilo molzne kontrole. Povprečna molznost na kravo je znašala 5000 litrov na leto. Mleko ima skoraj isto ceno kot v Avstriji. Kp nama je pokazala še lepo opremljeno stanovanje in povedala, da njeni otroci vsi študirajo in se ne ve, kdo bo ostal naslednik na dvoru, sva se zahvalila ter se poslovila.
SLOVENSKI OKTET bo nastopil s KONCERTI v soboto, 18. novembra 1967, ob 20. uri
v Kulturnem domu na Brnci, v nedeljo, 19. novembra, ob 11.30 v kino dvorani v Železni Kapli, ob osmih zvečer pa v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku.
Ne daleč od tod sva videla na mali vzpetini nasade pritlikavega sadnega drevja. Med vrstami razdalja 3 metrov, posajena z ravnokar zorečimi jagodami. Greva v nasad in najdeva tam ženo sadjarja. Prijazno nama dovoli, da si lahko ogledava nasad in pravi, da bo poklicala svojega moža, da nama bo kaj več vedel povedati. Ta nama res strokovno razkaže vso osem hektarov veliko plantažo. Je to njegovo življenjsko delo. Prvi hektar je nasadil pred 35 leti in sicer žlahtne hruške; visoke so sedaj 4 — 5 metrov m še vsako leto rodijo. Naberejo jih do 40.000 kilogramov na hektar. Vse sadje odpeljejo v zadružno shrambo s klimatičnim hlajenjem in ogrevanjem. Zadruga pa vnovčuje sadje v sosednji Nemčiji v Porurju. Tam je na milijone ljudi, ki sadje kupujejo in je trg zagotovljen. Zato svojo plantažo še širi. Z zlo-žitvijo zemljišč je pridobil še dva hektara, kjer bo zasadil jabolka. Uporablja najnovejše izkušnje sadjarstva in je njegov obrat zgleden. Pogosto prihajajo semkaj šole na ogled. Zemlja je tu 7 metrov debela. Ilovica in suša ne škoduje. Nevarni pa so ipozni pomladanski mrazi. Ima poseben ‘traktor za vožnjo in škropljenje med vrstami ter moderno kosilnico za striženje trave. Nima pa nobene živine. Vse, kar za življenje rabi, kupi v trgovini. (Dalje)
TRGOVSKO PODJETJE
PLIBERK - LIBUCE telefon 394 — 042-35 — noč štev. 302
Vam nudi vse za zimski šport PALE-smuči od šil. 145.— KNEISSL-smuči od šil. 925.-Anorake in smučarske hlače v vseh velikostih in cenah.
K QLEDALIŠČE V. CELOVCU
Celovško Mestno gledališče bo imelo sledeči program: PETEK, 17. novembra, ob 19.30: Die ver-kaufte Braut (Prodana nevesta), opera v treh dejanjih Bedricha Smetane. — SOBOTA, 18. novembra, ob 19.30: Der Bettelstudent (Dijak prosjak), opereta Karla Millockerja. — NEDELJA, 19. novembra, ob 15. uri Der zerbrochene Krug (Razbiti vrč), veseloigra Heinricha von Kleista, in ob 19.30: Der Bettler oder der tote Hund (Berač ali mrtvi pes), enodejanka Betolda Brechta lin Der Tag des groBen Gelehrten Wu (Dan velikega modrijana Wuja), ljudska igra iz stare Kitajske Petra Palitzscha in Carla M. Webra. Obe igri se vršita v ..gledališču na odru za vaje. — PONEDELJEK, 20. novembra, ob 20. uri: Simfonični koncert z deli: Bacha, Men-delsohna, Debussyja in Gershwina. Koncert bo v veliki dvorani celovškega konservatorija. — TOREK, 22. novembra, ob 19.30: Razbiti vrč (Der zerbrochene Krug), veseloigra Heinricha von Kleista. — ČETRTEK, 23. novembra ni nobene predstave.
mmm
Balet in zbor v operi
»Prodana
nevesta"
Celovško Mestno gledališče je postavilo na oder svojo drugo opero. Tokrat si je izbralo delo »Prodano nevesto” slovanskega (češkega) komponista Bedricha Smetane, ki velja še danes kot ena najboljših komičnih oper vobče. Celovška Opera jo tačas uprizarja z velikim uspehom, kar gre predvsem zahvala dobrim pevcem-solistom. Glasbeno vodstvo je v rokah Hanspetra Gmtira, režijo vodi Franz God. Zbore je naštudiral Wolfdieter Maurer, koreografijo Klaus Zimmermann. Sceno, ki je malce čudna, prazna in na škodo solistov je napravil AVolfgang Moser, kostume pa Anny Arnold.
Svetovna razstava „Expo 67“ še drugo leto
Končana je svetovna razstava v Montrealu
Svetovno razstavo v Montrealu so v nedeljo, 29. oktobra, svečano zaprli. Odprta je bila 185 dni; obiskalo pa jo je 50,306.048 obiskovalcev. Načrtovali so obisk petdeset milijonov ljudi.
Na sklepnih svečanostih so bili kanadski ministrski predsednik Pearson, predsednik vlade naj-večje kanadske pokrajine Quebeca Johnson in druge osebnosti. Navzoč je bil tudi petdesetmilijonski obiskovalec „Expo 67” podjetnik iz Ouebeca Aleksander Racine. Svetovno razstavo je obiskal nekaj ur preden so jo zaprli. Razstavna direkcija ga je bogato obdarila. Med drugim bo Racinu omogočeno dvotedensko brezplačno bivanje na Japonskem leta 1970, ko bo tam naslednja svetovna razstava.
»Expo 67« bo v spremenjeni podobi in v morda nekoliko manjšem obsegu na ogled tudi prihodnje leto. Župan Dean Dra-pravah jc montrealski župan ustvaril možnosti za uresničevanje svoje zamisli: v so-
»La Honde«, se torej za prihodnost obeta stalna možnost razvedrila proti vstopnici za dolar.
»Expo 67« z denarne plati
Svetovne razstave niso namenjene gospodarstvu, vendar so vsaj posredne gospodarske posledice občutne. To velja zlasti za letošnjo EXPO 67 v Montrealu. Od nje bo nedvomno imelo največjo korist mesto Montreal, kjer je bilo med pripravami za razstavo »grajenih toliko cest, mostov, hotelov in drugih javnih naprav, kot jih sicer ne bi zgradili niti v petnajstih letih. Več-■ stomilijonske investicije v dolarjih za nove gradnje so koristile največ tudi vsej francoski Kanadi, to je pokrajini Ouebec, kolikor so šle za delavske plače.
Po drugi strani pa finančni uspeh razstave zaostaja za pričakovanji, čeprav je obisk skoraj za polovico večji, kot so ra-
obiskovalec potrošil povprečno 7,25 dolarja, dejansko pa trošijo povprečno le 4,5 dolarja. Zato velik obisk ne bo zmanjšal pričakovanega primanjkljaja 150 milijonov dolarjev, temveč bo ta, tako vsaj menijo, celo občutno večji. Za kanadsko gospodarstvo pa se je dobro obnesel na razstavi urejeni mednarodni trgovinski center, ki je namenjen zgolj za stike med kanadskimi in tujimi poslovnimi ljudmi, kar bo kanadskemu gospodarstvu gotovo prineslo koristi.
STO MILIJONOV JAPONCEV
Prebivalstvo Japonske bo, kot pričakujejo, prihodnji mesec doseglo število sto milijonov. Pri popisu leta 1940 so sicer našteli 105,220.000 prebivalcev, toda v tem popisu so bili zajeti tudi prebivalci Koreje, Tajvana, južnih Kurilov in drugih področij, ki jih je tedaj imela Japonska.
Število japonskega prebivalstva se poveča mesečno za 110.000 oseb. Strokovnjaki računajo, da bo število japonskega prebivalstva naraščalo z današnjim tempom do
JAPONSKI PAVILJON NA „EXPO 1967”
Obiskovalci japonskega paviljona, ki je po zunanjosti prav lep, so bili razočarani, ko so stopili v njegovo notranjost. Kajti namesto da bi videli staro japonsko s svojimi značilnimi čajnimi hišami in gejšami (japonske plesalke in pevke), so morali gledati deželo z moderno tehniko, kot na primer komputor, ki je prevajal iz angleščine v japonščino, barvne televizijske aparate, stanovanje z najmodernejšim pohištvom bi Japonce, oblečene po zahodnem modernem kroju. Samo vrt v starem japonskem stilu je obiskovalce utešil za prejšnje razočaranje.
glasju z lastniki naj bi paviljoni ostali, kjer so, in po možnosti z opremo, tako da bi si jih ljudje proti vstopnini ogledovali tudi v prihodnje leto. Župan Dean Dra-peau računa z zapoznelimi odmevi na letošnjo propagando za svetovno razstavo, in sicer zlasti pri obiskovalcih s severnoameriške celine.
Razprave o prihodnosti razstavišča trajajo že nekaj tednov. Montreal, ki je bil letos cilj mnogih potovanj in državniških obiskov, je pripravil nekaj predlogov za Prihodnja leta. Razmišljali so o ustano-vitvi mednarodne univerze, predlagali so, da bi se ipreselilo v Montreal vsaj nekaj uradov in ustanov Združenih narodov. Pričakovali so, da bodo mnoge države, udeleženke svetovne razstave, skušale mestu Montreal podariti svoje paviljone, da bi si tako prihranile stroške za podiranje in od-voz. Hkrati pa so seveda tudi računali: kanalizacija, električne napeljave in ceste Ua razstavišču so zgolj provizorične, misij e-Ue za potrebe enega poletja; če naj bi se »Iix.po 67« prihodnja leta nadaljevala v nekoliko manjšem obsegu, bi bilo treba uiarsikaj. ustrezno izboljšati in obnoviti, to pa bi zahtevalo velikanske vsote.
Drapeaujev načrt: razstavišče naj bi ostalo v sedanji podobi, postopno bi ga izpopolnjevali. Vse mesto podpira župano-vo zamisel. Dokončne odločitve še ni, razloge pa je iskati izven Montreala. Drugim Kanadčanom se zdi nepravično, da bi bil Montreal tudi še po letošnji »Expo 67« deležen posebnih podpor, medtem ko bi bila druga mesta in področja zapostavljena.
Za izdaj ni znano, koliko držav udeleženk m drugih lastnikov paviljonov se bo strinjalo z zamislijo montrealskega župana. Mkrati bo treba preveriti, ali bodo ti pasijoni, oziroma kateri med njimi bodo Kljubovali hudi kanadski zimi. Prav tako ni podatkov, katere predmete so udeleženke pripravljene pustiti na razstavišču tudi za prihodnje poletje in kdo bo dal denar za vzdrževanje paviljonov.
M Montrealu razpravljajo o raznih možnostih. Zamisel o ustanovitvi mednarodne Univerze se zdi predraga; nič ne kaže, da 'do OZN sprejela ponudbo za preselitev nekaterih svojih uradov in ustanov. Potemtakem je še najbolj sprejemljiva zamisel ° neke vrste stalni svetovni razstavi na °beh otokih v Lovrenčevi reki. Montreal-skim prebivalcem, ki zanesljivo vedo, da bo ostal razstavišču priključen zabaviščni park
čunali, saj je do srede julija razstavo obiskalo že dvanajst milijonov ljudi. Toda pokazalo se je, da tudi Kanadčani m Ameri-kamci gledajo na dolar. Prireditelji so računali, da bo na razstavnem prostoru vsak
leta 2000, nato pa se bo pričelo upadanje.
Samo šest držav na svetu ima več kot 100 milijonov prebivalcev. To so Kitajska, Indija, Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Pakistan in Indonezija.
ZDRAVNIŠKI VEDEŽ:
Proces staranja
Kaj pomeni za sodobnega človeka 40 let življenja? Kakšne fizične in intelektualne napore lahko prenese štiridesetletnik, ne da bi pri tem ogrozil svojo prihodnost? Kako lahko spozna in nadzira proces staranja? O tej temi je imelo uredništvo rimskega tednika L’Espresso poseben pogovor s prof. Ano Aslan, direktorico gerontološkega inštituta v Bukarešti, prof. Gennarom di Maccom, vodjem katedre za patologijo rimske univerze, ter. prof. Gabrielom Crepsijem, docentom gerontologije na rimski univerzi.
■ Kdaj lahko rečemo, da se je pričelo staranje?
ASLAN: Gre za dve mišljenji. Nekateri gerontologi menijo, da se prične staranje že takoj po rojstvu — proces staranja namreč, in ne starost! Drugi pa menijo — tem se pridružujem tudi jaz —, da se prične proces staranja takrat, ko se organizem preneha razvijati. Ko funkcije organizma stagnirajo, se prične staranje.
BS Če bi morali čas staranja določiti statistično, kdaj bi se začel v največjem številu primerov?
GREPSI: Američani so preiskovali padle vojake na Koreji, da bi ugotovili, do kakšne mere se je pri njih pričel proces staranja. V nekaterih primerih so celo pri 22-letnih vojakih našli arteriosklerotična obolenja, po nekaterih drugih znakih, pa je kazalo znake staranja okrog 60 odstotkov mladih ljudi. Upoštevati moramo, da kažejo določeni tipi ljudi dolgo mladost, medtem ko drugi zelo hitro ostarijo. Znanost še ne more točno določiti, kdaj se prične proces staranja, predvidevamo pa lahko, da nekje v štiridesetih letih življenja.
E Je mogoče pri vsakomur ugotoviti, do kakšne mere se je pri njem pričel proces staranja?
GREPSI: Doslej takšnega testa, točnega in zanesljivega, ne poznamo, ne moremo torej trditi, da se biološka starost ujema s kronološko.
E Kateri dejavniki najbolj vplivajo na proces staranja?
Dl MACCO: Najpogostejši vzroki smrti: srce in krvne žile.
ASLAN: Gerentologija se danes najbolj zanima za življenje celic, za celice organizma, še posebno pa za njihovo sposobnost proizvodnje proteina.
Dl MACCO: Kot izjavlja prof. Aslan, je ena od značilnosti procesa staranja manjša sposobnost nadomeščanja izgubljenih proteinskih substanc. To je pokazal tudi Alexis Carrel, ki jev prvi svetovni vojni meril hitrost zaraščanja ran in našel aritmetični zakon, po katerem bi bilo mogoče ugotoviti starost na osnovi hitrosti regenerativnega procesa v ranah.
E3 Kako lahko znanost zaustavi staranje?
GREPSI: Ni najvažnejše doseči 90 let življenja, ampak doseči določeno starost v dobrem zdravju. Povprečna starost ljudi se je podvojila od 35 let v letu 1890 na 71 let leta 1962. Danes imamo problem s staranjem prebivalstva; od pol milijona upokojencev na začetku tega stoletja smo prišli do šest in pol milijona danes. Pravi problem je v tem, da dam letom življenje, in ne življenju leta!
ASLAN: V civiliziranih deželah je povprečna življenjska doha 70 let. Genetsko je mogoče živeti celo 130 do 140 let. Znanost se mora potruditi, da bo dosegla ta potencial. Ne zato, da bi obdržali pri življenju senilni individuum, ampak aktivnega in zdravega človeka.
M In sedaj nekaj o prehrani!
GREPSI: Jemo preveč in slabo. To velja posebno za Italijane. Monogo kalorij dobimo z maščobami. Važen je tudi razmak med obroki. Zjutraj ne jemo skoraj nič, obedujemo v najtoplejšem dnevnem času, po 18 urah večerjamo, potem pa smo spet 18 ur brez hrane. Želodec je prazen zjutraj, ko pričnemo dajati od sebe največ, ko porabimo največ fizičnih in duševnih moči. Problem prehrane, t. j. pravilnega ritma hranjenja in vsebnosti hrane, je zelo važen.
Dl MACCO: Indeks smrtnosti pri Italijanih je manjši kot na primer pri Norveža-
»Die Furche«, 11. X. 1967:
SLOWENEN
Die Zuschrift von Herm Walter Klemm in der »Furche« Nummer 41 vom 14. Oktober 1967 liber die Karntner Slowenen isl schlechthin undiskutabel. Die Behauptung dieses Einsenders, daB im Jahre 1920 die iibervvaltigende Mehrheit der Slowenen Kamtens sich in der Volksabstimmung (10. Oktober 1920) gegen Osterreich ausgespro-chen babe, ist in eklatantem Widerspruch zu den Tatsachen, und man eriveist dem osterreichischen StaatsbewuBtsein von heu-te mit einer solehen durch die Zahlen wi-derlegten Behauptung einen sehr schlech-ten Dienst. Diese Behauptung taucht aller-dings seit sehrTurzer Zeit in jenen Kreisen auf, die riickprojizierend auf die Zeit um 1920 bereits »Windische« und »Sloivenen« voneinander spalten und die damals ein-heitlich »deutschfreundliche Slowenen« genannte Teilgnippe der Sprachsloivcnen als Element der Germanisierung zu Nicht-slowenen stempeln will. Dabei geht aber Klemm nocb vveiter, indem er behauptet, daB es neben dem slowenischen Volk auch ein windisches Volk gebe. Das behauptet auch lieute nicht einmal der »Bund der Windischen«, und auch extremst slcwenen-feindliche Kreise in Karaten haben das (ausgenommen seinerzeit Bernhard Schei-chelbauer) nie behauptet. Vollig absurd ist die Behauptung, daB die christlichen Slo-wcnen im Kiehvasser der tito-kommunisti-schen Slorvenen segeln und letztere die Mehrheit der Karntner Slowenen heute darstellten. Ist es schon problematisch, heute noch von tito-kommunistischen Slo-wenen zu sprechen, da sich bei dem dies-bezuglich gemeinten Verband (Zveza slovenskih organizacij na Koroškem) doch er-hebliche Wandlungen gegeniiber 1945 und 1947 vollzogen haberi, so weiB jeder Kenner der Verhaltnisse, daB der Volksrat der Karntner Slowenen (katholisch) auf jeden Fali die Mehrheit der Karntner Slosvenen (man nlmt etwa an: 2A) umfaBt. Waren nicht die auf Ausloschung der slowenischen Volksgruppe durch stark gefbrderte Assi-milation bedachten »Windischen« im poli-tischen Wortsinne (Exslowenen, die keine Slowenen mehr sein wollen) in der OeVP Kamtens so einfluBreich, miiBten die der SPOe nahestehenden Zveza-Slowenen sich ivahrscheinlich mit einem noch kleineren Prozentsatz begniigen. Bei den Fuhrera der »Windischen« (die breite Masse von ihnen sind nach Sprache und Kultur Slowenen und nichts anderes, allenfalls »schweben-des Volkstum«) erlebt man dasselbe, was man bei den Magyaronen West- und Ober-ungarns, bei den Speckdanen, bei gewissen superfranzosischen Elsassem, und einst bei den Janitscharen beobachten konnte.
Univ.-Prof. Dr. Theodor V e i t e r , Fedkirch
*
Herr Klemm beklagt sich in Nummer 41 iiber das Verhalten der Karntner Slowe-nen, weil sie einige Schulen in ilirer ange-stammten Heimat und in ihrer Mutterspra-che erhalten haben. Weder die burgen-landischen Kroaten noch die Karntner Slo-wenen haben ihre Forderungen mit Ter-rorakten durchgesetzt. Auch muB Herr Klemm wissen, daB es eine »ivindische Na-tion« nicht gibt. Dieses Wort gebrauchen jene, die vor und nach dem »Tausendjah-rigen Reich« immer besonders unduldsame Mitbiirger waren, obwohl man die Tauf-scheine ihrer Ahnen oft erst ins Deutsche iibersetzen muBte. Diese Kreise wollen un-bedingt eine »Windische Nation« ins Leben rufen, wodurch sie eine Minderheit spalten svollen. Das Wort »windisch« war immer sozusagen ein Spottname fiir einen Menschen sloivenischer Abkunft. Mit solehen Methoden schafft man Irredentisten; und nachher beklagt man sich.
Anka Edlinger, Graz
nih. Obstaja cela vrsta hrane, ki je statistike niso zajele. Pomislite le na kmete in na ljudi ob morju, ki pojedo največ mesa in rib, torej največ proteina. Kar se tiče prehrane, smo zelo negotovi, o vsem tem vemo zelo malo!
GREPSI: Za štiridesetletnika je važno, da je dovolj discipliniran, da nadzira dolžino spanja, telesno težo, hrano, vsako jutro pa naj pred odprtim oknom telovadi. Tudi v seksualnem pogledu naj bo uravnovešen, brez tekmovalne manije, ki jo zelo pogosto srečamo prav v teh letih.
Umetnine v Marijini cerkvi v Mariboru
božji. Na levi freski sta naslikana sv. Matej in sv. Marko. Prostor med njima je zelo posrečeno in pomenljivo izpolnjen /. Jezusovimi mučili (steber, bič, trnova krona, vrč s kisom, kocke za žrebanje, žeblji, goba, sulica). Na desni freski se evangelist Luka mudi pri slikarski deski, evangelist Janez pa piše svoje Razodetje. Prostor med njima izpolnjuje starozavezni tempeljski sed-meroročni svečnik in daritvene živali.
Resnična zgodba iz okolice Vrbskega jezera
Nedaleč od Vrbskega jezera se je na majhnem hribčku pri posestniku Boštjanu Anžinu (oprostite imena so zamenjana, zgodba je resnična) pojavil pred kakšnimi šestdesetimi leti letoviščar, Nemec po rodu, in vprašal za pot v Poreče. Boštjan sicer ni bil eden izmed .zarukanih' mož, vendar nemščine ni obvladal, kar mu ne smemo šteti v zlo, saj je bila takrat vsa okolica še čisto slovenska. Boštjan je malo po-momljal in stopil izpred hleva v kuhinjo, kjer se je sukala, njegova brhka ženica, ki je baje znala tudi nemško, saj je bila že večkrat v Celovcu, nekoč celo cel mesec pri nekih sorodnikih. No, in takrat si je pridobila nekaj znanja v nemščini.
»Ti, Ančka, zunaj, je neki tujec, ki me sprašuje nekaj, pa ne vem kaj. Pojdi, pojdi, pa ga vprašaj, kaj želi,« je Boštjan rekel svoji boljši polovici.
Ponosno se je zravnala takrat še mlada Anžinka, stopila na prag, kjer je čakal neznani turist na pojasnilo.
»Vas boki?« je vprašala žena tujca. Nemec ji je pojasnil, da je zgrešil pot, ki pelje v Poreče. Ančka ga je sicer razumela, in s prstom pokazala v pravo smer, vendar je bila v škripcih, kako bo lovila besede.
Papeževa poslanica
(Nadaljevanje s 3. strani)
Umetnik Stane Kregar je svoj surrealizem omilil in nakazal prikupne like, prikupne obraze. Izbor barv in njih prelivanje je snovi zelo ustrezno ter dviga.
Bazilika Matere Milosti (frančiškanska cerkev) v Mariboru je s Kregar j evo slikarijo veliko pridobila. Slomškov grob je pa po tej slikariji še bolj privlačen. Cerkev obiskuje veliko nemških in avstrijskih turistov. Kdaj jo obiščemo Korošci?
Dr. Metod Turnšek,
Ker pa se je zavedala, da se ji tujec, ki rabi pojasnilo, ne bo smejal, njen mož pa itak ne razume, če ga ona še tako polomi.
»Laufen zi čez hor, tam ist šleparca, mit pulštabencan ih fajl, von tam gre veg nah Paračanka,« je hrabro dejala Anžinka. (Pojdite čez ta griček, pri lesi je tablica z napisom im puščico, ki kaže smer v Poreče). Tujec je bolj sledil njenemu kazalcu kot pa jeziku in jo je res ucvrl po pravi poti.
»No, vidiš, Boštjan, je pa le dro dobro, če zna človek več Šprah, zdaj. vidiš, da nisem bila zastonj v Celovcu,« je veselo odvrnila možu ženka.
Od takrat pa je Boštjan svojo boljšo polovico še višje cenil.
Pisateljica Ela Peroci v tujih jezikih Lepemu številu del Ele Peroci, ki so izšla v več evropskih jezikih, sta se v zadnjem času pridružili še dve izdaji. Na Poljskem je pri založbi „Nasza Ksiegarnia” v Varšavi izšla v prevodu Marie Kru-kovvske in z ilustracijami Marie Mackievvicz knjiga „Za lahko noč” (Bajki na dobranoc). Skoraj istočasno je pri založbi Vilnius v Litvi izšla v prevodu S. Sabonis in z originalnimi ilustracijami Mar-lenke Stupica poznana pravljica Ele Petroci „Moj dežnik je lahko balon” (Mano sketis kaip balionas).
Slomškov grob je od zadnje vojne v baziliki Matere Milosti v Mariboru, in sicer v kripti pod glavnim oltarjem, tik pod večno lučjo. V prezbiteriju je na desni strani postavljen lep svečnik in k svečniku prislonjen čeden venec.
Nad Slomškovim grobom so meseca januarja 1965, v dneh, ko se je v Mariboru vršil liturgični tečaj za duhovnike iz vse škofije, postavili poseben oltar (obrnjen proti ljudstvu) in se je prvič opravila služba 'božja v slovenskem jeziku, v kolikor je to po liturgični konstituciji bilo v narodnem jeziku dovoljeno. Vsekakor je bilo veliko doživetje, ko se je tako ganljiva slovenska služba božja vršila prav nad grobom svetniškega škofa Slomška, ki je tako ljubil materin jezik in ga z vsemi močmi reševal pred uničevanjem.
Prezbiterij bazilike Matere Milosti, pod katerim počiva Slomšek, pa je dobil tudi izreden okras. Ves je bil poslikan s krasnimi freskami akademskega slikarja Staneta Kregarja. To je velika, veličastna, globoka u-metnost priznanega slovenskega umetnika-duhovnika.
Najprej se spredaj ob oltarju na vsaki strani na steni dvigata dva angela, ki držita v roki kelih. Ornament vinske trte, ptičkov in pokrajine je zajet v čudovito lepo barvno harmonijo.
Sledita na vsaki strani: na levi freska Jezusa na križu, na desni zadnje Gospodove večerje. Ker je sleherna sv. maša obnova zadnje večerje in golgotske Kristusove žrtve, sta ti freski z dogmatičnega in liturgičnega vidika zares na pravem mestu in najbliže oltarju.
Upodobitev Kristusa na križu s sprem-istvom pa je še posebej značilna. Res je nekoliko preko običajinega prikazovanja, vendar biblično zvesta in biblično celo podkrepljena. Ob križu stojita ne samo Marija, Jezusova Mati m sveti apostol Janez, marveč zraven je tudi sveti Janez Krstnik — s spokorniškim steblom, na katerem je zgoraj napisano: »Glejte, Jagnje 'božje!«, ter prerok Izaija z naslovno stranjo pergamenta svojih prerokb o Mesiju, božjem trpinu. Vdano držo ljubeče Matere in ljubečega učenca Janeza dopolnjujeta angel, ki s kelihom prestreza Jezusovo srčno kri, ter spokorni vojak s sulico — sv. Longin. Zatemnjeno sonce s krvavim robom daje freski svoj pečat tegobe.
Naslednji dve, nasproti stoječi si freski sta: na desni Marijino oznanjenje, na levi pa Jezusovo razodetje učencema v Emavsu pri lomljenju kruha. Gre torej za dvojno razodetje: za učlovečenje Sina božjega m za razodetje Kristusa kot angelskega kruha za večno življenje.
Zadnji dve, pravtako nasproti si stoječi freski, sta pa upodobitev štirih evangelistov, katerih evangelij se bere pri službi
derno civilizacijo«. Papež svari in spodbuja poleg škofov in duhovnikov tudi vodilne politike in intelektualce in pravi: »Afrika vas potrebuje«. Prav tako svari in spodbuja družine in mlade. Med drugim pravi, da se od afriške ženske zahteva danes, »naj se vedno jasneje zaveda svojega osebnega dostojanstva, svojega poslanstva, svojih pravic do udeležbe v socialnem življenju in pri napredku nove Afrike«.
Mladim pravi, da je njih naloga »premagati nasprotje med preteklostjo in novostjo življenja in sedanje strukture«, ter jih poziva, naj se pazijo pred »lahko privlačnostjo materialističnih teorij«, afriškim študentom v tujini pa priporoča, naj ostanejo »navezani na svojo zemljo«.
Na koncu pravi papeževa poslanica, da je kljub nekaterim sencam Pavel VI. »pre-
pričan, da bo znala Afrika utrditi svoje ustanove in bo znala iti po poti napredka s popoLnim spoštovanjem pravic Boga in dostojanstva človeka«.
Poslanico je obrazložil tajnik kongregacije »propaganda fide« msgr. Sergio Pigne-doli v tiskovnem uradu Vatikana. Izjavil je, da papeževo poslanico označuje »velika širokogrudnost nasproti afriški kulturi in afriškim vrednotam ter poudarja optimistični pogled na današnji svet, ki ga omenja dokument«. »Vso poslanico,« pravi Pi-gnedoli, »prevzema duh svobode in govori zelo jasno o potrebi neodvisnosti afriških narodov, tudi če ne omenja podrobnosti.«
Pignedoli je sporočil, da so poslali prepis poslanice vsem škofom v Afriki, vsem predsednikom vlad in vsem zunanjim ministrom držav te celine.
Tisti del dokumenta, ki je namenjen vodilnim politikom, pravi med drugim: »Vam pritiče velika odgovornost, da delujete za
Janez Jalen	33
Ograd 1
Pri Gradišniku se advokat Gregorec ni hotel več ustaviti. Ukazal je takoj napreči. Mimogrede je povabil doktorja Vipavca, naj prisede, ko imata oba isto pot. Prikriti pa ni znal, da bi mu ne bilo ljubo, če zdravnik povabilo sprejme. Andrej se je izgovoril, da mora pred nočjo obiskati v Brdih še enega bolnika. Verjel mu Gregorec ni, pa je opravičilo kaj rad sprejel.
Kakor bi ga bile razjezile zavore, ki so se po klancih navzdol drsale ob platišča, je postal Gregorec nasajene volje. Povrhu ga je pa razgrevalo še vino. Če ne bi sedel spredaj na kozlu kočij až, bi kar gotovo včasih začel sam s sabo glasno govoriti. Tako je pa samo včasih polglasno zagodrnjal. On naj se trudi, da bo Pavla glede svojega vdovstva čimiprej na jasnem in prosta. Kajpak! Saj ni na glavo padel. Da bi se mu potem z Vipavcem za hrbtom smejala. Počakajte! Na leta dolgo bo zavlačeval vso zadevo. In če bi imel danes trdne dokaze v rokah, da je doktor Andrejčič res mrtev, bi jih ne izdal. Naj le visita v zraku, Pavla in Vipavec.
Kočija je privozila na ravno. Zavore so utihnile. Ob enakomernem podrdravanju koles je začel odvetnik Franjo Gregorec podremavati. Razživel se je šele ob mraku pri Zlati ribi.
»Hvala Bogu, spet smo sami,« je Gra-
dišnik prištel zdravnika Vipavca kar k domačim, ko se je odpeljal doktor Gregorec. Andrej in Pavla sta se spogledala. Oče se je pa hudomušno nasmehnil: »Gostov je več sort. Tega ali onega moraš včasih povabiti, pa nikoli prav ne veš, kaj bi postavil predenj. Drugega se vselej razveseliš, čeprav pride nepovabljen, in nikoli nisi v zadregi, s čim bi mu postregel. Vidiš, Andrej, kadar prideš ti k nam, se mi zdi, kakor da si naš. Samo vselej se ti mudi na-prej.«
»Gospod Gradišnik! Danes ne pojdem nikamor več. Samo še nazaj v Gorico.«
»Se mi je zdelo, da si se tistega bolnika, ki ga moraš še nocoj obiskati, kar spomnil.«
»Nisem. Prav res ne.«
»Kdo za zlomka naj bi bil?«
»Prav vi, gospod Gradišnik.«
»Jaaaz?«
»Da.« Prej veseli zdravnikov obraz se je zresnil. Nekaj časa sta se z Gradišnikom samo gledala. Iz hipne zadrege je oba rešila Pavla:
»Tata! Nič se ne upirajte. Med potjo proti domu sem potožila Andreju, da vam zadnje čase spet ni dobro, če že ne marate zavoljo sebe, vedite, da je za nas druge vsaka ura vašega življenja dragocena.«
»Če je pa tako, ne bom oporekal,« se je vdal Gradišnik in bil očividno vesel hčerine in Andrejeve skrbnosti.
Zdravnik in oče sta odšla po stopnicah navzgor v nadstropje, Pavla pa je stopila v kuhinjo, da pripravi mlačno vodo, milo in brisačo. Mama jo je opazovala. Toliko vneme za svojega moža Filipa Pavla niko-
li ni pokazala. Je kar prav, če je Filip res mrtev. Če pa ni, bo pa Pavli vse to hudo narobe hodilo. Še dokaj bolj pred samo sabo kakor pa pred ljudmi. Kaj, če bi jo opozorila —? Pa ni bilo več časa. Vstopila sta zdravnik in oče.
Drugo da bi že še vse bilo, je pripovedoval doktor Vipavec grede, ko si je umival roke, le srce, srce. Vina naj oče čim manj pije, kadi naj kvečjemu ob nedeljah kakšno cigaro. In razburja naj se nikdar ne.
»Kaj pa črno kavo?«
»Včasih kakšno kapljo.«
»Ha!« se je zasmejal Gradišnik: »Kako ste zdravniki različno modri.«
»Zakaj?«
»Ti mi prepoveduješ vino in kajenje, Andrejčič mi je pa vse dovolil.«
»Je bila pač pred leti vaša bolezen drugačna,« je zagovarjal zdravniško znanost doktor Vipavec.
»Beži no, beži! Prav ista je bila. Saj sem nazadnje sam dognal, kaj mi škoduje. In če bi se ne bil zdrževal, bi kar gotovo ne bil dočakal Pavline vrnitve. Saj nič ne rečem. Mislim si pa svoje.«
Gradišnik je svojega zeta Andrejčiča malo manj kakor naravnost obdolžil, da mu je prej privoščil kratko kakor pa dolgo življenje. Oporekal nihče ni. Kar vsi trije so obmolknili, Vipavec, Pavla in mama, ki je razumno speljala pogovor na vsakdanjost.
Ob domačem kramljanju je čas hitro mineval. Doktorju Vipavcu se nikamor ni mudilo. Pri Gradišniku se je počutil ta večer kakor doma.
Zakasneli krajec lune se je povzpenjal na jasno nebo med redke zvezde, ko je hodil
Galerija Wernerja Berga
Pliberk bo prihodnje leto za eno kulturno ustanovo bogatejši. V ta namen so mestni očetje sklenili, da bodo ustanovili tam umetnostno galerijo, ki naj bi nosila ime po doma in v tujini znanem likovnem umetniku Wernerju Bergu. Galerija bo nameščena v hiši stare pošte na Glavnem trgu. Prostori hiše so kot nalašč primerni za olja in grafike tega slikarja.
Umetniški pomen stalne razstave v Pliberku bi bil v tem, da bi glavne stvaritve Wernerja Berga, ki so nastale na Rutarjevem v štirih desetletjih ter so našle veliko občudovalcev ne samo v Avstriji, ampak tudi v inozemstvu, bile zbrane tam, kamor pravzaprav spadajo, namreč v umetnostno galerijo.
utrditev ustanov, ki so nastale z neodvisnostjo vaših dežel. Vam pritiče obnoviti in v modernem smislu tolmačiti stare vrednote afriške tradicije. Bodite iskalci miru, pripravljeni na dialog (razgovor) in pogajanja, bolj kakor na razbitje in nasilje, spominjajoč se najbolj pristne socialne tradicije stare Afrike, ki je bila iskanje sporazuma.
Spodbujajte razumevanje ljudstev, ki živijo na vašem ozemlju, ob spoštovanju verske svobode in trudite se, da se premagajo in nikoli zaostrujejo etnične (narodnostne) razlike in etnični spori. Blaginja vaših držav namreč zahteva sodelovanje in združitev vseh sil.«
Andrej iz Brd navzdol proti Gorici. Najraje bi vriskal kakor fant, ki je povasoval v hiši svojega izvoljenega dekleta. Pa se za uglednega zdravnika to vendar ne spodobi. Premagati se pa ni mogel, da bi vsaj ne zamrmral:
»Kito cvetja mu je dala,
s cvetjem mu je dala srce.«
Sredi kitice se je spomnil, da nadaljnje besedilo prav nič ni prikladno zanj in za Pavlo. On ne pojde nikamor po svetu. Blizu Pavle bo čakal in če treba, tudi več let, da bo Pavla mogla postati njegova. Bil je trdno prepričan, da ga drugič nihče ne bo prehitel, pa naj se okrog Pavle suče še sto odvetnikov Gregorcev.
»Pavla, Pavla, Pavla!«
Gregorec bo odslej seveda nagajal. Pa že sam poskrbi, da se čimprej izpriča smrt Pavlinega moža.
Gorica še ni vsa polegla, ko je Andrej prihitel na Travnik. Družba na vrtu Zlate ribe je bila veselo razpoložena. Andreja je zamikalo, da bi stopil na vrček piva. Pa si je brž premislil. Odšel je domov in legel in sanjal o lastnem ognjišču, ob katerem bi noč in dan gorelo srce Gradišnikove Pavle. Njega samega bi pa od povsod in vselej vleklo samo domov.
In kasneje, ko prično odraščati otroci — Toliko sreče si doktor Vipavec ni znal več predstavljati. Zaspal je.
Gorica pa niti do jutra ni povsem utihnila.
Sončna jesen
Poletje se je poslavljalo in obsipalo Brda s sadjem. Breskve še vedno niso pošle,
	
j-^ oo	|	00	^ oo	00	OO	B " R /\ - N - J » E
FRANC RESMAN:
Iz dnevnika slovenskega izseljenca
Mene je taboriščni vodja tu kmalu odpeljal na delo k mizarju Holtingu. Žena pa je morala vsak dopoldan kot strežnica k neki stari ženi, ki je bila hudo bolna na raku, kar pa ni trajalo dolgo, ker je kmalu umrla. Popoldne pa je prala in šivala za otroke. A to ni dosti pomagalo, saj: kart za ■obleko nismo dobili in tudi obleke nobene. Tako ni čudno, da smo postajali vedno bolj raztrgani in vedno bolj podobni pravim ciganom.
Ko je omenjena starka umrla, je morala moja žena za služkinjo v neko trgovino. Zdravstveno je bila ta služba mnogo boljša, a prostega časa pa tudi ni imela skoraj nobenega. Delala je tam od pol osmih do dvanajstih dopoldne in od treh do sedmih zvečer. Otroci, štirje fantje od 7 do 12 let, ki so še bili pri nama v taborišču, pa so bili prepuščeni samim sebi in so se potikali deloma po taborišču, deloma pa pri sestrah.
Prošnja za izpustitev — odklonjena
Vodja taborišča Bauer me nekega dne pokliče v pisarno in mi pove, da je bila moja prošnja za izpustitev iz taborišča odklonjena. Ko ga vprašam zakaj, me nahruli in me vrže iz . pisarne. — Eichstatt je bilo menda sploh najslabše taborišče od vseh. Tudi midva, žena in jaz, in ravno tako otroci smo postali rumeni kot vsi ostali v tem taborišču. In če je kdo od starejših bolj resno zbolel, je moral v bolnišnico, od koder se dostikrat ni več vrnil. — Sredi mesta je lepo pokopališče, kjer počiva Hartmanov oče iz Libuč, Šturmov otrok in še marsikateri.
Obolel je tudi Gašper Truppe, pd. Matej, in zapeljali so ga v bolnišnico. Nekaj dni nato pa je prišel prav iz te bolnice neki delavec, s katerim sem delal v Holtin-govi mizarski delavnici. Ta mi je pravil, da mu je bolniška sestra povedala, da je s Truppejem precej slabo. Dejali so ga v posebno sobo in ugotovili, da ima raka. Spomnil sem se, da mi je Matej nekoč pravil, da je dr. Merlin, zobozdravnik v Beljaku, njegov bratranec. In začel sem upati, da ga mogoče zdaj, hudo. bolnega, le spustijo domov. Delal sem ravno zraven bolnišnice in sem ■prosi], da sem dobil nekaj prostega časa. Sel sem k primariju bolnišnice ter ga prosil, da bi mi naredili potrdilo, da je Truppe neozdravljivo bolan in da ga tako mogoče ie pustijo domov, da bo vsaj bolj mirno 'Umrl. Res sem čez nekaj dni dobil potrdilo in ga poslal njegovemu zetu Jobstu v Ma-
riji na Zilji. Ta je bil potem pri Maier-Kaibitschu, ki je sicer obljubil, da ga bodo spustili domov, a rešitve ni bilo. Končno je res šele dr. Merlin uspel in ga dal prepeljati v beljaško bolnišnico. Tukaj so ga takoj operirali in počasi je ozdravel. In zdaj, po dobrih dvajsetih letih, se Matejev oče, ko se že bliža 90. letu, še vedno sprehaja po ljubi mu domači zemlji.
Namesto okrevanja — zapor V Eichstattu je teklo življenje bolj počasi naprej. Več mož je delalo v bližnjem kamnolomu, kjer so lomili deloma ploščice, s katerimi so krili strehe, deloma pa brusili in polirali večje plošče, ki so jih pošiljali v razne kraje in s katerimi so bile obložene stene in tla velikih javnih stavb. V marsikateri teh plošč pa si videl sledove okamenelih živali in rastlin iz časov, ko je te kraje še pokrivalo morje. Tudi ruševine trdnjave in spomenik, kjer so pred 150 leti potolkli večjo edinigo francoskih vojakov, so bili tam blizu.
Izseljenec Jorg je bil bolan in je ostal v taborišču, pa ga je Bauer gonil na delo. Ko mu je Jorg povedal, da ima od zdravnika predpisano bolniško stanje, da se nekoliko odpočije in okreva, ga je dal za tri tedne zapreti. Njegova žena se je postavila za njega, pa je še njo poslal za en teden v zapor. Bolehne je preganjal, kjer je le mogel.
Družina Partl iz Mač nad Bistrico v Rožu je prišla v Eichstatt iz nekega manjšega taborišča. Partl mi je pravil, da so se tam še kar nekam dobro imeli in so večkrat celo politizirali s svojim taboriščnim vodjem. Ko je končal, sem mu svetoval, naj tukaj v Eichstattu pazi na vsako besedo in kretnjo, sicer bo kmalu spoznal mestni zapor. Majal je z glavo in se mi smejal, ko sva se razšla. Par dni nato ga je naš Bauer že klical k sebi in res m manjkalo veliko, da ni šel v zapor.
V drugih taboriščih smo možje večkrat igrali preferanso in se tudi v ostalem razumeli kot prijatelji. V tem taborišču pa so bili možje odtrgani od svojih družin, in tako je bilo ravno v moškem oddelku najbolj tiho, skoro nobenega prijateljskega stika, kot da bi se bal eden drugega.
(Dalje prihodnjič)
JO HANS ROSLER:	>-5-*	00	4
Inje dragulji
V Montpelliera sem spoznal Mauriaca, človeka, ki je užival velik znanstveni ugled v tem univerzitetnem mestu Južne Francije. Delo, ki sva ga morala opraviti skupaj, sva srečno končala in povabil me je, naj z njim in njegovo ženo večerjam v »Alzaški pivnici«. Rekel je, da bo žena prišla pozneje in da bova lahko, ko jo bova čakala, uživala pri najinih aperitivih.
Mauriae mi je pripovedoval, kako presenetljivo hitro je uspel v svoji karieri. Pripovedoval mi je tudi o svojem očetu, ki ga je zelo zgodaj izgubil.
'»Oče me je na smrtni postelji prosil, naj deset minut ostanem sam z njim,« je pripovedoval. »Ko so vsi sorodniki odšli, je oče izpod blazine privlekel majhno vre-čiico, jo razvezal in vsul njeno vsebino na rjuho. Bili so trije dragulji čudovite lepote: safir, smaragd in diamant.
,To je za lepe ženske, ki te bodo napravile srečnega, sinko,’ je rekel. ,Dobro premisli, preden jih podariš. Za vse življenje jih imaš.’
Nato je dragulje spet dal nazaj v vrečko m me opozoril, naj mami in sestri nič ne povem o tem. Svetoval mi je, naj si vrečico obesim okoli vratu, dal mi je roko in me
poslal iz sobe. — Ko sem se čez nekaj dni spet vrnil z univerze domov, je bil že mrtev.«
»Kaj je bilo z dragulji?« sem vprašal.
»Vse tri sem podaril,« je dejal, poklical natakarja in naročil steklenico burgundca. — »Prvi kamen, safir, moder, kot je nebo nad našim mestom Antibes, sem podaril ženski, ki je bila moja prva ljubezen. Bilo ji je devetnajst let in se je imenovala Coralie.«
Natakar je prinesel steklenico vina iz Avignona. Ko je Mauriae natakal, sem radovedno vprašal:
»Kaj pa drugi dragulj?«
»Drugi dragulj, smaragd,« sem podaril precej let pozneje ženski, ki mi je rodila sina. Bila je zdravnica, jaz pa serrf imel slabo plačano mesto v nekem raziskovalnem inštitutu. Bila pa sva srečna. Ob nedeljah sva hodila na izlete v okolico in se vračala v mesto pozno ponoči. Nekega dne mi je rekla, da pričakuje otroka. Takoj mi je bilo jasno, da bo to popolnoma spremenilo moje življenje. V začetku tega nisem bil vesel. Razmišljal sem, čemu vsemu se bom moral odreči. Ko pa sem jo videl na kliniki, ob otroku, s krasnim smehljajem
na ustnicah, sem stekel domov, vzel zeleni smaragd in ji ga prinesel. — Izpijva, prijatelj, na zdravje tega otroka, ki danes študira v Parizu in vidi očeta samo v poletnih počitnicah.«
Ko sva spet izpila, sem ga vprašal, kaj je bilo z diamantom.
»Imel je dva karata!« se je nasmehnil Mauriae. »Bil je izredno čist in nevsakdanjega sijaja. Povedal sem vam, da sem dobil sina. Seveda so z njim prišle tudi resne obveznosti, zaradi katerih sem se nekega dne odločil, da bom zapustil znanstveno delo, kateremu sem se dotlej posvečal, ter
Oton Župančič:
Ijžo-elet
Vsa tenka, vsa mirna je zarja večerna, da vidiš zvezde skoz njo; nad kupolo mračno, čez mesto temačno se tiho v loku svetlem pno.
Golobov se dvoje
med nebom, vodo je
preneslo s perutmi blestečimi.
Dovolj si trpelo,
kaj zahrepenelo,
srce, si spet po sreči mi?
da se bom opri j dl posla, ki mi bo nudil dvojni zaslužek. Bilo mi je sicer žal, kajti čutil sem, da sem na pragu pomembnih znanstvenih odkritij. In spet je neki ženski uspelo, da me je obvarovala nepremišljenega koraka. Nagovorila me je, naj niti za las ne popustim od prej izbrane poti in naj nadaljujem raziskovalno delo. Njej moram biti dolžan zahvalo, da sem vztrajal in — uspel. Da sem postal, kar danes sem! Ko sem se tega zavedel, sem ji podaril tretji dragulj. Dal sem ji diamant.«
Komaj je Mauriae to spregovoril, je vstal in šel naproti ženski, ki se je pojavila pri vratih, bila je njegova žena.
Ni bila kaj dosti mlajša od njega. Nosila je lep siv kostim. Ko je prišla k mizi, je snela rokavico m opazil sem izredno lep prstan. Prstan je imel tri kamne: safir, smaragd in dvokaratni diamant.
Odgovor. — Dijak: „Kadar stojim na glavi, mi kri sili v glavo. Zakaj ne sili v noge, če stojim na njih?" — Profesor: „Zato, ker tvoje noge niso prazne, glavo pa imaš prazno!”
gorele so hruške in jabolka in ponujalo se je že več vrst grozdja. Fige so drugič bogato obrodile; preveč jih je bilo za sproti.
prodaj in za dom so jih Brici sušili najprej v pečicah, potem pa še na soncu, potresene s sladkornim 'poprhom.
Največ so dale opraviti češplje. Od jutra ^o večera in še pozno v noč so Brici in lirike posedali pred hišami in lupili slive, jih prekajali in razvrščali na grede, jih sušili na soncu in jim izpehavali koščice, jih božajoče zaokrožali in zavijali v perga-rnent, jih zlagali v zaboje in jih odvažali v Dorico, od koder so ponajveč z vlakom od-drdrale do Tusta, da jih razvozijo ladje na daljni Vzhod.
Sveti Mihael je dodobra zmehčal in zla-torumeno nabreknil jagodo v vinju. Pred na stežaj odprtimi kletmi se je napijala Posoda in pomite in popravljene so čakale stiskalnice. V bregu so zapeli trgači in pod jtabrušenimi kljukci je padalo težko grozd-Je v brente in košare. Večeri so polnili iz Zvrhanih čebrov s curki izpod stiskalnice lodrice, štrtine in sode. Hrami v kleti in Vasi so zadehtele po sladkem soku vinske Tte. Od brega do brega se je razlegala pe-'S6m, vmes pa je pela harmonika.
Med vso bratvijo ni padlo niti kapljice dežja. Jesen je bila lepa, suha in sončna.
Kljub soncu od jutra do večera je umi-,ralo zadnje cvetje. Gradišnikova Pavla pa Je na jesen, za svoja, ne več dekliška leta, pravnost vzcvetela. Vsa se je izpremenila. Kdor je ni videl od spomladi, ko se je vr-ttila iz Begunj, bi jo komaj spoznal.
Pavla je čez poletje le redko kateri dan Preživela v Gorici. Še manj je prespala noči
na svojem nekdanjem stanovanju. Preveč jo je spominjalo na Filipa, na katerega je čedalje bolj poredko mislila in še takrat samo z bridkostjo.
Od pomladi do jeseni se je Gradišnikova Pavla spet do dobra nadihala čistega briškega zraka, se pregrela na goriškem soncu, se naužila vseh vrst sadja in nazadnje še sladkega grozdja. Pavla je bila kakor prerojena. Spočetka sama tega niti opazila ni. Kasneje si pa ni mogla tajiti, da pesem in harmonika budita v nji slo po življenju. Ob koncu bratve se je pripetilo, da je sredi vesele zabave obmolknila, se prečudno zresnila in odšla iz hiše. Doktor Vipavec je kmalu opazil skozi okno, da sedi med lat-niki. V skrbi, da ji ni dobro, je pohitel za njo.
»Kaj ti je slabo, Pavla?«
»Ne.«
»Kaj pa ti je?«
»Nič mi ni.«
»Nekaj ti je. Saj vidim.«
Andrej je hotel prisesti in potipati žilo. Pavla pa je roko umaknila:
»Proč pojdi!«
»Pavla —? Si mar huda name?«
»Ne. Zato pa pojdi proč.«
»Paaavla —?«
»Če me imaš rad, izpolni mojo željo. Drugače moram oditi jaz.«
Andrej je vstal, Pavla si pa niti v obraz ni pustila pogledati.
»Čudna si danes.«
»Sama vem. Zato pa—«
Ta večer se Pavla in zdravnik Vipavec nista več razživela.
Ponoči na poti iz Brd v Gorico je doktor Vipavec sklenil, da začne sam poizvedovati, kako je pravzaprav s Pavlinim možem. Ni več dvomil, da odvetnik Gregorec razjasnitev nalašč zavlačuje. Tako vendar ne more dolgo iti naprej. Pavla preveč trpi.
Zamišljen je stopal Andrej skozi samote in vasi. V hramih in kleteh pa je brbralo novo briško vino.
Sonce je zgubljalo gorkoto. Večeri so bili hladni in padle so prve slane. Prebarvalo se je drevje in veneči listi obrane trte so zažareli rdečkastozlato. Spraznila so se polja. Po košenicah pa se je pasla živina.
Sveti Martin je pozoril, sčistil, krstil in blagoslovil rebulo. Od povsod, največ pa čez Sočo od kranjske strani, so prihajali kupci pokušat in precenjevat noviino. H Gradišniku sta se napovedala za sredo Pavlina sošolka iz samostana v Škofji Loki, Minca in njen mož, Potočnikov Tine, Pavla se je obiska močno veselila in z mamo sta hišo pripravili kakor za praznik.
Potočnika sta prenočila v Trstu. Oba sta imela tam sorodnike. Zavoljo trgovine so se izselili iz gorate Gorenjske. In kdo bi ne pogledal morja, če že hodiš po Primorskem.
Na kolodvoru v Gorici .sta se Minca in Pavla poljubili kakor sestri. Med potjo v Brda sta si pa imeli toliko povedati, da se za pogovor med Potočnikom in Gradišnikom, ki sta sedela na vozu spredaj, nista prav nič utegnili meniti. Minca je kmalu opazila, da Pavla svojega moža Filipa skoraj ne imenuje. Imena doktorja Vipavca se pa v razgovoru kar ne more ogniti: An-
drej je rekel — Andrej pravi — Andrej misli -
Andrej, Andrej, Andrej in spet Andrej.
Zastavno kakor oblastni graščaki in bogati veleposestniki so se vrstili ob zadnji steni Gradišnikove kleti mogočni veliki sodi, vsi do vrha polni vina, letošnjega in še prejšnjih let pridelka. Izpod oken so pogledovali nanje kakor kmetje srednjega obsega sodi češ, čeprav se ne moremo meriti z vami, graščaki, smo pa le nekaj. Med njimi in po srednjih legah so se kakor koloni ponižno stiskali štrtini in vedra in ostala drobnjad. Izpod stropa je viselo obešenih na motvoz še nekaj svežih grozdov, s polic je dišalo 'po jabolkih in hruškah.
V vratih je zaškripal težak ključ. Miška, ki je pobirala drobtinice po tleh, je naglo smuknila pod sode in še naprej v luknjo. Čez prag pa je stopil gospodar Lojze Gradišnik, oba Potočnika, Tine in Minca; Pavla je bila zadnja. Gorenjca sta se začudila bogastvu vina m redu in čistoči v kleti. Na poveznjeno kad je Pavla razpostavila več kozarcev, ki jih je bila prinesla s sabo. Gradišnik pa je snel s stene natego, odbil z lesenim kladivom čep, potegnil iz srednje velikega soda zlatorumeno briško rebulo in napolnil tri kozarce. Za Pavlo je vedel, da ne bo pokušala. Potočnik je dvignil kupico proti svetlobi, jo zaobrnil sem,A in zaobrnil tja. Cekinasto se je zalesketalo vino v kozarcu in Tine je barvi pritrdil. Potem je rebulo povonjal in nazadnje še pokusil: »Bo!« je pohvalil Gorenjec sladkega brica: »Mi je kar všeč. Sicer se pa na vino kaj malo spoznam. Kar sama izberita.«	(Dalje prihodnjič)
HANZEJ
KOVAČIČ
BELJAK
VILLACH
IZKORISTITE UGODNI POPUST ZA
VSE POHIŠTVO DO 15. DEC. 1967
Morska pot po Arktičnem morju
Namesto čez Suez čez Arktično morje
Še pred krizo na Bližnjem vzhodu in pred prestankom plovbe skozi Sueški prekop je sovjetska vlada naznanila, da bo najkasneje do leta 1968 pripravljena morska pot po Arktičnem morju nad Sibirijo za tuje ladje. Za pomorske države severne poloble, ki vzdržujejo: plovbo na Daljni vzhod, bi nova morska pot pomenila nekak »drugi Suez«, kakor menijo angleški listi. Zlasti velik utegne biti pomen te morske poti za Japonsko, kajti z njo bi se na primer plovna razdalja med Yo ko h a mo in Londonom skrajšala za 4000 milj v primeri s plovno razdaljo skozi Sueški prekop in za 5000 milj, če se računa pot skozi Panamski prekop. Zato sta dve največji japonski plovni družbi že poslali svoje strokovnjake, ki naj bi proučili vse, kar je v zvezi z novo progo, se pravi ureditev oporišč, pilotaže in zadevnih pristojbin.
Zdi se pa, da kljub trditvi v sovjetskem sporočilu, da bo arktična proga prevozna v vsem času od konca maja do začetka novembra, z arktično zimo ne bo lahko. Izkušnje namreč kažejo, da je tam možna plovba največ tri mesece v poletju, razen če je poletje izjemno dolgo in vroče. Tudi iz samega sovjetskega sporočila o novi morski poti sledi, da jo bodo mogle uporabljati le ladje, ki bodo posebej ojačene za plovbo skozi Ledeno morje. Ker Japonci takih ladij nimajo, imajo omenjeni strokovnjaki tudi nalogo ugotoviti, ali so cene in ugodnosti za plovbo po »drugem Suezu« tolikšne, da bi bilo vredno nalašč zanjo graditi ojačene tovorne ladje, če takih ugodnosti ni, tedaj bo, kar se tiče tujih ladij, prišla arktična plovba v poštev le za tiste redke ladje skandinavskih držav, ki že ustrezajo plovbi po arktičnih morjih in ki plujejo med Skandinavijo, Grenlandijo in Kanado.
Velika akcija šivalnih strojev. Če kupite nov NECC - šivalni stroj, vam plačamo za rabljene stroje do 2000 S.
A. in T. BLAŽE!
ŠT. PRIMOŽ - Tel. (04239) 34 6 09
NOBENE NAGRADE ZA MIR
Švedska akademija znanosti je odredila, da se Nobelova nagrada za mir za leto 1967 ne podeli. Kakor je znano, ni bila niti lani podeljena Nobelova nagrada za mir. Znesek, ki je bil namenjen za nagrado lani, bodo uporabili takole: eno tretjino bo šlo v »Nobelov sklad«, dve tretjini pa bodo izročili v »sklad norveškega Nobelovega odbora«. Znesek letošnje nagrade je za sedaj na razpolago pristojnemu odboru.
POSEBNA PONUDBA!
40 tovarniško novih nemških DieslOvih motorjev, 6 PS, 1500 obratov na sekundo, 3.800.— šil. — Sonnek, 1050 Wien V, Gassergasse 34.
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 19. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo — PONEDELJEK, 20. 11.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda. — Za našo vas. — Kaj pravi živi-nozdravnik. — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. - TOREK, 21. 11.: 14.15 Poročila, vre, me, objave. — športni mozaik. — Koroški kulturni pregled. - SREDA, 22. 11.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 23. 11.: Poročila, vreme, objave. — Slovenske narodne in zborovska glasba. — Prof. M. Rus: Jezikovne napake — 3. — PETEK, 24. 11.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Domače pesmi in viže.
—	SOBOTA, 25. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Af/dci^ica tdevuzifa
PETEK, 17. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Zvok iz človeške roke — 11.00 Naš mož v Havani
—	18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke —
18.30	Festival: Suita za šest mladenk in enega boječega mladeniča — 19.00 Zeleni svet: Novo iz poljedelstva — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Prenos iz Renaussanceteatra: „Velika krivda”, ljudska igra Ludrviga Anzergruberja — 21.35 Od Petrograda do Leningrada — 22.30 Cas v sliki —
22.50	Glasba pred polnočjo: Karl Bbhm vadi z Dunajskimi simfoniki.
SOBOTA, 18. novembra: 16.15 Poročila — 16.20 Čudež živalskega sveta — 16.50 Kaj lahko postanem?
—	17.20 Za družino: šah za vse — 17.40 Ples z zakoncema Fem (7. nadaljev.) — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Poročila — 18.35 Tip revija — 18.40 Olimpijsko mesto: Mexico —
19.30	Cas v sliki in vprašanje tedna — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Pojoča in igrajoča Avstrija. Heinz Conrads in počivališče na avto cesti. — 21.25 Šport
—	21.55 Cas v sliki — 22.15 Naš nočni program „Vsaka krogla zadene”, drama divjega zapada.
NEDELJA, 19. novembra: 15.30 Poročila — 15.35 Šport — 16.35 Za otroke od 6. leta dalje: O nilskem povodnem konju, ki ga je bilo strah pred cepljenjem — 16.55 Za otroke od 11. leta dalje: Mladinski svet — 17.25 Za družino: Stališče — 18.00 Naš nedeljski roman: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke —
18.30	Rieglerji. Možje in šibkosti — 19.00 Cas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Žena v zlatem Ca-dillacu; filmska komedija — 21.50 Koncert Dunajskih filharmonikov (H.); dirigiral bo Rafael Ku-belik — 22.35 Cas v sliki.
PONEDELJEK, 20. novembra: 18.00 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke
—	18.30 Nočni sel javlja... — 19.00 Londonski dnevnik; dokumentacija Dietricha Kocha — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Iz-
ložba in kratki filmski mozaik — 20.15 77-Sunset-strip: „Tajna naloga” — 21.00 Poštni predal 7000
-	21.10 Šport - 22.10 Cas v sliki - 22.30 Posebno za vas: Ah televizija, uboga televizija. Tvoj režiser je brez glave in tvoja publika bo bolna. Glasbena zabavna oddaja — 23.05 Konec.
TOREK, 21. novembra: 18.000 Tečaj angleškega jezika za mlade in stare — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Tako živijo v Nemčiji — 19.00 Avstrijska slika — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Obzorja, pogledi, poizvedovanja, pojasnila — 21.00 Tastoff, opera Giuseppa Verdija — 23.05 Cas v sliki.
SREDA,' 22. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 11.00 Program za delavce: 77-Sunset-Strip — 11.45 Šport — 17.00 Poročila — 17.03 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in rženi kruh — 17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Lassie; pasja zgodba — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke
—	18.30 Kulturne aktualnosti — 19.10 Mathias Wiemann pripoveduje — 19.20 Zabeleženo za vas
PECI in štedilnike znamke Tirolia v najboljši kvaliteti in največji izbiri!
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
—	19.30 Cas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Premlad za poljubljanje; filmska veseloigra — 21.45 200-letnica Andreja Hoferja — 22.15 Cas v sliki.
ČETRTEK, 23. novembra: 11.00 Televizija v šoli: Mostovi do človeka — 12.00 Francoščina — 18.00 Italijanščina za začetnike — 18.20 Poročila — 18.25 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Ljubljenci naših staršev: ,,Albert Florath” — 19.00 Šport — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Madežni trak, sira Arthura Gonsana Doyla — 21.20 Tiskovni studio. Novinarji in politiki diskutirajo
-	22.20 Cas v sliki - 22.40 Nočni študio. .
SADJARJI!
Najbolj zanesljivo rastoča sadna drevesca nudi domača sadna drevesnica MARKO POLZER, Lazar pri št. Vidu v Podjuni Ribizelj, češplje, maravdelj polovična cena.
"ing. MARKOrPOLŽER, pd. Lazar
ŠT. VID V PODJUNI
ŽIVINSKI SEJEM RUMENEGA
GOVEDA V LEOBNU
Skupni sejem vseh avstrijskih živinorejskih zvez za rumeno govedo bo 22. novembra v Leobnu — Oberlandhalie.
Prignali bodo 40 bikov in 180 krav.
Živinorejska zveza nudi poroštvo za telice do 14 litrov mleka na dan.
V	torek, 21. novembra, ob 12. uri bodo izbrali in ocenjevali govedo, v sredo, 22. novembra, pa bo ob 10. uri začetek sejma.
Prijavite se lahko do ponedeljka, dne 20. novembra, na naslov Gelbviehzucht-verband fiir Kamten in Klagenfurt (Živinorejska zveza za rumeno govedo za Koroško v Celovcu), Museumgasse 5, telefon 48-11.
V	sredo, dne 22. novembra, ob 6. uri se bomo skupno odpeljali iz Celovca.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Televizija Ljubljana
PETEK, 17. novembra: 9.40 TV v šoli: Jadran in turizem — Kraško podzemlje — Svetloba — Poklici in delo v pristanišču — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.05 Poročila — 17.10 Vaša križanka — oddaja za otroke —
17.55	TV obzornik — 18.15 Mladinski koncert —
18.45	Poje Bisera Valentanlič — 19.05 Kultura industrijskega oblikovanja — oddaja iz cikla Človek, znanost in proizvodnja — 19.35 Cikcak — 19.40 Aktualna tema: Pred novo reelekcijo — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.40 Clochemerle — francoski celovečerni film — 22.10 Zadnja poročila.
SOBOTA, 18. novembra: 9.40 TV v šoli - 14.50 TV v šoli — ponovitev — 17.40 Vsako soboto —
17.55	TV obzornik — 18.15 Pehr-Moder: Kljukec tretji — mladinska igra — 19.15 Ipavec-Cipci: Mo-žiček - balet - 19.40 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak — 20.40 Ljubezen, oh ljubezen — humori-stiščna oddaja — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega — 21.55 Serijski film — 22.25 Zadnja poročila.
NEDELJA, 19. novembra: 9.25 Poročila — 9.30 Nedeljski vrtiljak — narodno zabavna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke — 11.30 Film za otroke — 12.00 Nedeljska TV konferenca — Nedeljsko popoldne —
18.30	Karavana — reportaža — 19.00 Medigra — 19.10 Serijski film - 20.00 TVD - 20.45 Cikcak -
20.50	Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Portreti in srečanja - 22.05 TVD.
PONEDELJEK, 20. novembra: 9.40 TV v šoli — 10.35 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli — ponovitev —
15.45	Ruščina — ponovitev — 16.10 Angleščina — ponovitev — 16.55 Poročila — 17.00 Mali svet — oddaja za otroke — 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 TV obzornik — 18.15 Lepe pesmi
r*
121331
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUHDNER
Klagenfurt - Celovec VVienergass* 10 (Promenadna cona)
so prepevali — 18.45 Kuharski nasveti: Kostanj — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Rezerviran čas - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak - 20.40 Smiljan Rozman: Blaž — TV igra — 21.40 Koncert ansambla zagrebški solisti — 22.10 TVD.
TOREK, 21. novembra: 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
14.50	TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 18.25 Film za otroke — 18.35 Torkov večer — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cikcak — 20.10 Celovečerni film — 21.40 Srečanje z umetnikom: Mile Korun — 22.00 Zadnja poročila.
SREDA, 22. novembra: 17.00 Poročila - 17.05 Lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film —
17.55	TV obzornik — 18.15 Združenje radovedneže^ — oddaja za otroke — 19.00 Reportaža — 19.30 Mozaik kratkega filma — 20.00 TVD 20.30 Cikcak — 20.40 V smeri kažipota: Celje — 21.40 Mednarodni jazz festival v Ljubljani — 22.00 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 23. novembra: 9.40 TV v šoli - 10.35 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Nemščina — ponovitev — 16.10 TV v šoli — ponovitev — 17.05 Poročila — 17.10 Vijavaja — Riugaraja, 7. oddaja —
17.55	TV obzornik — 18.15 Po sledeh napredka " 18.35 Po izbiri — glasbena oddaja — 19.00 Dežurna ulica — humoristična oddaja.
PRIDNO POMOČNICO
išče solidna zdravnikova družina na Dunaju kot pomoč gospodinji v družinski domačnosti. Dobri pogoji in dobra plača! — Ponudbe poslati na upravo lista pod geslom „Zanesljiva”.
Wieder elne neue, senaatlonolle MotorsSge von STIHL: die STIHL-040, ca. 3,7 PS stark, 6,8 kg leicht — nur 1,8 Kilo pro PS. Kennon Sie elno MotorsSge, die das Obertrifft?
STIHI 040
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246
Nasveti, prodaja, postrežba strankam
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina maša mesečno 7.- šil., letno 80.- šiL Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20.- šfr, *» Anglijo 2.— f. sterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — lastnik in izdajatcH: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra* diše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Jtai tednik