Za poduk in kratek čas. Freima^rerji, sedanji antikristi. f Do smrti cesarja Leopolda II. 1. 1792. je ra^no dozorel grozni sad freima7rer8kib početij na Francoskem, kar je marsikomu oči odpilo, tudi Leopoldo7emu nasledniku Francu II. Zato je ta 1. 1794. po 7seb 87ojih dednih deželah ostro prepo^edal vse freima^rerske družbe in enak predlog stavil tudi na nemškem drža^nem zboru 7 Regen8burgu, kder pa je bil zavržen. Kako trd<>vratno 80 se freima^rerji 7 Avstriji tej posta^i cesarje^i upirali, vidi se iz tega, da jo je moral 1. 1801 pono^iti in 7sem uradnikom prisego naložiti, da niso in ne bodo 7e5 udje freimavrerskega reda, in da so 7kljub ternu še itak 1. 1812. na Dunaju zaaa5ili zbor freima7ierje7. Ko so te ostro kaznili, izginole so sicer lože, ne pa freima^rerstvo. Občna malomarnost do 7erskih re5i, po^ianost zlasti 7 7er8kem poduku, prostomiseln duh po 7seh solah — to je namreč freima^rerst^o pospeše^alo in širHo, daaira^no lož ni bilo. Zato se je tudi zmiraj nabajalo ae 7 A^striji 7eliko brato7 zapisanih 7 pruskih in saksonskib ložah. Da je šte7ilo takih tihih freima7rerje7 res bilo 7eliko, raz7idno je iz tega, ker ste se tukaj pri pr7i priložnosti 1. 1848. osno^ali loži 7 Peštu in na D unaju, ter 7eselo za5eli 87oje delo. Vojaška mo5 nji je takrat hitro razpodila, in zopet so bratje na tibem čakali ugodnejšega trenutka. Med tem se je naše cesarat^o razdelilo 7 A^stro Ogersko monarhijo, to in unstran Lita^e. Vsak del je dobil S7oje ministerst^o in 87oje postaVe. Zra^en na8 je ae 7elika ne8ie5iia 7ojska zadela 1. 1866. Oba dogodka sta bila freima^rerjem na korist in kmalu so to — in unstran 7zdignoli gla^e po koncu. Ze 19. januarja 1868 je 78led njibo^ega prizade^anja bil izpuš5en prista^ek 7 prisegi za uradnike, da niso in ne bodo udje tajnih družeb. Nekteri so že takrat menili, da je 5as za nje ugoden, o5itno pred S7et stopiti. Praska loža _piijateljstvo" se oglasi prva za posta^no priznanje, ali niso bili uslišani, ker nase posta^e doloSno 7se skri^ne družbe prepo^edujejo. DrugaSe pa.je na Ogerskem; tam take posta^e ni, po kateri bi 8kri7ne družbe bile prepo^edane, zato so ondi tudi 6. oktobra 1868. dobili do^oljenje lože ustano^ljati. Ker dunajeki bratje niao imeli upanja, enako pri^oljenje dobiti, izroislili so si zvijačo. Ustauovili so leta 1869. na Dnnaju nepolitično drašt7o ,,Humanitas", ne dale5 od Uunaja unstran Lita^e na ogerski zemlji 7 Neudorfl-u pa ložo, ktero je ogerska 7lada 26. jauuarja 1872. do^olila. ,,Humanita8" na Dunaju in loža 7 Neudorfl-u pa ate ena in ista družba, ker imate obe le en odbor in ra^no tiste ude, samo ime je različno. Kedar hočejo udje delati, gred6 torej 7 Neudorfl, kedar pa se ho5ejo samo zaba7ljati, ostanejo na Dunaju. Brat Dr. Lewis o tej loži piše: ,,bratovska družba na Dunaju in loža 7 Neudorfl-u tako delate, da nji težko ktera druga loža prekosi; še stare lože bodo morale roko na prsa položi^ši pripoznati, da jiui je ta najmlajša sestra izgled." Vendar je tudi prepir kmalu naatal med dunajskimi brati; zato se je dr. Beigel z nekterimi brati ločil in no^o ložo 7 Požunu 1. 1874. ustanovil. Na Ogerskem se zdaj lože 7edno množijo, ker jih posta^e ne prepovedujejo. ,,Velika loža za Ogersko" je bila 1. 1870. ustanovljena in je iniela I. J874. že 20 poddružnic. Leta 1869 se je ustano7ila enaka loža višjih razredov, in je imela 1. 1874. že 18 poddružnic. Od takrat so se goto^o se pomnožile, in se bodo množile, dokler jim drža^a ne posta^i trdnega jeza. Pii naa takiaj Lita^e še ni nobena loža pripoznana, pa prizade7Ijejo si 7edno, posta^no pripozuanje dobiti. Celo 7 državnem zboru so že zahte^ali poata^e njim na korist pienarediti, pa brez uspeha. Na tibem pa se vendar množijo in krepijo; imajo namreS že 7eč lož na Dunaju in celo dva čaanika izdajajo; eden se navavnost nfreima7rer" imenuje. (Nasta^ek pribodnji5.) Pesmi. Zložil Libor 7al Buren 1. snopič. Izdal Matej Stergar, Wien, IV., Kaiolinengasse Nr. 28, 'il. Stock, ThUr-Nr. 23. To je naslov no^e slo^enske knjižice obsegajo5e 22 liricnib pesmic, iz kterib veje goreča ljubezeu do slo7enskega naroda, domo^ine in 87obode. Nam samo peaem: ,,žalostna mati" ni 75eča. Izdatelj obljubuje, da ae hoče 11 takib 8nopiče7 izdati, ako najde do7olj podpore. Knjižica pri izdatelju 7elja 20 kr., pri buk^arjih pa 25 kr. Sinešničar 40. Bobek: kako7 razloSek je med inožem. ki iraa hudo ženo in z^onikom ali turnorn? Babek: nobeden; 78aki nosi 870J —križ.