Pr! Vrbovčovem Grogi Povest za dečke in deklice v &Ai od 7. do 12. Po nemškem izvirniku spisal JANH. 0 EBAN nadučitelj na Trebelnem . .4.---*v,-- LJUBLJANA. Založil in prodaja J. Giontini v Ljubljani. 1900. Tiskal Dragotin Hribar v Celju. I. poglavje, Pri Vrbovčevem Grogi. Kjer se vzdigujejo lepi, z vrbjem pokriti hribčki, drug za drugim, ter so vmes used- line, s poletnimi, rdečimi in modrimi cveticami tam je vas Stara cerkev. Cedna, bela cerkvica z rdečim zvoniko m in lesene hiše stoje naokrog na zeleni ravnici. Zavarovane so proti vetrovom ; kajti za vasjo in od obeh strani se vzdigujej o griči, in le sprednja stran je prosta, odprta . S te strani vidiš na goro Roč, s kater e gozdnatega vrha te pozdravlja s svojimi belimi kamnenimi hišami trg istega imena . Med višavama v dolini šumi divji poto k Cirnik, ki nosi s sabo z Or mnogo lesa in pr6da v kalnih svojih valovih . Iz Star e cerkve v trg R o č drži vozna cesta, toda napeljana je daleč naokoli. Najprej se vij e nizdolu po hribu do potoka Cirnik a, potem črez stari most, in onostran mosta zopet vijugasto vodi do roškega trga na gori. Ta cesta je dolga blizu dve uri. Krajša in ugodnejša je ozka steza po sredi hriba do potoka Cirnika naravnost do ozke, lesene brvi, ki drži črez deroči potok. Brv je takó ozka, da more čreznjo ena oseba. Dobro je, da so na obeh straneh pri brvi držaji, ob katere se človek lahko prijema. Kajti slabo napravljena brv se trese in maj e ob vsakem koraku, ki ga narediš 6'reznjo , človeka je nekako strah, ko stopa preko nje. Daleč naokrog po vseh zelenih gričih ni videti nikake hišice. Le na zadnjem griču, odkoder drži steza do potoka, stoji osamela kapelica. Izza starih časov že gleda v dolino na deročo vodo in na brv, ki jo večkrat podere voda, a jo ljudje vselej zopet zgradijo . V S t a r i cerkvi prebiva mnogo ubogih ljudi, saj tu ni nikakega zaslužka. Največ moških hodi v dnino na bližnje kmetije . Nekateri imajo tudi sami kos zem1je, ki ga obdelavajo prav skrbno Le dva ali trije kmetje imajo v vasi toliko svetA, da na njem lahko rede nekaj krav. Eno najubožnejših gospodarstev pa je bilo ono — Vrbovčevega Groge. Prebival je v oddaljeni stari koči, ki je samevala ob stezi, držeči do kapelice. Njegovo kočo je skoro docela pokrivalo vejevje staregavrbovca (vrbovega drevesa) ; od tod ime hišnega gospodarja — Vrbovčevega Groge . Vrbovčev Groga je od nekdaj prebival v tej hišici. Podedoval jo je bil po očetu , ki se je tudi bil postaral v njej . Zdaj je bil Vrbovčev Groga sam že star. Živel je v hišici s svojo staro, že dolgo bolno ženo in s svojima vnukoma. 1 Vrbovčev Groga je imel samo eneg a sina — Jožeta. Jože ni bil nič napačen človek, le malo na lahko stran in nestalen. Kje je zdaj, niti starši niso vedeli . Ze pred šestimi leti je bil zapustil dom, in od teda j je bilo le malo slišati o njem. Jože se je bil oženil mlad. Njegovi starši so bili tega veseli ; zakaj Jožetova Mi c a je bila pridna, brdka žena, da so jo radi imeli vsi, ki s o jo poznali. Bila je prav čedna, krepostna ženica, vestna do skrajnosti. Imela je zmerom vse lepo v redú v hiši svojega moža . Staremu Grogi in njegovi ženi se je dobro godilo, dokler je živela snaha 2 M i c a. Delala je neutrudno od zore do mraka. Hotela ni, da bi stara kaj pogrešala. Dejala je, da morata stara zdaj počivati, češ, da sta delala dovolj v mladosti. Mlada — snaha in sin — sta za to, da oslajšata starim a življenja večer ! Vnuka = otroka Grogovega sina. 2 Snaha = Žena Grogovega sina Jožeta . Jože je hodil vsak dan na delo na veliko kmetijo tjakaj preko Cirnika ter je vsako soboto prinesel domov lepe krajcarje . Vse je bilo urejeno tako lepo, vse je šlo tako lepo od rok, da so bili vsi Vrbovčevi zadovoljni in srečni. Jože sam se je bil privadil stalnemu delu in drugega si ni želel, nego da bi ostalo vedno tako. Tri leta so bila minila, tri srečna leta. Zupnik, gospod A n t o n, ki je bival v dolgem, starem župnišču za Staro cerkvijo, je večkrat prihajal k Vrbovčevim v vas. In tedaj je pogostoma dejal : „Gr o g a, pri vas je lepo živeti ; zakaj tukaj ni slišati zle besede! Le tako dalje! Radi in v časti imejte snaho Mico, ki je res veliko vredna! ” In oči častitega, starega duhovnika so se svetile od same radosti, če je M ic a tedaj vstopila z malo M ink o v naročju. Mlada žena je bila vselej prav snažna in redna. Spoštljivo je ob takih prilikah pozdravila gospoda župnika ; a mala Mink a je nasmehoma iztezala ročice proti staremu gospodu. i In tedaj je stari župnik zopet dejal : Saj vam pravim, Groga, pri vas je lepo bivati ! " Ko je bila Minka stara blizu dveh let, je prišel na svet mali Pepček . Ali je bilo tedaj veselje pri Vrbovčevih ! Toda km alu nato se je prigodilo nekaj, kar je globoko užalostilo vse Vrbovčeve : skrbna gospodinja Mica je obolela ter umrla. To je bil strašen udarec za vse; kajti Mica je bila nenadomestna. Vrbovčev Jož e je begal kakor brezumen, kakor človek, ki nim a nobenega namen.a pred seboj . Zopet je postal nemiren in nestalen. nedeljah se mu kar ni dalo, da bi bil doma ; gnalo ga je iz hiše, v kateri je prejšnje čase tako rad ostajal med dragimi svojci. Naposled si želel daleč daleč odtod, da bi si poiskal drugega dela. Morebiti bi ga to malce utolažilo. Obljubil je, da poš1je časih kajdenarja domov, da bi lože izhajali. S to obijubo se je poslovil ter šel po svetu. Nekaj časa je res izpolnoval svojo obijubo ter pošiljal denar. Ali kmalu je to prenehalo. Ze dolgih šest let niso vedeli, kaj jež njim ; še tega ni vedel nihče, ali je Vr b o v ev Jože sploh še živ ali mrtev. V tem pa sta stara doma zmerom bolj pešala in božala. Edini zaslužek, ki ga je imel stari Grog a , je bil ta, da je iz vrbovih mladik pletel jerbase. Te je oddajal vsak petek sirarju, da jih je s sirom vred nosil na prodaj v mesto. Veliko ni neslo staremu Grogi to delo. Njegova žena je morala razdeliti vsak kosec kruha, da so izhajali od dne do dné. Tako je Minka dosegla skoro deveto Leto, Pepček pa sedmo leto. Minka je morala staremu očetu krepko pomagati pri vsake m delu ; zakaj že več nego štiri mesece je ležala stara mati bolna v postelji in ni mogla delati ničesar. Tako sta morala stari Grog a in Minka vsak dan kuhati sama To sicer ni bilo Bog vé kako težavno, ker navadno nista kuhala drugega nego močnik in krompir. Le časih, a prav malokdaj, sta pripravila tudi malo kave. Pri kuhi je bilo vendar potreba obeh ; zakaj mala Minka še ni mogla privzdigovati in premikati velikih loncev ; a kako se kaj pripravlja, to je vedela mnogo bolje od starega očeta. Tako sta zmerom skupno delovala v kuhinji. Navadno jima je mali Pepček delal napoto v malem prostoru, kjer sta se komaj premikala sama. Kar debelo je gledal, opazujoč, kaj se kuha" . Stari oče, pa tudi Minka si nista prizadevala, da bi Pepčka pregnala iz male kuhinje. Kaj bi tudi pomagalo? Ko bi ga bila tudi res pregnala, po dveh minutah bi se bil vrnil v kuhinjo ; kajti Pepček je bil v marsičem tako stanoviten, da se mu je bilo čuditi. Bilo je meseca septembra . Lepo, gorko soince je sijalo zunaj nad griči starocerkvigkimi. Nekaj solnčnih žarkov se prikrade tudi skozi okno na posteljo bolne vrbovk e. ,0h, ti ljubi Bogy` vzdihne starka, „ ali res še sije solnce? Ce bi le še kdaj mogla iz hiše, na to lepo, božje solnce! Pa saj bi še ne tožila tako, ko bi le ta moja postelj a ne bila tako trda, kakor da je iz samega lesa ; v zglavju pa tudi ni ničesar več! In, če še pomislim na zimo! Kaj bo z mano, ko bodem morala ležati na tej trdi vreči, pokrita s tanko odejo, brez pravega vzglavj a Oh, saj bodem morala zmrzniti. Brrr . . . saj me mrazi že zdaj . .” ,Ne skrbi kaj bode na zimo!" ji seže stari Vrbovec tolažilno v besedo. Nag gospod Bog bode tudi takrat še živ ! Pomagal nam je že tolikokrat, ko nam je trda predla , tega ne zabi, draga moja! Kaj deg : Bi ne bilo prav, da ti z Minko skuhava malo kave ; utegne te pogreti." Stara mati je bila zadovoljna s tem predlogom, in Vrbovec je odprl vrata, da bi stopil v bližnjo kuhinjo. V kuhinjo si namreč prišel neposredno iz izbe, v kateri je ležala stara Vrbovka. Male stopnice za vrati so vodile v čumnato, kjer je spal stari Vrbovec z otrokoma. Mignil je Minki, naj gre ž njim. Radovoljno je slušala deklica, a za njo je stekel tudi Pepček, kajti on je moral takisto videti, kaj bodeta pripravljala dobrega. Zunaj 10 je oče vzel ponev s police ter vlil vode vanjo. Potem je vprašal : „Minka, kaj pride zdaj najprej sem-noter? ” „Najprej moram zmleti kavo,” odgovori deklica ter takoj sede s starim málinom na stolček ter prične krepko vrteti. Toda deklici nekaj ni ugajalo. Skrbno si je ogledovala „malin” od vseh strani ter naposled potegnila spodaj mali predalček iz njega . Mesto lepega kavnega prahu, je videla tu jako na debelo zdrobljeno zrnje marsikako kavno zrno je bilo zdrobljeno na polovico. Minka plaho privzdigne predalček proti staremu očetu ter mu pokaže nezgodo. Stari Groga pogleda, potem reče tolažilno : „Ne bodi preglasna, da te ne sliši stara mati. Veš, da bi se potem jokala ter mislila, da ne dobi kave. Le počakaj malo ! ” Ob teh besedah odide Groga iz kuhinje, toda kmal u se vrne z velikim kamenom v roki. S tern je stolkel in zmlel kavna zrna na papirju ; potem je Minka debeli prah usula v ponev . Ko je pa nekaj časa potem stara mati dobila skodelico kave v roko, je tožeč zakričala : „Moj Bog, moj Bog, tu plavajo na kavi cela kavna zrna ; malin je pokvarjen. da bi se malin vsaj ne bil pokvaril toliko časa, dokler živim ! Drugega ne moremo kupiti !” Toda stari Groga je odgovoril rahlo 11 in milo : „Ne beli si las zaradi tega, draga moja S potrpežljivostjo se uredi marsikaj! ” „Kajpada, kajpada, Groga, a le ne malin za kavo!” zastoče bolnica . Minka in Pepček sta tudi dobila čašico kave in nekaj kosov krompirja ; kajti kruha sta dobivala samo vsako nedeljo vsak po en kosec. Na to je stari Groga prinesel spletene jerbase ter pritrdil vsak par skupaj z vrvco. Vsakemu otroku je dal zveženj malih jerbasov ter jima ukazal, naj odideta ; toda pazita naj, da se ne vrneta prekasno. Otroka sta vedela, kam jima je iti z jerbasi ; saj sta vsak drugi teden hodila s takimi butarami k sirarju. Sirar je prebival precej daleč iz vasi. Treba je bilo stopiti preko gričev mimo kapelice do gozda. Tu je stala sirarjeva koča. Otroka sta odšla skupaj. Minka je vestno in čvrsto stopala po poti. Pepček je moral tudi za njo, najsi bi bil rad tu pa tam postal ter opazoval to in ono. Sele, ko dojdeta h kapelici, se Minka ustavi ter izpregovori : „Pol.oži, Pepček, jerbaščke na tla. Stopiva v kapelico ter pomoliva očenaš. Dotlej naj leže jerbaščki tukaj. ” Toda Pepček se je kujal. ,Nočem v kapelico, prevroče mi je!" je dejal ter sedel na tla. „Ne, ne, Pepček, le pojdi z mano v kapelico. Tako mora bit!” je opominjala sestrica. „Ali ne veš, kaj je dejal župnik, gospod Anton? Vselej, kadar idemo mimo kapelice, treba stopiti vanjo ter opraviti v njej kratko molitev! Vstani, Pepček, ter takoj za mano! ” A Pepček se je le še dalje kujal, sedeč na tleh. kinka seveda ni mirovala. Plaho ga prime za roko ter ga dvigne k sebi : „Morag iti, Pepček, ni drugače ! Ti bi moral tudi rad moliti!” V tem hipu pride nekdo vkreber h kapelici. Kakor ukopan je stal pred otrokoma župnik, gospod Anton ! Pepček skoči nemudoma na noge. Otroka takoj pozdravita : „Hvaljen bodi Jezus Kristus!” „Na veke amen !” " odvrne g. župnik ; a kmalu povzame iznova, dečku prav prijazno podbradek gladeč : „Pepček, Pepček ! Kaj sem slišal? Torej nočeš slušati Minke, ko te vabi s seboj v kapelico? Cuj, nekaj ti povem, Pepček ! Vidiš : naš gospod Bog nikogar ne sili, da bi šel v kapelico ter Ga tu molil le dovoljeno nam je tako storiti. In vedi : Vselej, kadar Ga molimo radovoljno in pobožno, nam ljubi Bog daruje nekaj ; kajpada : tega takoj ne vidimo! ” Gospod župnik je po teh besedah zopet šel svojo pot dalje. Pepček pa je zdaj rad šel z Minko v kapelico ter tamkaj molil. Ko stopita otroka iz kapelice, zaslišita o d steze navzgor glasne pogovore in nekako hropenje. Steza le-ta drŽi tu jako strmo do potoka Cirnika. Zdaj se jima zaporedoma prikaže troje glav : najprej dekličja glava, potem glavi dveh dečkov. Hipoma je stalo troje otrok naproti Minki in Pepčku. Zelo osupli so gledali otroci drug drugega. IL poglavje. Novo znanje. Deklica, ki se je prikazala najprej, je bila največja. Utegnila je imeti kakih enajst let ; njen starejši brat je imel morda leto dni manj. Drugi njen bratec pa je bil celó majhen, dasi precÉj trden. Deklica stopi Minki in Pepčku nekaj korakov bliže in ter vpraga: „Kako se zoveta vidva? ” Otroka imenujeta svoji imeni . ,Odkod pa sta?" vpraša otrok nadalje. „Iz Stare cerkve, od tam, glej, saj se vidi zvonik,” odgovori Minka ter pokaže na rdeči kovinasti pokrov zvonika, ki je kipel izmed gričev . „Torej imate tam svojo cerkev? Tako cerkev imamo tudi pri nas ; takih kapelic pa ne. Tamgori stoji še ena više, ali jo vidiš , Vinko, prav gori pri cerkvi ?” Deklica pokaž e s prstom visoko gor, a bratec pokima, češ, da vidi kapelico. „Le rada bi vedela, čemu imate toliko kapelic po teh hribih?” 15 „Da hodimo vanje ter molimo,” odgovori Minka hitro. „To sicer lahko storimo tudi drugje, ” jo zavrne deklica . „Saj lahko molimo povsod, naj srno kjerkoli. Ljubi Bog nas sliši povsod, to vem! ” „Res je,' odgovori Minka resno, ,, a vselej ne mislimo na molitev. Ko pa gremo mimo kapelice, se tega gotovo spomnimo, in radi damo Bogu čast in hvalo. ” „Zdaj moramo iti, Liza”, opomni bratec Vinko, kateremu se je zdel ta pogovor že dolgočasen. Toda Lizi se ni kar nič mudilo. Rada bi se bila še malce bolj seznanila z otrokoma. Minka ji je zelo ugajala, ker je odgovarjala tako odločno in modro . In prav zdaj je bila Minka povedala nekaj, česar Liza nikakor ni mogla ovreči, najsi bi si še bolj belila glavo . Saj je bilo res tako, kakor je pravila Minka! A Liza ni nikoli mislila na to, da človek lahko moli in hvali Boga tudi na svojih izprehodih, ko mu radost polni srce. Zdajci je kapelica napravljala na Lizo ves drug vtisk. Doslej je vsako kapelico gledala le tako, kakor gledamo na drugo zgradbo, ki stoji pač zato, ker so jo ljudj e pred davnim časom postavili tja. Ne bi si bila mislila, da kapelica nekako na srce govori vsakomur, ki gre mimo nje. Hipoma 16 se ji je zazdelo, kakor bi sam Ljubi Bog iz nebes kazal na kapelico, 6e§ : „Tu stoji kapelica, da se me tudi ti kdaj spomniš !” . . . Ko je Liza tako premišljevala, tiho, sama zase, je Minka iznova povzela besedo : „Sicer nam nihče ne ukazuje, nego le dovoljeno nam je, da prihajamo tod mimo ter lepo pomolimo Boga. Ce tako storimo, nam ljubi Bogvselej daruje kaj, najsi tega ne vidimo. Gospod Anton sam je rekel takó! ” Da, ali jaz bi rad nekaj, kar lahk o vidim ," primetne Pepček, ki je doslej stal pri Minki ter pazno poslušal. ,,Ah poznaš gospoda Antona "? vpraša Liza ; kajti gospod župnik je bil znan tudi onkraj Ciinika vse m otrokom daleč naokrog. Ljubili so ga tudi tam vsi, prav vsi . Kjerkoli so ga zagledali, stopajočega v dolgi črni suknji, takoj so ga obkolili vsi ter ga glasno pozdravljali. A ne zastonj! Gospod Anton je ob takih prilikah takoj izpod široke suknje potegnil listnico ter vsakemu otroku daroval lepo sveto podobico. Liza je bila dobila od gospoda Antona že marsikako podobico, na kateri so bili naslikani rožnati angeljčki, ki so trosili cvetic. A dobila je bila tudi takih podobic z grmičem, polnim lepih rožic . Na grmu pa je sedela ptičica ter pela. Pa še mnogo, mnogo drugih podobic je imela 17 Liza od gospoda Antona. Blagega gospod a župnika se je spominjala zmerom rada in vesela. „Gospod Anton stanuje pri nas v stari cerkvi in večkrat prihaja k nam v vas” , pove Minka. „Da, in časih prinese stari materi kar cel hleb kruha”, dostavi Pepček, ki se j e tega še Živo spominjal. Zdaj morava iti, imava še daleč do sirarja," opomni Minka ter vzdigne svojo butaro, a drugo izroči bratcu. „Ali ne bi prišla k meni v vas, tjakaj na Roč?” vpraša Liza, ki bi se bila rada še bolj seznanila z Minko. „Ne vem pota, še nikoli nisem bila onostran Cirnika! ” „O, saj ga najdeš kaj lahko. Le pridi kdaj v nedeljo zjutraj,” vzpodbuja Liza. „Potem se bomo igrali do večera. Poj deš kar črez brv tamdoli, potem pa zmerom le gor, le gor do viška. Tarn stoji Roč, in velika hiša na najvišjem kraju je naga higa! Torej, le pridi!” Otroci so šli zdaj vsaksebi . Minka j e stopala s Pepčkom v goro, a Liza je pogledala, kje sta njena brata, ki se nista bila nekaj časa zglasila kar nič. Vinko je bil splezal na staro jelko ob kapelici ter se 2 18 drzno gugal na trhli veji. Ta je jako nevarno pokala, tako da je Liza pozorno gledala, kdaj prileti Vinko z vejo vred na zemljo ; stvar se jej je zdela bolj kratkočasna, nego nevarna. Nedaleč od jelke se je bil na tla zleknil debeli Dragotinček. Bi l je dodobra zaspal, celo tako , da niti ni slišal glasnih Lizinih opominov, naj vendar že vstane. Toda zdaj je nekaj priteklo po hribu, kar je povzročilo, da je Vinko v hipcu priplezal z drevesa, a Dragotinček planil po koncu. Bila je velika čreda ovac, starih in mladih, velikih in majhnih. Vse vprek so se valile po hribu nizdolu, skakal e in se podile. Ob njih pa je tekel veliki ovčarski pes ter lajal venomer, da bi se kaka ovca ne izgubila od črede. Dragotinčka je prebudilo močno lajanje. Skočivši po koncu, je opazoval gručo ovac . Ovčar je gnal svojo čredo mimo otrok proti Stari cerkvi, vsi trije otroci so molčali ter strmeli v mimohitečo čredo . Kar napasti si niso mogli oči, kako so ljubke ovčic e vesele skakljale poleg svojih mater in kako so stare ovce skrbno gledale na mlade ovce, da se ne bi kaka razposajenka izgubila i z vrste. Greda je šla že skoro mimo ; še zadnj e stare ovce so hitele za njo. Tedaj pa j e še vedno strmeči Dragotinček globoko vzdih 19 nil, rekoč : ,O, če bi imeli le eno tako ovčico! " Prav to je bilo, kar sta isti hipec mislila Vinko in Liza. Vsi trije so se strinjali v tej želji kakor malokdaj. Liza je predlagala , naj se takoj vrnejo vsi trije domov. Tam bodo prosili in prosili očeta in mater, dokler jim naposled ne kupita ovčice . Liza je bratoma potem razlagala, kako bode lepo, ko bodo mogli ovčico povsod voditi s sabo ter jo gnati na pašo. Zmerom bodo gledali, kako veselo bode skakala ; a čuvali jo bodo tud i skrbno, kakor so čuvale stare ovce svoj e mladiče. Ob takih pogovorih so se bili tAko vneli, da so mislili, da že imajo ovčico. Na vso moč veseli so se spustili v dir po hribu nizdolu ter zvihrali črez brv. Prva je stekl a črez brv Liza, za njo se je pognal Vinko. Oba, sestra in brat, sta tako skakala črez šibko brv, da se je majala in tresla pod njiju nogami. Vrhutega so rahle deske odskakovale tako, da se za Vinkom hiteči Dragotinček ni mogel vzdržati. Padel je sredi brvi in toliko da ni strmoglavil v divji cirniški potok. Vinko se brž obrne ter dvigne brata. Ker je bila v tem sestra dospela onkraj na trdna tla, in niso več odskakovale desk e Da brvi, sta tudi oba brata kmalu prišl a na drugo stran. Pot odtod do Roča je bila 2t 20 precej dolga. Otroci so potrebovali pač tričetrt ure, preden so dospeli do zadnjega vzpona.' domači hiši so imeli že luč ; kajti nastala je bila v tern že trda noč. Ze nad eno uro je hodila mati županja vsa v skrbeh semtertja. Stopila je iz sobe po kamenitih stopnicah na hodnik prod higo , potem se je zopet napotila na vrt in se ozirala na vse strani. Kmalu se je vrnila v sobo, a le za kratko časa , kajti nakrat si jo zopet videl na isti poti ; najprej na hodniku t. d. 2e od poldneva, od južine, ni videla nobenega svojih otrok. Ob štirih popoldne, ali vsaj kmalu potem, bi bili morali biti vsi doma, da bi vsi dobili čašico kave za malico. Mati županja jim je bila dovolila, da so smeli prosti, lepi popoldan v soboto prebiti gori v gozdičku. Tako so kmalu po južini vsi trije veseli stekli z doma. A zdaj se je bila naredila že noč, in od nikoder ni bilo slišati nobenega glasu, da prihajajo. Kje naj bi se bili tako zakesnili? Morda pa se je dogodila kaka nesreča malemu Dragotinčku, ki nikakor še ni bil tako trden v nogah? Materi so vstajale v duši različne mučne misli, skrbi. Cimdalje nemirnejša j e tekala iz hiše in v hišo in k vsem oknom. 1 Vzpon vidna . 21 Ali zdaj — čuj to so bili znani glasovi ! Ze od daleč so se čuti precéj dražljivi po govori iz doline v goro. Mati je stekla iz sobe — resnično, tam so prihajali njeni otroci po hribu domov. Ko so otroci zagledali mater, so stekli k njej, kolikor so pač koga bolj nesle noge . Vsak je hotel najprej povedati materi, kaj se je bilo zgodilo. Mali Dragotinček je seveda zaostal daleč za drugima. Vinko in Liza sta se vrgla skoro istočasno v mater in oba sta kar zasopla hotela povedati vse. Toda v tern hipu se zasligi močan moški glas : K večerji ! K večerji !" Bil je to glas župana, kije uprav bil dogeldomov zopravil, opominjaje svojo rodbino na stari hišni red. Ko so vsi mirno sedeli pri mizi, so otroci smeli pripovedovati. Ali vedi ga Bog zakaj : jeziček jim tedaj ni hotel nič prav teči ; kajti roditelji so zahtevali najprej, da jim otroci povedo, zakaj jih ni bilo k malici kakor po navadi. Naposled so prišli z resnico na dan, da je bilo gori v gozdičku Lizi precéj dolgočasno . Zato je nasvetovala, naj stopijo nizdolu do stare lipe. Ker se je pa odtod odpiral lep razgled na kapelico, na Cirnik in na ozko brv, je Lizo navdalo veliko vese1je, da bi bila kar pohitela tja. Rada bi si bila ogledala vse od blizu. Nekoč je že bila na brvi in še zdaj se ji je dobro zdelo, ko se je domislila, kako se brv trese in maje. Kmalu sta bila tudi brata zadovoljna z njenim načrtom, in odpravili so se na pot. Seveda so hodili veliko dalje, nego so si bili mislili. Ko so si bili otroci olajšali srce z odkritosrčno izpovedjo, so jih roditelji poučili , naj bodo odslej opreznejši in naj se ne udajajo vsaki želji. Na to so se ujuna6ili ter jeli gladkeje pripovedovati najprej o kapelici, potem o obeh otrocih in o čredi ovac. In zopet so ponovili isto, a go veliko natančneje. Naposled so jeli opisovati očetu in materi, kako veselo so prehajali preko Cirnika . Seveda jim je oče zdaj prepovedal, da ne smejo več tjadol k Cirniku. On sam je bil nejevoljen zaradi malovredne, zibajoče s e brvi črez potok. Kot župan je bil že večkrat sprožil misel, naj se brv popravi, a zaradi nemarnosti ljudi je bilo vse pri starem. Naš debelušček, Dragotinček, pa j e lepo zaspančka) !" reče oče na to. ,Njegovo dnevno delo je opravljeno, in dobro bi bilo, da je tudi vajino, Liza in Vinko! " Ob teh besedah oče malce potrese stol , na katerem je bil Dragotinček trdno zaspal. Zastonj! Zaspančka ni bilo tako lahko vzbuditi iz prvega, sladkega sna. Zdajci pograbi oče stol in zaspanca ter odnese oboje hkrati v spalnico. Skakaje sta šla za njim tudi Liza in Vinko ter se smejala prav od srca ob tem prizoru. Naposled pride za njimi tudi mati. Imela je precej dela, preden je vzbudila zaspanca ter otroke drugega za drugim spravila v postelj. tega dneva ni bilo kosila, ne južine, ne večerje, da ne bi bili otroci drug za drugim zdihovali pri mizi : „Oh, ko bi imeli tako ovčico!” oče je bil takega vzdihovanja naposled že do grla sit. Nekega večera je sedela mati z otroki pri mizi. Dragotinčku je bilo že strašno dolgčas, zakaj Liza in Vinko sta izdelovala domačo nalogo in se nista utegnila baviti ž njim. Dragotinček je že šestič vzdihnil : „0, ko bi imeli tako ovčico!” V tem pa oče hipoma odpré vrata, in v sobo šine resnično živa ovčica ! Zivalca je bila pokrita s kodrasto, snežnobelo volno. Bila je tako lepa, da otroci še nikoli niso videli lepše . Zdajci nastane tak vrišč, tako ropotanje po sobi, da res ni bilo razumeti več niti besede. Ovčica se je beketaje zaletala iz kota v kot, ker ni našla nikjer izhoda. Vsi trije otroci pa so od veselja vriščeč tekali za njo. Toda zdajci se začuje očetov gromki glas : ,Dovolj je toga dirindeja! Najprej treba spraviti ovčico v novi hlev. Vi, otroci, pa pojdite sem, da vam nekaj povem!" Vzpričo očetovega povelja so smeli otroci ovčico spremiti iz sobe. Jako so bili tudi radovedni, kje je novi hlev za ovčico in kakšen je. Resnično : globoko v konjskem hlevu je bila napravljena majhna pregrada iz čisto novih desak. Lepa, mehka stelja je bila nasuta v njej. Na tej stelji bode ležala ovčica. Tudi majhne jasli so bile v pregradi. Vanje so nasuli trave, sena in drugih dobrih reči, ki so šle ovčici v slast. Ko je ovčica legla na steljo in se je kolikor toliko že umirila, le nekoliko še plašno dihajoč, tedajje oče dejal : „Zdaj bode pa ovčica spala! ” Ob teh besedah je zaprl nizka vratca ovčičinega hlevca in potem je namignil otrokom, naj gredo za njim. Ko pridejo v sobo, sede oče na stolico ; postavi otroke predse, povzdigne kazalec ter prične resno govoriti tako-le : ,,Zdaj me pa posluŠajte, otroci, in dobro si zapomnite, kar vam povem! Malo ovčic o sem vzel njeni materi zato, da bi jo daroval vam! Zdaj morate v i ovčici biti to, kar jej je bila mati! Skrbno jo varujte in redite, da ji ne bo dolgčas in da ne pogine od žalosti po materi in po prejgnjem, domu! Ob vsaki prosti uri smete ovčico vzeti iz hleva, ž nj o se smete igrati in hoditi na izprehod. Lahko jo Ženete tudi na pašo. Tam naj sama muli travo, kolikor jej ijubo in drago! Z ovčico lahko hodite, kamor hočete. Toda nikoli ne smete ovčice puščati same, niti za trenotek ne, zapomnite si to! Kajti vedite . živalca je premajhna, da bi vedela, kod in kam. Lahko bi se izgubila ; hleva ne bi več nagla in Žalostno bi poginila. Kdor vzame ovčico iz hleva, ta pazi na njä, dokler je zopet ne prižene v hlev. Ali ste me dobro umeli ? Hočete ovčico čuvati tako natančno, kakor sem vam povedal ? Ali morebiti nočete? Kar povejte, tedaj jo pa še danes ponesem nazaj k njeni materi i Otroci vsi hkrati zavpijejo, naj jim oče pusti ovčico. Slovesno obljubijo vsi trije, da bodo ovčico varovali in skrbno redili, kakor je zahteval oče. Nikoli nočejo ovčice pustiti same. Vsak je zatrjeval, da bode sam ovčico zmerom gnal v hlev, ko bode čas za to, češ, da mu bode to v največje veselje. Toda oče je rekel, da se ni zanašati na take besede. Biti mora tako, da prižene ovčico domov tisti, ki jo vzame iz hleva! Pri tem naj ostane! Se enkrat so otroci obljubili, da bodo delali natanko po očetovih ukazih. 26 V potrdilo tega so segli drug za drugim očetu v roko. Vsi trije so bili silno veseli ob misli, da imajo za zmerom svoj o, lepo ovčico. Zvečer dolgo niso mogli zaspati od samega veselja. Celo mali Dragotinček, ki je sicer tako rad spal, ta večer dolgo ni mogel zatisniti oči! Ves razvnet je nekolikokrat zaklical proti postelji, v kateri je ležal Vinko : „Oče naj se prepriča, da se ovčici pri nas ne bode godilo slabo. J a z bodem skrbel za to!” III . poglavje . Kaj molk stori. Drugi dan so si otroci belili glave, kako bi imenov ali ovčico ? Liza je nasvetovala, naj jo imenujejo „Belodlačnico,” kajti tako se je imenovala mačka njene prijateljice, To ime se ji je zdelo res imenitno. Toda njena brata nista hotela nič vedeti o tern . le-to ime se jima je zdelo predolgo. * Vinko je nasvetoval, naj bi ovčico imenoval i „Fido,” kakor so nazivali v mlinu veliko psico, ki jo je zelo občudoval. Toda Liza in Dragotinček nikakor nista privolila, da bi se ovčica imenovala kakor tista hud a psica s širokim gobcem. Naposled so se zatekli k materi ter jo vprašali za svet, kako ime naj bi dali ovčici. Mati je nasvetovala, naj ovčico imenujejo po kakovosti njene volne, namreč : B e l i c o", ker je imela snežnobelo v o l n o. Otroci so bili s tern zadovoljni, in odslej se je ovčica imenovala tako . Imeli so z Belico tako veselje, da so pozabljali vsako drugo kratkočasje . Vsak prosti hip, ki so ga imeli, so vodili B e o iz hlevca ter potem zopet vanj . Nekoč so vsi trije otroci skupno izšli ter vodili Belico v gozdiček. Liza je sedla tam na star čok, a krotka Belica jej j e naslonila glavo v naročje. V tem sta Vinko in Dragotinček stekla na bližnje deteljišče ter za Belico natrgala lepe, soěnate detelje. Krotka živalca je kaj rada sezala po dobri piči in je otrokoma jedla kar iz rok ; ob tem pa je meketala kaj vesela. Drugikrat je kak otrok sam vzel ovčico iz hleva ter jo vodil s sabo ob raznih opravilih. Casih je n. pr. imel kaj naročiti v mlinu, pri peku ali pri stari perici. Vselej ob takih prilikah je Belic a vesela stopala ob svojem vodniku. Videti je bilo, da modra živalca umeje pogovore, ki so jih imeli tedaj ž njo Vinko, Liza, posebno pa njen veliki pri jatelj Dragotinček. Beli c a je ob takih prilikah odgovarjala svojemu spremljevalc u z veselim meketanjem. Pri ten pa je svojega vodnika gledala tako lepo in umno, kakor da jo silno zanimajo ti pogovori. Belic a je prihajala vsak dan nežnejša in zaupnejša do otrok. Ce je kdo prišel ponjo v hlev, se mu je vselej nežno privila, kakor bi bil otrok njena mati. Otroci pa so tudi B el i co ljubili vsak dan bolj. Redili, varovali so jo in po izprehodih in zabavah skrbno vselej donašali nazaj v njeno hišico v hlevu, n a mehko steljo . B olio a pa je tudi ob tej skrbi in postrežbi uspevala tako, da jo je bilo lepo gledati. Zredila se je, da je bila kar okrogla ; volno pa je imela, tako belo, da se je zdelo, kakor bi bila vedno odeta v praznično suknjico. Tako je minevala lepa, solnčna jesen , in mesec november je otrokom prišel tako hitro kakor nikdar prej. Zdaj se je dalo govoriti že o Boliču ; saj bode Božič že prihodnji mesec. Vinko in Dragotin6ek sta se veselila sedanjosti, a obenem sta se zaupno ozirala v prihodnost. .Veselila sta se neprestano z Belic o. Na vsakem izprehodu sta jej pravila o lepih rečeh, ki jih dobita o Božiču. Naštevala sta B e 1 i c i vse darove, ki sta si jih želela, da bi jih jima prinesel JezuMek na Sveti večer. Belica ju je poslušala vselej prav pazno, a brata sta jejtedaj obetala, da gotovo tudi ona dobi kaj dobrega na sveti veder. Tako sta se veselila dečka z Belic o vred, in vsak dan so si prihajali zaupnejši . Liza je bila nekoliko drugačna. je pričakovala kaj novega, izrednega, veselega, jo je to tako prevzemalo, da se je tresla , kakor bi bila mrzlična. Vse njene misli so se sukale ob novem veselju, ki jo je čakalo. Zato ni čudo, da je pozabljala starih zabav in razveseljevanj. Liza je imela prijateljico v véliki kmetiški hiši na poti k Cirniku. Bila je to prijazna M ari k a, ki se je zmerom strinjala z Lizo. K prijateljici je hotela Liza zdaj iti v vas. Z-njo bi se lahko natančno dogovorila o vseli željah in nadah, ki jih je gojila glede bližnjih božičnih praznikov. Z bratoma o tem niti ni hotela govoriti, ker so bile njiju želje povsem drugačne od njenih, a bratca j e niti razumela nista popolnoma. Mati je dovolila, da gre Lizika k prijateljici v vas. Prvega prostega popoldn e je smela Liza iti na pot. Komaj je strpela, ko ji je mati še ovijala gorko ruto okoli pleč; kajti novembra meseca so brili že precej mrzli vetrovi. Potem je Lizika skakaje odšla. Mati je gledala za deklico, dokler ni prehodila že polovice hriba ; potem pa se je vrnila v hišo. tem hipu pride Lizi na misel, da je pot vendar precej dolga in da bi bilo mnogo kratko6asneje, ako bi vzela B e l i c o s sabo, kajpada, je nista že vzela brata kam. Brž se vrne, steče proti hlevu in najde Belico mirno ležečo na :3 1 stelji. Kakor bi trenil, prime ljubko ovčico ter odhiti ž njo po suhem potu nizdolu. veter je podil pisano jesensko listje okro g njiju. V kratkem času sta dospeli Liz a in B e l i c a v kraj, kamor sta bili namenjeni. Kmalu se je Liza s prijateljico Maričko izprehajala po solnčnem prostoru pred hišo. Bili sta popolnoma zatopljeni v svoje pogovore. B e l i c a pa je vesela mulila travo ob Živem plotu, okolo vrta. Prijateljici sta si privoščili sladkih hrušek in sočnatih rdečih jabolk, katerih sta imeli dovolj . Kajti Maričkina mati je bila prinesla kar poln košek sadja iz hiše ter ga ponudila deklicama. Cesar ne bi pojedli, naj bi pa Liza vzela s sabo domov. Tako je bilo zmerom, zakaj Maričkini roditelji so imeli sadja na izobilje. Ko pride ura, da bi se Liza vrnila domov, se jej ponudi Marička, da jo spremi ; saj sta si imeli povedati še toliko! Ob živi h pogovorih sta dospeli do zadnje višave do Lizinega stanovanja, da uprav nista vedeli, kako in kdaj . Marička se je hitro poslovila, a Liza je hitela po potu navzgor, Treba se je bilo podvizati, saj se je bila naredila že terna. Ko pa Liza dospe že blizu hiše, jej kakor strela šine v glavo misel : Kje pa je Belica ?" Saj je bila ovčico 32 vzela s sabo ter še videla, kako je živalca mulila travo pred vrtno ograjo . Potem je pa popolnoma pozabila na ovčico, niti pa gledala ni več za-njo! V groznem strahu je Liza zvihrala, zopet po hribu nizdolu . Na vse strani je klicala : „Belica, Belica ! Kje si? 0 pridi, dej, pridi!” Toda vse j e bilo mirno in tiho! Belice ni bilo, pa je ni bilo! Liza je stekla do kmetiške hiše nazaj , do hiše, kjer je stanovala njena prijateljica. Luč je že gorela v sobi, lahko je skozi okno videla v sobo. Sedeli so za mizo pri večerji oče, mati in Marička, njeni bratje, hiapci ; na zapečku pa je ležala mačka. Pa, nikjer ni bilo sledu o Be ci, dasi je Liza, pogledavala po vseh kotih. Zdaj je Liza stekla okoli hiše, na vrt, okoli vse vrtne ograje in zopet na vrt, a tam od znotraj zopet okolo ograje. Pri tem je zmerom klicala in vabila : ,,Belica, pridi vendar! Prid i dej, pridi!' Vse zastonj! 0 ovčici ni bilo ne sledti ne tirú! Grozen strah napolni Lizi srce. Cimdalje temnejše je prihajalo. Veter je bril čimdalje silneje, da se mu je že iztežka ustavljala. Morala se je vrniti. Kaj je hotela storiti? Povedati se je bala, da je izgubila Belico, ker je bila pozabila na žival. Vendar materi bode povedala vse, prav vse! Tekla je, kolikor je mogla, v goro. 33 Doma je bilo že vse pripravljena za večerjo. Tudi oče je bil že doma. Liza je privihrala v sobo, vsa rdeča, segreta in razmršena, da je mati rekla : „Taka ne moreš k mizi ; pojdi ter se prej malce napravi! Izgini, pa se kmalu vrni v redu, sicer ne dobiš večerje ! ” Liza je takoj slušala. Do večerje jej ni bilo nič. Najrajši bi kar ne bila šla k večerji ; toda stvar ni šla kar tako! Potrta je sedla na svoj prostor za mizo. Strašen strah jej je stiskal srce, češ : Bog ve, kake opombe, kaka vprašanja pridejo zdaj na vrsto? Toda še preden jo je mogel kdo kaj vprašati, je nekaj drugega obudilo občno pozornost. Janez, domači hlapec, je pomolil glavo skozi vrata ter dejal: „Oprostite, gospod župan! Otroci so pač že vsi doma? Kakor pravi naša Spela, male ovce še ni v hlevu. ” „Kaj ?” odgovori župan. Tako je tedaj ? Kdo je vzel ovčico iz hIeva? Le brŽ : Kdo jo je vzel? " „Jaz ne!” „Jaz no!” „Jaz gotovo no! ” „Jaz tudi ne!” sta kričala Vinko in Dragotinček tako besno vsevprek, da se ni slišalo, ali je Liza molčala, ali je tudi kaj dejala. Mati reče tolažilno : ,,Le ne bodite kakor burja Liza gotovo ni vzela B eli c e. Ze popoldne je sama stekla k prijateljici 3 34 Marički in se je vrnila šele pred nekolikimi trenotki. " „Torej je vendar kdo vaju dveh! ” povzame brž zopet oče ter presunljivo po gleda oba dečka. Strašanski krik nastane. oba dečka sta se drla kar v eni sapi : „Jaz ne!” — „Jaz ne!” gotovo ne!" — Oba sta široko odprtih oči gledala v očeta, tako da je ta takoj dostavil : „Ne, ne, vidva nista ! Janez je morebiti vrata pri hlevu pustil odprta, ko je bila ovčica še doma. V istem hipu je utegnila živalca pobegniti . Vendar se mi zdi stvar neverjetna, pogledati moram sam!” Nato vstane oče ter odide iz sobe, da se sam prepriča v hlevu. Ko se prvi vihar nekoliko poleže, se otrok polaste drugi občutki . Mali Dragotinček nasloni glavo na roko ter glasno zaplaka : ,Zdaj srno izgubili Bell c o-! Ne bode je več k nam! Ubožica pogine od samega gladu !" Vinko se tudi ni mogel dalje premagovati. Glasno zajoka ter zakliče : „Da, zdaj prihaja čimdalje bolj mraz. Uboga B e l i c a nima kaj jesti in zebe jo! Oh, pogine, gotovo pogine!” In še bolj nego oba bratca se prične jokati in stokati Liza. Ni rekla sicer bese dice, vendar je spoznal lahko vsakdo, da je bila njena žalost večja in globeja ; Liza je pač vedela, zakaj . Se potem, ko sta bila Vinko in Dragotinček že davno zaspala na svojih blazinah ter sanjala vesele sanje o B e l i e je ležala Liza vsa nemima v postelji spanec jej kar ni mogel na oči. Sočutje do ovčice, ki gotovo zdaj plašna in zapuščena tava v temni, hladni noči, jej ni dalo zaspati ; a še bolj jo je mučila misel, da je vsemu ternu kriva sama Vrhutega jo je pekla vest, da je bila molčala o vsem tern, ko bi bila vendar morala govoriti ! Liza sicer ni klicala z bratoma: ,Jaz ne, jaz ne!" ; toda molčala je, ko je mati zaupno dejala : ,Liza, gotovo ni vzela B eli c e!" Deklica je občutila v dnu duše, da je z molčanjem grešila tako, kakor če bi se bila legala! Bila je nesrečna in si ni mogla najti ne tolažbe, ne miru. Naposled sklene, da jutri materi pove vse. Morebiti bode potem vendar še mogoče najti Belic o. Drugi dan je bil lep solnčen dan . Kojpri zajtreku so otroci sklenili, da pojdej o iskat B ell co, precej ko se konča šola . Saj nekje je vendarle obtičala nežna Živalca ! Popoldne so hoteli isto storiti . Vsi so bili prepričani, da bode do večera Belic a doma. Mati je otrokom še povedala v to lažbo, da je oče že na vse zgodaj poslal Janeza z doma, da kaj pozve o Belici. Potemtakem se lahko nadejajo, da najdejo živalco. Liza je bila srečna ob tern, kar je slišala. Mislila si je : „Zdaj mi ni treba praviti ničesar ! Vse se poravna kar samo po sebi!” Tadan so po vsem Roču iskali izgubljene ovčice, po vseh hišah so vpraševali po njej. Toda Belice le ni bilo nikjer. Nihče je ni videl ; ne sledu ne tiru ni bilo po njej. Se nekoliko dni so iskali in popraševali po ovčici. Zastonj! Potem pa je rekel župan, da je že dovolj iskanja ; zdaj ne pomaga nič več. ovčica je kje bedno poginila ali pa je zašla kam predaleč . Malo dni potem je padel prvi sneg. Padale so tako velike in goste snežinke, da je bil v kratkem času ves vrt globoko pokrit s snegom. Sneg je sezal col() do polovice vrtne ograje. Sicer so se otroci vsako leto zelo veselili prvega snega in so vriskali tem glasneje, čim več ga je padalo. Letos pa so bili vsi prav molčeči. Ta je kukal skozi to, drugi skozi drugo okno. Vsak je nehote mislil na Belic o. Bog ve, kje in kako leži zdaj pod snegom. Gotovo se trudi da bi ga pregazila, toda ne more 37 ga, pa ga ne more! In z dobro znanim bleketanjem milo kli6e, da bi jej kdo pomogel, a ni ga človeka, ni ga, da bi jo rešil . . . zvečer se je pridružil še oče ter dejal : Uh, kako je danes mrzla noč ! Sneg kar škriplje pod nogami! Ce je uboga B elic a še kje zunaj in ni še mrtva, to noč mora poginiti. Oh, zakaj sem prinesel ubogo živalco domov!" — A zdaj je bilo Dragotin.6ku zadosti : udaril je v glasen jok ; a tudi Vinko in Liza se nista mogla premagovati. Zaplakala sta z Dragotinčkom vred. Oče je naglo zapustil sobo, a mati je tolažila otroke, pač kakor je vedela in znala. Odslej ni župan nikoli več govoril o ovčici. Mati pa je otrokom pravila o lepih božičnih praznikih, če so slučajno zopet jeli žalovati po B elici. Pravila jimje, da je ljubi Jezušček prišel na svet, da bi razveselil, osrečil ljudi. Kmalu bode tukaj sveti večer, in tedaj bodo razveseljeni tudi oni. Ce je pa sočutni Dragotinček o temnih, mrzlih večerih zopet toževal : ,,Da bi se le e c i ne bilo treba tako tresti in umirati od mraza tam zunaj tedaj ga je mati tolažila : ,,Glej, Ijubi Dragotinček, dobri Bog skrbi tudi za male živali ! Morebiti je oskrbel Beli ci gorko posteljico, da jej ni sile. In četudi Belice ni več pri nas in jej ne mo remo postrezati z ničimer več, bodimo vendar zadovoljni : Dobri Bog bode skrbel za njo! " Vinko je tudi pazno poslušal, ko je mati tako uspešno tolažila Dragotinčka. Tako se je zgodilo, da sta bila brata zopet vesela. B el i c o sta izročila ljubemu Bogu v oskrbo; sama pa sta vsak dan čimdalje nestrpnej e čakala in sevnaprej radovala lepega božičnega večera. Toda Liza le ni mogla biti vesela. Videti je bilo, kakor da deklico nekaj teži. Ponoči se jej je večkrat sanjalo, da vidi Belico na poi sestradano, ležečo zunaj v snegu. In tedaj jo je Belica vselej žalostno pogledala, očitaje jej : „Glej, to si storila — ti!” Liza se je trepetaje probujala iz takih sanj, in vselej se je potem bridko jokala. Ko je hotela biti z bratoma vesela podnevi, pa ni mogla in ni mogla biti! Kajti zmerom in zmerom jej je prihajalo na misel : ,,Ce bi ve dela moja brata, da sem vsemu le jaz kriva, oh, kako bi bila huda name! (Motu in materi se Liza kar ni upala več naravnost v oči pogledati, saj jima je zamolčala to, kar bi bila morala priznati! Zdaj si pa ni upala več niti govoriti o Belici, kajti predolgo je bila roditelje varala v tun, češ, da ničesar ne ve o tej reči! Tako ga Liza ni imela veselega trenotka več na božjem svetu! Vsak dan je prihajala 39 žalostnejša in bednejša . Bratca sta se jej pač večkrat bližala in jo tolažila : „No, zdaj pa le bodi vesela, Liza! Božič se bliža! Pomisli vendar, kaj nam 1jubi JezuMek lahko prinese ! Toda Lizi se je ob takih prilikah orosilo oko na poi jokaje je dejala : „Vesela ne morem biti več, ne, res ne morem, niti o Božiču ! ” — To se je zdelo sočutnemu Dragotinčku vendarle prehudo . Tolažilno jej je odgovarjal : „Vidiš, Liza, če se .kar nič več ne da storiti, pa prepustimo vse ljubemu Bogu . Potem srno zopet mirni in veseli, če le nimamo kaj slabega na vesti! Tako pravi naša mati ! Od nje sem se naučil teh besed! ” A zdaj seje Liza šele pravzajokala! Dragotinčka je jelo biti strah. Kar pobegnil je od sestre, kakor je bil storil 26 prej Vinko. Tudi on ni mogel prenašati tega, da je bila sestra tako čudna, tako žalostna. Seveda, tudi materi se je zdelo čudno, da se je Liza tako izpremenila. Večkrat je skrivaj in tiho opazovala otroka. A vprašala ni v tem oziru Lize nikoli. IV. poglavje. Kaj daruje ijubi Bog. Mesec november se je bližal koncu. Snega je padlo še bolj na debelo, mraz pa je postajal hujši od dne do dne. Stara V rbovka v S t ari cerkvi je vlačila posteljn o odejo zdaj sem, zdaj tja. Ogreti se ni mogla pod njo. Tudi sobica je bila tako mrzla. Saj so imeli le še tako malo drv doma ; a v takem snegu, kdo naj bi šel v gozd nabirat suh- Ijadi? Pilo bi pač zastonj! Kavo so zdaj kuhali le malokdaj, in še takrat so morali zrna drobiti s kamenom. Malin je bil za vselej neraben ; a da bi si kupili novega, za to niso imeli novcev. Uboga stara Vrbovka je po pravici veliko tožila in stokala. Stari Vrbovčev Groga je sedel večinoma na zapečku. Poskušal je tolažiti tožečo ženo ter je obenem pletel nave jerbaščke. Dokler je neprenehoma snežilo in je bil globoki sneg mehak, je moral stari Grog a sam nositi svoje jerbase k sirarju, kajti ko bi bil pošiljal tja otroka — Minko in Pepčka — bi bila obtičala v snegu. Sneg ni bil skidan, da bi bili loge hodili v breg. Zato je bilo še staremu Grogi težko priti tja gor. Casih se je kar do pasa vdrl v sneg. Toda zdaj se je bilo nebo ujasnilo. Visoka snežna odeja je bila tako zamrznila, da silahko stopal po njej, kakor bi hodil pogladki cesti. Celo pod težkimi moškimi stopinjami ni pokal led. Zdaj sta torej otroka lahko 81a na pot. Minka se je zavila v ruto, a Pepček si je nasadil na glavo volneno kapo. Potem sta pa Ma, vsak nesoč nekaj jerbaščkov v roki. Ko prideta v dobri pol uri h kapelici, Minka položi svoje jerbašěke na tla ter prime Pepčka za roko, da bi stopila v kapelico. Toda Pepček se je zopet kujal . ,,Ne grem, zdaj ne bodem molil, zebe me v roke!' Tako go vorec, se je z nogami uprl ob t1a, da ne bi ga Minka spravila z mesta. Deklica pa ga je vlekla ter ga spominjala na to, kar je bil povedal župnik gospod Anto n. Bila je zelo v strahu, kakor bi Pepček mogel pogubiti njej insebi veliko srečo. Minka najsi je bila še mlada, je vendar vedela iz svoje izkušnje, kaj so težave in nadloge. Zato je bila zmerom vesela, če se jej je nudila prilika, da je mogla poklekniti ter iz srca moliti nebeškega očeta, ki hoče pomagati vsem siromakom, ki zaupajo vanj . Molitev je Minko vedno s pridom utešila. Pepček se je naposled udal, in oba sta stopila v kapelico. Minka je molila potihoma pobožno. Zdajci se zasliši tožeč glas v svečano tihoto. Plaho se obrne Minka k Pepčku ter mu zašepeče : „Ne delaj tako v kapelici, moraš biti miren. " Prav tako tiho, a jezno jej odgovori Pepček : ,Saj ne delam jaz tako, ti delaš ! ” V tem hipu se zopet zasliši isti tožeči glas, a močneje. Pepčekje venomer zvedavo pogledoval na oltar. Zdajci prime Minko za roko ter jo tako sllno potegne iz klopi k oltarju, da je morala za njim. Tu, ob vznožju oltarja, je ležala bela ovčica . Na pol jo je zakrivala preproga na oltarju, pod katero je bila zlezla. Ovčica je trepetala mraza in je tanke nožice razkrečila, kakor bi se ne mogla gibati več od same otrpnjenosti . „To je ovčica ! Zdaj sva vendar dobila darilo, kiselahkovidi!” pojasnjuje Pepček. Minka je zelo začudena gledala Živalco. Tudi njej so prišle na misel besede gospod a Anton a. Ni mislila druzega, nego da je Ijubi Bog njej in Pepčku poslal v darilo to ovčico, saj daruje vsakemu pobožno molečem u človeku kaj lepega in dobrega! Samo to ji ni šlo v glavo, da je ovčica bila tako upehana, rekel bi : na pol mrtva. Sklonila se je k živalci ter jo jela gladiti po telesu, deg : „Ne boj se, ovčica, ne boj se!” Toda ovčica se je komaj genila in je le zdajpazdaj zopet tožeče zameketala. „Ovčico morava ponesti domov ter jej dati krompirčka, lačna je ubožica, lačna! ” reče Pepček. Druge nadloge deček ni poznal nego lakot, saj je tudi njega časih silila ta nadloga, da je tožil. „Kaj bi se menil o tom, Pepdek? Saj veš, da morava k sirarju!” ga opomni vestna sestrica Minka. ,,Pa tako same je vendar ne moreva puščati tukaj, " jo zavrne Pepček in zamišljen pogleda nemirno dihajočo ovčico. „Zdaj vem nekaj,” se oglasi Minka po kratkem premisleku. „Tako-le storiva : Ti ostaneš tu pri ovčici, jaz pa stečem sama k sirarju, kolikor morem. Potem se vrnem ter nato poneseva ovčico domov! ” Pepček je bil s tem predlogom zadovoijen, in Minka je takoj stekla z jerbaščki k sirarju. Kakor lahka srnica jo šinila po gladki sneženi cesti v breg. Pepček je sedel na tla ter Zadovoljen opazoval „Iepo darilo.” Ovčica je bila pokrita s tako lepo gosto volno, da si Pepček ni mogel kaj, da ne bi bil ene roke vtaknil v volno. In res se mu je zmrzla roka takojpogrela v volni. Zato brž vtakne še drugo roko v volno. Zdaj pa se pomakne prav tik ovčice. Njeno telo je bilo zanj kakor majhna peč. basi se je ovčica sama tresla od mraza, je vendar bil njen kožušček za Pepčka izvrstna grelnica. V pičli pol uri je Minka zopet pritekla v kapelico. Zdaj sta hotela otroka „svoj dar” vesela spraviti domov k staremu očetu in k stari materi. Toda zastonj sta poskušala ovčico spraviti na noge. Bila je tako slabotna, da se je takoj zopet zgrudila, ko sta jo vzdignila. Vselej je tudi milo zameketala, ko se je zgrudila na tla, „N e s t i jo morava!” reče Minka . „Toda pretežka je. Moraš mi pomagati Pepček! ' Ob tem je poučila Pepčka, kako naj ovčico prime, da je ne bode bolelo. Tako sta otroka skupno odnesla ovčico. Seveda je šlo nekoliko počasi ; kajti bilo je precej nepriročno, nositi v dveh tako teŽo. Toda ta dar je otroka tako veselil, da nista odnehala, doker nista dospela do rodne koče. Radostno sta pohitela v sobo iznenadit deda' in babico 2. „Dobila sva ovčico, Živo ovčico s prav toplo volno!” zakriči Pepček, že pri vhodu. Ko prideta v sobo, položita ovčico pred strmečega deda na klop. Zdaj začne Minka natanko popisovati, kaj se je prigodilo. Poudarjala je, da se je uresničilo to, kar je pravil Ded = stari oče. 2 Babica stara mati . gospod Anton : „Ljubi Bog daruje vsakemu nekaj, če pobožno moli, le d a tega ne moremo videti vselej. ” „No, danes pa to lahko vidimo!” seže Pepček sestri samosvestno v besedo. Stari oče pogleda svojo ženo, čeg : „Kaj praviš ti na to ?” Ona pa je zopet gledala njega ; potem pa je dejala : „No, Grog a, zini, zini! Kakä se ti zdi ta stvar?” — Starček nekoliko pomolči, potem se odreŽe : gospodu župniku bode treba iti ter ga vprašati, kako si razlagajmo njegove besede. Poj dem pa kar sam!" To rekši vstane, si posadi staro kosmato kapo na glavo ter odide v Župnišče. Vrbov6e v Groga se je kmalu vrnil ; a ne sam, nego z župnikom, g. Antonom. Duhovnik pozdravi staro Vrbovko ter jej izpregovori nekoliko tolažilnih besed. Potem sede k utrujeni ovčici ter jo opazuje. Na to pokliče Minko in Pepčka predse ter ju pouči : ,,Vidita, draga otroka, tako je : Ce človek moli, mu Bog d aruje veselo, zaupanja polno srce. In to je lep dar in tega daru se oklepajo še drugi dobri darovi. Ta ovčica tukaj pa se je izgubila. Morebiti pripada veliki čredi, ki je že pozno jeseni šla skozi nag() vas. Pastir bode že poprageval po njej. Vsekakor je že dolgo, kar se je izgubila, kajti vsa je se stradana, skoro mrtva. Morebiti jej niti 2iv1jenja ne rešimo več. Najprej ji je treba dati nekoliko gorkega mleka, potem bode treba poskusiti, kaj bi lahko užila. " Dobri gospod Anton je, to rekši, ovčico malo privzdignil ter lej položil roko pod glavo. Zdaj izpregovori stari Groga nekako obupno : Storiti hočemo, karse bodedalo. Minka , pojdi in poglej, ali je kaj mleka pri Toda gospod Anton je branil Minki, da bi šla. Dejal je: „Ne mislim tako! Ce vam je prav, vzamem ovčico sabo v župnišče. Saj imam tam dovolj prostora in skrbel bodem dobro zanjo Obema starima se je odvalil velik kamen od srca, ko sta to zaslišala. Kajti hotela nista, da bi ovčica poginila za lakoto; a kje bi jemala pi6e za bolno živalco, ko niti sama nista imela ničesar ? Zdaj vzame gospod Anton ovčico vnaročje ter jo odnese v župnišče. Pepček je dalje časa gledal za njim ter malce — godrnjal. . . nekaj dni je stari Groga zopet videl , kako je gospod Anton prihajal proti nje govi koči. Začuden reče svoji ženi: „Kaj meniš , za kaj prihaja dobri gospod Anto n že zopet k nam ? ” No, morebiti pa je ovčica poginila . Zdaj nam pa prihaja to pravit, da ne bi morebiti pričakovala od pastirja kaj vinarjev , ker srno našli ovčico . " Gospod Anton vstopi. Videlo se mu je, da ne prinaša vesele novice. Minka in Pepček sta mu priskakljala nasproti, lepo krščansko ga pozdravivši. Oba je ljubko pobožal, potem je potihoma rekel staremu Grogi : „Prav bi mi bilo, če pošljete otroka nekoliko iz hige ; imam nekaj govoriti z vami! ' Staremu Grogi ni bilo nič kaj lahko pri srcu, ko je zaslišal te besede. Mislil j e sam pri sebi : „Ko bi le staro mogel nekoliko odmekniti, da ne bi slišala, ali mi ima gospod Anton povedati kaj neveselega . ” Minki poda kositerno posodo ter reče : „Pojdi s Pepčkom po mleka! Ako bi bilo pa še prezgodaj, počakajta tam pri kmetu ; saj je gorko v kravjem hlevu! ” Ko otroka odideta, pomakne gospo d Ant o n svojo stolico bliže k postelji stare Vrbovke ter reče: „Pridite tudi vi nekoliko bliže, Groga, imam obema nekaj povedati, pa jako nerad, ker novica ni prevesela. No : vajin Jože je nekaj naredil.” Toliko da gospod Anton izpregovori te besede, že jame stara Vrbovka strašno toževati. Zopet in zopet je bridko klicala : ,,Moj Bog, da sem morala učakati še to! To je bila moja zadnja nada, da bi se Jože poboljšal ter se vrnil domov. Tu naj bi nama kaj pomagal na stare dni. In zdaj, slutim, je vsega konec! . . . Morebiti naju zadene še velika sramota zaradi njega . In vendar sva pošteno živela do visoke starosti! Kako rada bi potrpela vse, o ničemer ne bi tožila, brez godrnjanja bi še dalje ležala na trdi postelji in vse življenje bi si ne privoščila več požirka kave, če bi le tega ne bilo — z Jožetom! Oh, če le ni sebe in naju pripravil v nesrečo in sramoto !" Tudi stari Groga je preplašen in pobit sedel na stolu. „Kaj pa je storil Jože, prosim vas, du hovni oče ?” vpraša naposled Groga. morebiti kaj prav hudega?" Gospod župnik odgovori, da pravzaprav še samneve, kajje.Slišaljele,da je J ože, nekaj napravil tam gori nad Cirnikom. Zdaj ima neki opravilo z županom na Roču. Ta ga gotovo dá zapreti. „Oh, ti moj Bog, torej tam gori se je skazil?” jame stara mati toževati iznova . „Kako se mu bode godilo! Gotovo ga bodo trdo kaznovali !” „Ne, ne, mati Vrbovka, ne smete misliti prehudo”, pojasnjuje gospod župnik ,,Zupan na Roču ni le imovit mož, nego tudi izobražen in moder človek. Poznam ga že precej let. Povedati varna moram, da sem že čestokrat bil v važnih pogovorih ž njim in z njegovo soprogo, ki je jako miločutna in izobražena žena. Mi trije srno se vselej prav dobro uveli, in povem varna po pravici, da me vselej nekaj vleče na Roč, če že dolgo nisem bil tam. Zdaj namerjam zopet v kratkem času iti tja, da vidim, kaj je z Jože t o m. Gotovo porečem dobro besedo zanj pri županu." Ta namera gospoda župnika je oba stara zelo potolažila, in hvaležna sta bila gospodu župniku zanjo. Vendar se je v duši stare vrbovke še enkrat obudila žalost. Tožeč je rekla: „Ce le jaz sama nisem kriva, da je zdaj tako hudo z nama, ker sem tolik o tožila in jokala o prav ničnih rečeh ! A odslej ne bodem več taka, povem vara, gospod župnik ! Kaj mislite, ali ljubi Bog v nebesih vzprejme mojo pokoro in me ne bode kaznoval tako trdo?” Gospod Anton je tolažil staro ženico ter jo spominjal, naj ostane pri svojern sklepu. Potem je vstal ter obljubil, da zopet pride, kakor hitro se vrne z Roča in lahko kaj več pove o Jožetu. Vrbovčev Groga je gospoda žup nika spremil do hišnih vrat. Tu ga je vprašal : „Kako pa je z ovčico, gospod župnik? Ziv i še ali je morebiti že poginila?” Kaj še, poginila ni!" odgovori gospo d Anton veselo. "Polagoma se zopet redi in že skače, da jo je veselje gledati. Pa je tudi krotka živalca, ta ovčica! Prav žal mi j o bo oddati, ko se vrne pastir. Naznanil sem mu, da je ovčica pri meni . Gotovo jo tukajpusti, dokler se ne vrne v te kraje. A zdaj z Bogom, oče Groga !" Gospod župnik stisne staremu Grogi• roko ter hitro odide; kajti imel je še drugih bolnikov, ki so hrepeneli po njegovi tolažbi in ga nestrpno čakali. Saj je bil dobri gospod Anton znan v vsej Stari cerkvi in še daleč naokrog kot tolažnik ubogih in bolnih ljudi! V. poglavje. Na sveti večer. Prišel je bil dolgo zaželeni sveti večer. Od ranega jutra sta že Vinko in Dragotinček tekala iz sobe v sobo, po stopnicah dol in zopet gor ; nikjer jima ni bilo obstanka. Kar strpeti nista mogla od same radovednosti, kaj jima na večer prinese ijubi Jezušček. Vsa razvneta sta čakala svoje sreče. Zdelo se jima je, da napoči sveti večer prej, ako tekata semtertja. Liza je sedela prav tiho v kotu. Bratorna je komaj odgovarjala, če sta se, vihraje mimo nje, za hipec ustavila pri njej ter jej pravila, kaj vse upata dobiti od ljubega Jezuščka ta večer. Takega svetega dneva ni Liza bila doživela še nikoli. Kako je sicer v radostnem nemiru in v sladkih nadah čakal a svetega večera ! Kako jej je bilo sicer srce polno sreče in radosti! Nič lepšega ni bilo zanjo od teh uric, ko je tako pričakovala, in ko so se jej potem hipoma izpolnile želje. Dä,, dá, to je bilo lepo, ko je videla ob ža ö2 rečih svečah, da so se ji izpolnile malone vse želje, ki jih je gojila med letom Zdaj pa je vsa potrta sedela . Rada bi se bila veselila kakor brata. Toda zdelo se jej je, kakor bi ji težak kamen dušil vsak pojav radosti. Ce se je pa silila, odvaliti ta kamen s srca ; če se je silila pozabiti vse in se veseliti svetega večera, kakor nekdaj : tedaj se ji je zdelo, kakor bi prihajal nekdo, ki jej donaša žalostno poročilo : „Glej, našel sem mrtvo Belico in vem, da si jo izgubila in pozabila ti, to bodem povedal tudi očetu ! ” In tedaj se je Liza še bolj stisnila v kot ter tanko poslušala. Veselja je bilo konec, ni se jej moglo naseliti v srce ! Proti večer sta se Vinko in Dragotinček vendar nekoliko umirila. Spustila sta se na stolček ter si tam skrajno radovedna šepetala na uho. „Kaj misliš”, pravi Dragotinček, „če bi nama Jezušček prinesel vsakemu lepo žogo ? Kako bi se lepo igrala Morebiti pa Jezušček ne misli na to?” „Morda, morda”, odgovori Vinko . ,,Pa veš, meni bi bolj ugajale nove s ani. Stare so že pokvarjene in tudi niso dovolj prostorne. Jaz bi si želel takih sani, da bi lahko vsi trije sedeli na njih. Saj mislim, Pojav radosti znamenje radosti. da Liza vendar ne bode vedno tako žalostna in da se bode rada vozila z nama na saneh." „Da, pa tudi škatla z lepo poslikanimi deščicami bi mi zelo ugajala”, pripomni Dragotinček. „Sestavljala bi ž njimi hiše, cerkve in drugo. Skoro boljše bi bilo, če bi nam Jezušček prinesel tako škatlo ; ali ne ?” seveda I" odgovori Vinko nekoliko počasno, kajti v tem mu je prišla že druga misel. „Kaj pa, če bi nam ljubi Jezušček prinesel škatlo z različnimi barvami in bi zopet lahko slikali po veliki poli vojake?” „O! o !” vzklikne Dragotinček ves razvnet od sladkih nad Zdaj stopi mati v sobo. „0troci”, je dej ala ter pomignila s prstom, „luči pri klavirju so prižgane. Pojdimo, da zapojemo pesmico. Kje je Liza?” V mraku mati ni zapazila, da je Liza sedela v kotu. Tudi brata tega nista vedela. Ni se bila zglasila prav nič. Zdaj pa stopi iz kota, in vsi odidejo v drugo sobo h klavirju. Mati sede h klavirju ter zaigra in zapoje. Vinko in Dragotinček sta po svoje pomagala peti. In ko so v pesmi prišle na vrsto besede : ,O Jezus, tolažitelj naš, zveseli tožno nam srce ! " je zapel Dragotinček ves vesel ; videti je bilo, da nima ,,tožnega srce. Toda Liza je vedela, 54 kaj se pravi, „tožno srce”! Požirala je in požirala solze in ni mogla peti dalje. Ko odpojo, mati vstane in reče : „Zdaj ostanite lepo skupaj in mirujte, dokler se ne vrnem.” Liza pa steče za materjo ter dé z žalostnim glasom : „Mati, mati, ali vas smem nekaj vprašati ?” Mati potegne deklico v spalnico ter jo vpraša, kaj hoče. „Mati, mati, povejte mi, ali more ljubi Jezus razveseliti vsa žalostna srca ?” vpraša deklica vsa v skrbeh in v strahu. „Da, otrok moj, vsa, prav vsa poštena srca!” odgovori mati. „Izvzeto je le eno srce, tisto, ki daje v sebi prostora kaki krivici, katere se noče iznebiti!” . . Zdaj se Liza glasno zajoče. „Pa saj se hočem iznebiti krivice, da, hočem se! Jaz sem bila takrat Belico vzela s sabo ter jo izgubila in pozabila. Potem pa sem zamolčala vse! Jaz sem kriva, da je od glada in mraza poginila uboga živalca! Mene n e veseli nobena reč več na svetu! ” Mati ganjena prime Lizo za roko ter jej reče tolažilno : Zdaj si izkusila, ljuba Liza, kako nas dela nesrečne krivica, ki jo skrivamo v srcu. To si dobro zapomni in nikoli ne greši več ! Zdaj pa, ko si se ske sana izpovedala storjene krivice, gotovo pride ljubi Jezu§ček tudi v tvoje srce. In to srce bode zopet veselo ; kajti posebno danes želi 1jubi Jezus oveseliti vsa srca! Zdaj si pa oteri solze ter stopi potolažena za bratoma. Kmalu pridem za tabo ! Lizi se je odvalil težak kamen od srca. Cutila se je tako lahko in prosto, bi bila rada poskočila čez devet gora . Sele zdaj si je bila v svesti : Nocoj j e svet i v e č e r! Kaj se utegne še vse zgoditi nocoj ! Vse je kipelo v njej od samega veselja. Edina žalna misel jej je vstajala v duši, misel na : Belico ! Kje neki leži zdaj živalca poginola za lakoto ? Ko priskaklja Liza k bratoma, se oba jako začudita. Dragotin6ek pa takoj re6e : „Prav je, da si zopet taka! Vedel sem da bodeš na sveti večer zopet vesela! ” Zdaj je hotela Liza v živih pogovorih kazati svoje veselje proti bratoma; hotela jima je povedati, da jej zopet vesele nade vstajajo v duši A komaj je bila začela zgovo-rno pripovedovati, ko jame krepkeje in krepkeje peti domači zvonec. Dragotin.ček je bil toli razvnet, da je prebledel : „Tiho, molite : Jezu 'g ček gre!” V tem hipu odpre mati vrata, in morje svetlobe se razlije po sobi. Otroci šinejo v razsvetljeno stransko sobo. . . Tu se je vse naokrog bliskalo in svetilo. Od same čudovite lepote niti ni bilo mogoče spoznati takoj, kaj je bilo vse tukaj . Sredi sobe je stala hoja, polna jasnih, žarečih lučic po vseh vejah. Rožnati ange1j6ki in svetli ptički so pluli okolo sveč. Rdeče jagode, svetle črešnje, pa zlate hruške in ziata jabolka, vse to je viselo po vejah. Otroci so kar onemeli od samega začudenja ter se radostno gnetli okolo božičnega drevesa. Ali zdajci šine nekaj v sobo ter se zaleti v Lizo, da bi bila skoro pata. Liza zakriči, da je veseli klic izpreletaval u gesa. . . Resnično : tu je stala — B e l i c a! Zivalca je bila debela kakor polh ; nagajivo in čvrsto je butala ob Lizo ter si mela glavo ob njeno krilo, obenem veselo meketaje. *Vinko in Dragotinček, začuvši znano meketanje, pritečeta k ovčici, skoraj nista mogla umeti, da je vse to res." Ne mrtva, ne lačna, ne zmrzla, nego živa in vesela je stala B pred njima! Otroci bi jo bili malone zadušili, tako strastno so jo objemali . V tem ugleda Dragotin6ek še nekaj drugega. „Vinko, Vinko, žoge, žoge ; vidiš li, kako srčkane žogice?” Toda Vinko je bil že skočil na drugo stran Dragotinčku za kriči : „Sem pridi, Dragotinček, sem! Glej nove s an i! Oj, kako so lope!” In ko Dragotinček pohiti k njemu, se oglasi Vinko iznova : „Pa glej tu : škatla z barvami Glej, glej, koliko čopičev je v njej! In kaj zopet tu : škatla z deščicami, da si bodemo ž njimi zidali hiše in cerkve!” . . Liza je še zmerom stiskala in gladila Belic o, kajti živalca je bila zanjo najljubš i dar. O, kako vesela je bila zopet sedaj! Vse , vse je minilo, kar je mučilo deklico. Vse j e bilo zopet dobro. Kako je bilo to mogoče ? Zdajci zagleda Liza dvoje detinskih oči. Odprti sta bili na široko ter sta strmeč zrl i v svetlo božično drevo. Saj to je moral biti Pepček ! Liza vstane s tal, kjer je doslej čepela pri Belici res : tu je stala tudi Mink a poleg P ep 6k a ! Strmeč je gledala tudi Minka vse te lepe reči . Liza stopi k otrokoma . „Si H danes kar nenadoma prišla k meni, Minka?” vpraša. „Kaj praviš : božično drevo je res lepo, kaj pada! Ali si vedela, da pride Jezušček danes k nam ?” „O, ne, ne!” odgovori Minka boječe in tiho. Tvoja mati naju je vzela sem. Sele danes je gospod Anton povedal, da je ovčica v a š a, in midva sva jo prinesla semkaj ." „Vidva sta torej prinesla Belico?' Pa odkod, Minka, odkod? Kje je bila ovčica ? Kako more biti živalca tako zdrava, tako debela ? " V tem hipu pristopi mati županja ter pove Lizi, da bode kasneje zvedela vse. Zdaj pa naj vzame otroka s seboj k mizi pri oknu ljubi Jezušček se je spomnil tudi njiju Toda Pepčka ni bilo izlahka spraviti z mesta kajti tako lepega drevesa s tako krasnimi, svetlimi, čudovitimi rečmi na vejah ni bil videl še nikdar. Kar oči ni mogel obrniti od te krasote. Niti koraka ni šel dalje, dasi j e bilo vabilo tako laskavo. Naposled reče Liza : Le pojdi, Pepček, tam od mize tudi natanko lahko vidiš božično drevo ; potem pa še pogledaš, kaj je tebi prinesel ljubi Jezušěek ! ” Zdaj se je Pepček vendar udal ter se počasi pomikal dalje, a ne da bi bil pogled obrnil od drevesa. Došedši k mizi, naglo po.. gleda na njo in na njej zapazi reči, katerih se ne bi bil nadejal nikoli. Na krožniku je ležala medena potica, tolika, da še ni bil videl večje . Okolo potice pa je bilo nagomiljenih vse polno rdečih jabolk, orehov in lešnikov. In zraven vsega tega je ležala torba, v katero si lahko zložil vse, kar se rabi v šoli. In nov abecednik, tablica in pisalo, kar je Pepček že letos rabil v šoli, vse to je bilo že v torbi ! Vrhutega je ležala poleg torbe volnena ka mižola, kakršne Pepček še ni bil videl. Odkar je Liza rekla : „To vse je Pepčkovo, je Pepček stal kakor okamenel pri mizi. Sedaj je pogledal Minko, ali res verjame vse to, a sedaj zopet na svoje zaklade. M i n k a se pa tudi ni mogla nagledati svojih daril : lepega, gorkega krila in krasne škatle, napolnjene s šivalnimi potrebščinami ; zraven škatle pa je bila velika medena potica. A zdajci se deklica prestraši, kajti župan se je bližal z možem, ki je bil stal prej le, pri vratih s hlapcem Janezom in z deklo Spelo. „Le poglej, gotovo ju več ne poznaš!” Takó reče župan tujemu možu ter zopet odide. Tuji mož pa iztegne roko proti otrokoma. Daj mi roko, Minka!" izpregovori vidno ganjen. Minka sluga, poda mu roko ter hkrati resno pogleda moža . „Minka, Minka,” deje zdaj mož z drh tečim glasom, „ne delaj se vendar, kakor bi mi bila tako tuja! Saj imaš prav take oči kakor tvoja rajna mati! Dej, pridi sem, Minka, jaz sem tvoj o 6e, in zdaj me tako poglej , kakor me je pogledovala — ona, tvoj a mati!” „Midva imava samo starega očeta in staro mater,” pojasni Pepček , ki je vse videl in slišal. „Ne, ne, Pepček, resnično varna povem, vidva imata tudi očeta, in to sem jaz!” odgovori tujec ter prime vsakega otroka za roko. „Uvenita se, da je tako. Morata me spoznati. Minka, kaj ne, ti hočeš biti prijazna s svojim očetom ? Saj si popolnoma taka, kakršna j e bila tvoja mati! ” Mož si je moral zmerom brisati solzne oči. „Da, hočem, hočem!” odgovori Mink a obupno, „pa saj vas niti ne poznam! ” Župan je doslej nekoliko oddaljen opazoval ta prizor. Zdaj stopi zopet k mizi. „Jože,” reče resno, „vem še za nekega očeta in za neko mater, ki žalujeta, da ju sin ne pozna več in nima za nju dobre besede, usluge, dasi sta mu njegova otroka zredila tako lepo. Toda danes je sveti večer, danes naj bodo vsi veseli. Pojdi, Jože, ter naprezi vranca pred sani. Svoja otroka popelješ domov ; drugo prepuščam tebi! ” „Bog vam plati, tisočerokrat vam Bog plati, častiti gospod župan!” vzklikne Jože in komaj zadržuje solze. „Gospod župan bo- dote z mano gotovo zadovoljni, tako gotovo , kakor si želim, da bi mi bil Bog milosten!” 61 Dobro, dobro, Jože! Zdaj pa le ročno na delo. To vzemi s sabo na sani!" Ob teh besedah pokaže na velik zveženj pole g otroške mize. Jože ga zadene na rame ter odide hvaležnega srca . Zdaj zlože županovi e darila Minkina in Pepčkova, potem se otroka zahva1jujé poslovita. Zmenili so se, da prvo lepo nedelj o spomladi prideta Pepček in Minka zopet k županovim. Potem pa pojdejo tudi Liza in njena brata v S t aro c e rke v. Hoteli so prej ko mogoče z ovčico vred iti v vas h gospodu Anton u. Radi bi ga bili osebno zahvalili, da je bil tako izvrstno skrbel za Belic o. Spela prime vsakega otroka za eno roko ter ju spremi iz hiše, da ju lepo bosadi na sani. Mati županja pa še enkrat zakliče za Spelo : „Spela, dobro povij otroka v odejo na saneh, da ne prezebeta! ” V sobi pa, pod božičnim drevesom j e vladalo veselje še dolgo, dolgo . Mnogo veselega vriskanja je bilo slišati ob opazovanju lepih reči, ki so bile razgrnjene pod božičnim drevesom. Največje veselje je vladalo seveda zaradi zopet najdene, veselo meketajo6e ovčice . Dočim je vranec tekel izpred županove hiše, je stopal župnik gospod Anton v Stari cerkvi po cesti, ki jo je razsvetljevala mesečina. Pot ga je vodila naravnost k Vrbovčevemu Grogi. Zadovoljen se je smehljal, kajti spominjal se je, da je bil pre d desetimi dnevi v posetih na R Ö 6u. Tu je zvedel, da z Vrbovčevim Jožetom ni bilo tako slabo, kakor si je bil mislil . Jož e je bil utekel od svojega gospodarja, ker j e bil le-ta pregrdo ravnal ž njim. Jožetov gospodar pa je bil bogat in ugleden mož, kateremu ta Jožetov beg kar nič ni ugajal . Začel je stražno razsajati ter je Jožeta zatožil pri roškem županu. Ta pa je menil, da se s hlapcem ne sme ravnati grdo, bodis i njegov gospodar že kdorkoli . Jožeta ni zadela nobena kazen, nego lahko je šel svoj o pot dalje. Toliko je bil zvedel gospod Anto n od župana. Sam pa je pravil županu o stari h roditeljih Jožetovih ter o njegovih dveh otrocih. Pojasnil mu je, da Jože ni napačen človek, le nekoliko lahkomiseln, in da je le smrt njegove dobre žene kriva, da je mož prišel s pravega tira. Poprosil je župana, naj Jožeta nekoliko potolaži, ,, gotovo bi napravilo to dober vtisk nanj . Zupan je gospodu Antonu obljubil, da to stori ; županj a pa je še dalje pozvedovala po razmerah starega Vrbovčevega Groge in njegovih vnučkov. Tako je prišla vsa stvar na dan. Naposled gospod Anton pove tudi o ovčici, ki sta jo našla otroka in ki je bila zdaj v njegovi oskrbi. Tako se je zvedelo, čigava je izgubljena ovčica, in da je to Belic a. Zupan in županja sta bila zelo vesela. Naprosila sta gospoda župnika, naj pošlje otroka na R o č ; sama naj prineseta Belic o. To se zgödi na sveti večer, da bodeta tudi onadva deležna božičnega veselja. Ta naloga je bila za dobrega gospod a Antona v veliko veselje. Toda o božičnem drevesu ni žugnil nikomur, ne starima, ne otrokoma. In prav zdaj se je zadovoljen smehljal, ko se je spomnil, kako izenadena bodeta otroka. Ker bi bil rad videl vesele obraze, je že v mraku romal proti koči rbov6ev e g a Grog e. Toliko da stopi v hišo, mu zakliče stara Vrbovka : „Hvala Bogu , gospod župnik, da pribajate! Vi še potolažite kako žalostno srce! Oh, pomislite: tako je že pozno, in otrok še ni domov! Treba jima bo črez Cirnik. Moj Bog, če se jima pripeti kaka nesreča ! ” „Ne, ne, mati !” odgovori gospod A n t o n vesel. ,,Danes vam ni treba več tožiti, danes je dan veselja. Jezušček čuva danes posebno otroke, da se jim ne zgodi kaj slabega. Midva pa porečeva kako, da nama čas lože preidi, dokler otroka ne dospeta. Vi pa tudi pojdite sem k nama, Groga! " In dočim so med gospodom Antonom in starima tekli živahni pogovori, je Jož e dobro gonil vranca. Dirjal je, da se je zdelo, kakor bi sani letele po zraku. Kajti Jožeta je preobdalo veliko hrepenenje, da bi bil že rad doma. Sest let ga ni bilo pod domačo streho. Večkrat je v tem času mislil na dom ; a vselej mu je ob tej misli srce polnila velika žalost; kajti spomnil se je umrle M i c e in siroščine doma. Da bi ubežal tem žalostnim spominom , ga je gnalo dalje in dalje po svetu. Toda danes, odkar je videl svoja otroka, se mu je zopet zdelo vse drugače. Hčerka Minka, živa podoba rajne matere, mu je bila pred oči pričarala one srečne dneve, ki jih j e prebil ob uzorni svoji ženi in svojih starših v domači hiši. Zdelo se mu je, da kar ne more strpeti, dokler ne vidi zopet domače hiše in staršev. Zdaj se sani ustavijo pri vrbi, Jož e dvigne otroka s sani ter vrže debelo odejo čez vranca. Potem prime z eno roko Minko , z drugo pa Pepčka ter vodi otroka v kočo. Zdajci se Jožetu jame tajati srce. Jokaje steče k materini postelji ter zakliče : ,,Mati, oče ! Ne bodita več huda na-me ; odpustita mi vse! Vse bodem gotovo rad storil, da bodeta odslej imela kaj boljših dni! vem, da vam je trda predla prav zaradi mene ; a odslej bode bolje z božjo pomočjo! " oče in mati sta se morala jokati sa- mega veselja, Mati pa je jecljala neprenehoma : ,Jože, Jože, je-li tudi mogoče ! Nikoli ne bi bila verjela, da ti Gospod Bog tako prenovi srce! Hvaliti Ga hočem in Mu biti hvaležna do zadnjega diha!" oče pa poda sinu roko ter de : „Tako je prav, Jože ! Bodi vse pozabljeno in odpuščeno ! Dobrodošel! Zdaj pa nama povej, kako prihajaš do otrok in kako se ti godi! ” Jože je moral najprej podati roko gospodu Antonu, ki je, tiho in veselo se nasmehujé, opazoval vse. Potem je povedal strmečim staršem, da se je že pogodil z županom na R o 6u, da mu bode služil za hlapca. Sam župan mu je velel zapreči in peljati otroka domov. Ker se mislita Janez in Spela vzeti po novem letu, zato je bila oddati služba hlapčeva. Jože je radosten še dostavil : ,,In kako ugodna služba vam je to! Kako dober človek je ta župan! 0, ti moj Bog, kako blagi mož tolaži človeka ! Prav tako govori, kakor bi oče poučeval sina! In potem kako dobro plačilo! še marsikako obleko dobi hlapec med letom od županovih. To vem iz Janezovih ust ! Jaz sem pa že prosil župana, naj mi nič ne plačuje od moje mezde,' da ne bi denar zapravil, namreč naj konec vsakega meseca vam izroča vse. Zdaj vam seveda ne morem prinesti še ničesar drugega kakor d o b r o voljo!" „Ta je tudi nekaj vredna!” opomni gospod župnik. ,Gospod Bog daj svoj blagoslov! Amen! " Pepček je že dolgo hodil težko obložen iz kota v kot, ne da bi ga bil kdo opazoval in ne vedoč, kam bi položil svoje zaklade. Zdaj se pa prikrade k ležišču stare matere. Kmalu je pokril polovico postelje s svojimi darili. Ko je Minka to videla, je takoj prihitela ter pokrila drugo polovic o postelje s svojimi darili. Tako je gledala glava stare matere kakor izmed kakega izložnega okna. 2 Začudena je sklenila roke ter ponavljala : „Jeli kaj takega mogoče ! ” Zdaj je še Jože prinesel veliki zveženj ter ga razvil. Dve, tri gorke odeje so se odmotale iz njega. Stara vrbovka se je ob tem togi začudila, da ni mogla izpregovoriti besedice. Sklenila pa je novič roke ter go- i Mezda plača . 'zložno (razstavno) okno =----okno, v katerem raz stavlja trgovec različno blago, katero ima na pródaj . 67 tovo na tihem zahvaljevala Boga za vse te lepe dari! Izmed odej pa se je prikazal o nekaj trdega. Stari Groga vzame reč v roko, da vidi, kaj je. 0či se staremu možu zaleskečejo v nepopisni radosti ; kajti izpolnila se mu je želja, ki jo je gojil že dolgo. V rokah je namreč imel čisto nov, svetel m a Hn! Z njim je lahko mlel kavo v prah in kuhal za Ženo kavo, kakršne si je Želela Že davno. Tako lepega svetega večera Še niso ni koli praznovali pri Vrbovčevem Grog i . Jože je doživel še to veselje, da sta njegova otroka zaupno prišla k njemu. Pepček mu je sedel na eno koleno, Minka pa n a drugo. Vsak se je hotel bolj prikupiti očeti ; zakaj, ko sta videla, kako rad ima -starega očeta in staro mater, se jima je takoj pri kupil in nehote sta čutila, da so vsi ena rodbina, da vsi spadajo skupaj ! Naposled se Jože poslovi od vseh ter stopi na plano, da se zopet odpelje na Roč, A vedel je, da se kmalu vrne in da bod e lahko vsako nedeljo popoldan hodil v va s k svojcem, saj mu je bil obljubil to sa m Župan. Ko je Jože sedel na saneh in se je uprav hotel odpeljati, gine pe ek zopet k njemu ter zakliče : ,06e počakajte, moram vam povedati še nekaj!" Ko se Jože nagne do njega, mu Pepček prav živo zašepeče v uho : nOče, ko pridete do kapelice, ne pozabite stopiti vanjo ter nekoliko pomoliti. Vedite: Ljubi Bog daruje tam vsakomur nekaj . Izprva sicer ne vidimo te reči, a kesneje Pepček si je namreč dobro zapomnil, da so bila vsa bogata današnja darila v nekaki zvezi z ovčico, ki jo je bil s sestro našel v kapelici. Spominjal se je, kako se je branil stopiti v kapelico ; tako ne bi delal nikoli več ! * Med županovimi na Roču in Grogovimi v S t ari cerkvi je nastalo veliko občevanje. Jož e je zvest hlapec županov ter hodi vsako nedeljo v S t aro cerkev ; vselej prinese lep kos belega kruha materi, da ga drobi v kavo. Kava pa gre zdaj stari materi zelo v slast, saj je dobra, prihajajoča iz novega malina. Vrhu dobre kave pa dobiva z Roča marsikak krepčalen grižljaj in požir. Zdravje se jej je zatorej izboljšalo, moči so se jej povrnile. Zdaj lahko sama gospodinji. S svojim možem Grogo in z vnučkoma sprejema v lepo oprav ljeni sobi vsako nedeljo sina Jo2et a. Jože je teh sprejemov tako vesel, da se ves teden veseli, kdaj poj de zopet z Roč a k svojcem v Staro cerkev, češ: „Ej, doma je vendar najbolje! ” Casih smeta prihajati k Jožetu na R o č tudi njegova otroka Minka in Pepček. Tedaj pa je vesel dan za vse naše otroške znance. Belica je seveda vselej med njimi ; videti je, kakor da bi se udeleževala veselja srečnih otrok. Liza pa pogleda časih Belico neizrečeno milo, in tedaj si misli vselej : ,0j, kako mi je zopet dobro ! Svoj ži v dan nečem, da bi mi še kaka krivica te žila srce!"