33. številka. V Trstu, v soboto 25. aprila 189!. \ Tečaj XVI. „EDINOST" ■ Jthaia dvnkrat na teden, vsako sredo in lafcoto ob 1. uri popoludn* „Edinost" stane: ta vse leto gl. 8.— ; izven Arit. gl. za polu leta „ 3.— ; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične itevilke se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka ▼ Tritn po fm nor., T Gorici in ▼ Ajdovščini po • nov. naročiš* tres priložene naročnin* o* npramiitTo ne ozira. Oglasi in oznanile se rakune po A no ▼ rh.ica v petitu ; za naslove s debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi gn obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne sahvale. osmrtnice itd. se račune po pogodbi. V »i dopisi se pošiljajo uredništvu t ulici Carintia At. 25. Vsako pismo mora biti frankovann. ker nefrankovana »h ne sprejemajo. Kokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in insernt* prejema upravnistvo v uliei Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »diiAjt )i m { Mirna beseda. m. Častiti „Slovenec* nas opominja, da ■obračamo prošnje in pretnje svoje na čisto napačne naslove in da ao nam kranjske razmere popolnoma zmedle glavo. Na to očitanje nam je odgovoriti, da smo opomine svoje — pretili pa nismo nikomur! — pošiljali že na različne naslove: kamor ae nam je ravno potrebno zdelo. Nam sicer kranjske razmere niso zmedle glave, a razmere te pa so zares tako zmedene, da človek niti ne more pojmiti, kako je moglo mej nami do kaj tacega priti. — Kranjske razmere naravnost izzivajo kritiko in do te kritike imamo tudi mi pravico ako ni „slovenska vzajemnost" — in o tej govorite včasih tudi vi — le puhla fraza, koje se nam je poslužiti, če ravno potreba tako nanese. Častiti ljubljanski kolega nam tudi ne more odpustiti, da smo v nekrologu po kojnemu Poklukarju — hoteč; slaviti naj-dičnejši čednosti pokojnika: njega miro ljubivost in toleranoo — indirektno obsodili vsako nestrpnost mej nami samimi. Želeli bi. da „Slovenčovo" vredništvo blagohotno še enkrat prečita dotično številko »Edinosti" in prepriča se, da smo g o-vorili na sploh in da nismo na nikogar kazali a prstom. Če pa je opomnja naša koga spekla, kaj moremo mi za to P ! To bi le kazalo, da se čuti kdo po pravici zadetega. Potemtakem ni bila opomnja naša le „netaktna* in „brezobzirna zabavljica !" „Slovenec" imenuje apostrofo našo do gg. poslancev Štajerske in Primorske — da se namreč postavijo na branik našega narodnega ugleda — neslanost. No rešitev tega vprašanja je stvar dobrega ukusa in je zelo zavisna od nazorov, kakoršne gojimo o narodnem ugledu. Vsi ljudje na svotu pa iz vestno nimamo jednakega ukusa — tudi glede narodnega ugleda ne. „Slovenec* pravi, da so na tem poleg „neugodhih razmer" v „veliki in e r i* krivi oni gospodje, ki so vzeli vso narodnost v zakup ter bijejo na vse strani kakor besni, če se ne klanja njihovim nazorom vse, kar lese in gre. Torej le veliki meri* in ne izključljivo. Drugi, če tudi manjši del krivde sloni torej na „neugodnih razmerah". Slovenčeva" ta izjava zdi se nam vele-interesantna in velepomembna. Sedaj pa moramo vprašati: kdaj so nastale, od kdaj dat u jej o in kdo je p r o-vzročil te „neugodne razmere" zahtevajoče, da je mej nami prepir P! Sami oni, „ki so vzeli narodnost v zakup* | gotovo ne, kajti „Slovenec" sam pravi. Ha; te gospode zadene krivda v „veliki meri*. Potemtakem je vender neka t a j 11 a s i 1 n, ki je provzročila te neugodne razmere. Ako pa jo tako, vender nismo govorili kar tja v en dan, kakor se nam, tako rado očita. Kar se tiče Mladočehov, naveli smo zadnjič klasično pričo v prilog našim nazorom in na drugem mestu navajamo danes sopet drugo tako pričo. Ako je res kje kak mlad mož, ki išče slavo svoje le v zasramovanju drugih — le proč z njim ! Toda treba pred j u s t i-fikacijo dokazati opravičenost o b d o 1 ž i t v e. Menimo, da ob tem vprašanju smo v soglasju. Ali nedoumno nam je, kako je zašel en G r a s e 11 i na indeks teh „mladih mož !* Kaj je zagrešila ona blaga duša, ki čuje na ime M u r n i k, da jo prišla tudi na ta indeks P ! Vsaj verno in priznamo, da ho tudi mej nami — kakor povsod drugod — nijanse v mišljenju, kar so tiče taktike, koje se nam je držati; in mogoče je, da se rečena dva gospoda ob vsaki malenkosti ne strinjata z vami. Ali je pa to zadosten vzrok, da se ju bučne v kot P ! Kako je to, da ju hočejo uničili uprav oni, koji trde, da ao nasprotniki vsake nestrpnosti in diktature P! Vedite, da nas je vsša kandidatna lista za mestni zbor ljubljanski naravnost osupnila : kamor smo pogledali, majali so z glavami. Torej n i j e d e n starih poznanih delavcev PODLISTEK. Gorfčev slepec. Povest. Spisal P. M. IV. (Dalje.) Jan neha zažiguti ter se skrije, da bi ga ne zadelo kamenje, katero strele raz-streljajo na vse strani. Strel in grom se razlega drug za drugim in votlo odmeva iz gozda. Skala poka in se lomi, da se trudnim delavcem srce smeje, kajti boljše kakor opravijo streli svoj posel, večji bode zaslužek. Vso so se vžgale, le ena sama se noče. Jan prikuka iz svojega skrivališča. Ogleduje, katura mina se ni užgala. Zapazi jo. Počaka še nekaj trenotkov. Zastonj, noče ustreliti. „Strela jo ubi" — zakolne po navadi in stopa bliže. „Pusti jo Jan!" — kliče mu bližnji strelec. „A, strela!" — huduje se Jnn. Žo je pri njej. Pripogoe se k luknji. Strel se zasliši. Gost dim ga zakrije. Kup hrušča se vsuje nanj. Votlo odmeva grom iz bližnjega gozda, kjer delavci uživajo pičlo hrano. Tovariša-strelca zaupijeta. Delavci priteko i z gozda. Vse živo je na mestu, kjer podsut leži Jan Gorfčev. Nadzorniki dela naroče vse potrebno, da preneso nezavestnega, na pol mrtvega Jana z razmesarjeno glavo proti cesti, od kodar ga spravijo v bližnjo bol' nišnico, katera jo za silo napravljena za delavce, ki se ponesrečijo na železni cesti. Tako velika povzetja, kakor so žflezne cesto, imajo svoje zdravnike in bolnišnice za silo. Vsakemu delavcu pridržujejo od goldinarja par krajcarjev za bolnišnično zalogo. Bolniki — in teh je pri težavnem in večkrat zelo nevarnem delu precej — zdravijo se iz one zaloge, tako da dotičniki, niti domovinska občina, nimajo nikakih posebnih stroškov. To je umna naprava. S tem je poinugauo posameznim ponesrečenim delavcem, domači družini in občinam. Bolnišnične stroške, koji so mnogim občinam neznosna butara, delavci pri železnih cestah ne provzročujejo. Škoda, da nismo imeli žo davno prej postavo o zavarovanji delavcev proti nesrečam. Nova ta postava bode imela dobre nasledke za ubožne kmečjce občine- — Jan Gorfčev jo bil v nevarnosti zgubiti življenje svoje v najlepši dobi. Koliko ni našel milosti!! Imamo-li Slovenci res t »liko dobrih in i z s k u š e n i h narodnih delavcev, da ni smemo dovoljevati tak lukaufl P ! Ne bodemo li trpeti škode, ako tako nespametno tratimo svoje moči in tratimo dragoceni svoj duševni kapital P! „Slovenec" sam — nekoliko nižjo doli v III. svojem članku — pravi in posebno povdarja, „da ta divji roj uprizarjajo med nnmi 1« nekateri rogoviloži", „Slovenčeva" stranka pa je eliminirala V86, kar je odličnega, a ni Žnjo v najtesnejši zvezi! Kako se to strinja P Nekako samozadovoljnostjo konstatn-jete nam, da smo se streznili in so minuli oni časi, ko smo navdušeno pope val i „Hoj Slovani!" in „Naprej zastava slave !" Tu se zopet križata najina pota. Mi pa obžalujemo to nastalo treznost, koja nam jo pristrigla poroti, da nismo več sposobni za mogočen vzlet in lazimo vedno le ob tleh. Kdor pa lazi ob tleh, temu je obzorje izvestno jako tesno in ozko. In zožilo se nam je obzorje, da je groza. Dokler smo navdušeno prepevali in se vnemali za idejalo, bili smo narod značajev in takrat smo — da-si je središčo našo ječalo v sponah nemškutarstva — bolj imponovali nasprotnikom našim in zunanjemu svetu, nego danes, ko se nekateri — mi ne! — ponosno bi jejo ob prsi: glejte nas, ki smo sestavljajoči del državnozborske večine! Svečano in luijodločnejše protestujemo proti trditvi, kakor da bi mi katerim-koli osobam opravljali lakajsko službo. V neprestanem in trdem boju vtrdil so nam je značaj v toliki meri, da niti ne bi bili sposobni za tako službo. Vemo dobro, koje osobe meni čestiti „Slovenec". Toda kriva je supozicija „Slovenčeva", da iz osebnega prijateljstva absolutno sledi tudi politiska asocijacija ; kakor bi bilo žalostno, ako bi se doga jala narobe : da bi m bila nnmreč politična nasprotnika tudi osobna sovražnika, knr ni toliko čudno pri narodni h nasprotnikih. Kam pridemo, ako uveljavimo taka načela P! V koliko je opravičeno „Slovenčovo" očitanje, je revež pretrpeti moral, a prestal je vse. Le svoji krepki naravi so ima zahvaliti, da je ostal Se pri življenji. Bližala se jo jesen. Lastovko in drugi selivci odšli so že na gorkeji jug. Tudi delavci od železne ce*ta odpravljajo se za njimi. Nečega dno obiščejo Jana znanci njegovi v mestni bolnišnici. Žnlosten je bil prizor. Na postelji sedi Jan, šibak, se zavezano glavo — strašnega obraza. Smodnik mu gaje popolnoma pokvaril. O prejšnjem lepem lici ni bilo več sledu. Prijateljem zastane beseda, nikdo ne more govoriti. „Kako ti jo Jan P" — spregovori tovariš .Matic če/, dolgo časa. „Naj bo kakor Bog hoče" — odgovori Jan z vso drugim glasom, kakor je govoril prejšnji, zdravi Jan. „Mi smo so namenili domov* — doda drugi znanec. „Kedaj pa meniš ti, da ti bo uiogoče zapustiti ta kraj P" — vpraša tretji. Jan milo vzdihne. „To dni sem dobil pismo od brata tvojega* — reče Matic — „piše mi, naj te spravimo domov, ako je mogoče. — da namreč nekojim gospodom opravljamo lakajsko službo, jasno je iz tega, da je uprav jeden izmed teh gospodov nedavno zatožil naše uredništvo, da pišemo p etrolo rs k i! Dokler pa sem lakaj, nikakor ne morem biti petroler ? Ta dva posla absolutno izključujeta jeden druzoga. Predno zaključimo, odgovoriti nam je še, da nam ni znano o strupenih osobnih napadih na vrednike „Slovenčeve". Ako smo kedaj rabili izraz „gospodje pri Slovenci", menili smo — kar se samo ob sebi razume — le stranko, ne pa tega ali onega, kojih imena čitamo pod inserati na zadnji strani. —t— Hrvatski in slovenski zastopniki na Dnnaju. Vnela se je tako po listih, kakor tudi v privatnih pogovorih živahna diskuzija ob ukrepu naših poslancev, da vstopijo v klub konservativcev. Pojav ta nas veseli, ker nam služi v dokaz, da polagoma dozoru-jemo politiški. Vprašanje glede bodoče taktike naših poslancev je pa toli važno, da je vsakemu javnemu glasilu ne le pra-vica, ampak tudi dolžnost, da jasno in brez ovinkov pove svoje menenje, kajti le tem načinom zbistrijo se nam nazori. Tega načela držali smo se tudi mi in povedali smo pošteno, kar nam je na srci. Tem bolj smo se začudili, ko smo čuli od odlične strani očitanje, da hočemo nekako tendencijozno spodkopovati narodovo zaupanje do državnih poslancev. Bog nas čuvaj, da bi kaj tacega hoteli. One, koje je narod izbral svojimi zastopniki, moramo spoštovati, če tudi bi nam ne bili povsem po godu. In držeči se uprav tega pravila zahtevamo, da se ne bogatelizujejo Mlado-čehi, kajti tudi njih je volil narod! Mi smo se po vseh svojih močeh trudili, da je bil častno izvoljen odlični naš sedanji zastopnik — in sedaj naj bi tirali proti njemu fakcijozno opo- jan, ne bodi žalosten, povedati ti imam Še drugo žalostno novico. — „Naj bo, kar Bog hoče," — udal sem se volji božji; — roka božja me tepe, — naj me, — vsaj sena zaslužil," — jeclja bolnik. „Bog ti je mater vzel, Jan ; rovica ni mogla preboleti prežalostne novice, da si se ponesrečil.* „Božja volja se zgodi" — dostavi Jan. Skloni se po konci. Se se je poznalo krepko telo, nokdanji ponos, a vse drugačen, kakor prod letom dni. „Predragi moji rojaki,* — prične govoriti z milim glasom, — „Bog. oni nad vso pravični Bog, mi jo \/.el ljubo mater. — Veste zakaj P — Zato, ker je nisem bit vreden, kor nisem maral njenih lepih naukov in zlatih opominov . , . . Dobro veste vsi, posebno pa ti Matic, kakšno je bilo moje življenje zadnja leta, znate, koliko bridkih ur sem provzročival svojima roditeljema. Živo mi je še v spominu — /.daj po nesreči svoji, — kaj sta mi govorila oče in mati — Bog jej bodi mi« lostljiv — večkrat, posebno še druzega dne po onem nesrečnem plesu. Isti je bil moja poguba . . . .* (Konec prih.) aicijoP! S tako nedoslednostjo ne bi se hoteli obdolžiti. Felonija (aH nezvestoba) hi bila, ako bi hoteli izpodkopovati zaupanje do naših poslancev; nasprotno: vsako njih pridobitev beležiti hočemo iskreno hvaležnostjo. Očitanja ta bi bila opravičena, ako bi trdili, da so omenjeni korak storili iz lehkomišljenosti ali brezbrižnosti. Kaj tacega nismo namerovali, kajti uverjeni smo, da dobro premislijo, predno store ta ali oni korak in da jih vodi prepričanje, da le tako in ne drugače koristijo naši stvari. A isto pravico imamo mi, da povemo svojo misel, kako bi bilo bolje. O nasprotstvu no more torej biti govora. Cenjeni goriški sestri pa odgovorimo, da imamo v svojem skepticizmu le malo vere v to, kar je prikrito rečeno, ko vonder vemo, da se odločilni krogi bore malo ozirajo celo na ono, kar zahtevamo jasno in odločno. Posebnim zadovoljstvom beležimo pa, da so se željam našim pridružili tudi cenjeni listi „N asa Sloga", puljski „D i-r i 11 o C r o a t o", in zagrebški „O b z o r", da ne govorimo o „Katolički Dalmaciji", koje izjavo smo naveli v predzadnji številki. Osobito tehten je dotični „Obzorov" članek, kajti v njem govore številke; številke pa so argument, kojega ni lehko ovreči. Ta članek prinesemo tu v prevodu v dokaz, da izjave naše ni smeti smatrati lehkomišljenimi napadi, ampak da nas silijo tehtni vzroki v to, da povemo svoje pomisleke. Pripomniti nam pa je, da je „Obzor" vredovan po kotoliških načelih in je list ta v tesni zvezi z n a j o d 1 i č n e j š i m hrvatskim svečeništvom. „Obzorov" članek slove: Velecenjeni gospod urednik! Izjavo hrvatskih in slo-slovenskih poslancev čital sem posebno pazno in reči moram da me ni povsem zadovoljila. Povsem pravim, kajti v njej je marsikaj, kar Be more in mora odobravati. Že • samo istino, da so priobčili izjavo do naroda in z razlogi utemeljili svoje postopanje, moramo pohvaliti. — Pohvaliti moramo, kar pravijo o potrebi hrvatsko-slovenske vzajemnosti; in da ao vsaj do neke mere došli do take j vzajemnosti, razveseli izvestno vse dobre rodoljube. Praktičen politik uvažati mora tudi razloge, navedene v ta namen, da opravičijo Bvoj pristop jednemu večemu klubu. Ali ko smo prišli do prepričanja o potrebi, da hrvatski in slovenski poslanci kot posebna skupina vstopijo v jednoga velicih klubov — v koji klub bi bili biu* rali vstopiti P Odgovor na to vprašanje ne more zadovoljiti in ta del izjave šepa. Komu so Hrvatje in Slovenci najbližje v državni zbornici P Ostalim Slovanom. In koji so ti ostali Slovaui P Poljaki, RuBini m Čehi. — Poljaki so najpoprej Poljaki in^ potem še le Slovani. Oni hočejo imeti svobodn« roke, da se morejo tudi z Nemci dogovarjati ; /njimi torej vzajemnostmi mo-goča. Rusinov je samo osem. S temi se torej niso mogli združiti, ker ne bi bili dosegli cilja, kojega so namerovali doseči. Čehi se dele na Mladočehe, moravske Čehe in fevdalce. Moravski Čehi, kojih je — ako se n« varam — samo jednajst, niso nikak velik klub. Češki fevdalci so najpoprej fevdalci in kaj druzeg«, potem Slovani. Potemtakem bi se bili morali — po mojem menenju — hrvatski in slovenski poslanci združiti z M 1 a d o č e h i. Mladočehov je 36 — s Hrvati in Slovenci štel bi torej klub 58 zastopnikov; to število pa ni majhno. V klub Mladočehov vstopili bi bili lahko istotako kotQposebna skupina, s posebno izjavo in pridržki. Tak klub bil bi veliko jednostavneji nego je klub, kojemu so člani m-raski klerikalci in zastopniki iz Bukovine. Klub MiadoČehov Hrvatov in Slovencev bil bi tako močun kakor klub Polja-kov in postal bi lahko kal velikemu slovanskemu klubu. — Takov klub privabil bi k sebi tudi ostale Slovane, če že ne druzih, vsaj moravske Čehe in jednega dalmatinskega Srba in bi mogel šteti do 70 članov. Hrvatje in Slovenci bili bi torej v klubu, nič manjem nego je Hohenwartov klub; razlika bila bi le ta, da bi bil klub jedino slovanski. V svoji izjavi pravijo slovenski in hrvatski poslanci, da je treba napeti pse sile, da se zapre pot levičarski pohlepnosti po vladi in da se na desnici osnuje neko protitežje, kakoršno ne bi mogli sestaviti hrvatski in slovenski zastopniki sami. Jaz ne vera, je-li še v Avstriji mogoča nemška vlada. Zadnje volitve kažejo, da ne. Vprašanje je le, je-li bolje imeti na mi-nisterski stolici očitnega protivnika, ali le tako imenovanega prijatelja, kojemu gre za to, da neznatnimi mrvicami neznatne administrativne narave duši politične ide-jale. Plenerjeva vlada, to je ono etra-šilo, s kojim Taaffe in Hohen-w a r t od leta 1879 sem v jarmu tiščita desnico — a dobri ljudj« verujejo še vedno temu strašilu. Vsakako bi klub Mladočehov, Hrvatov in Slovencev sestavljal istotako protitežje, kakoršno sestavlja klub konservativcev; samo da bi takov klub nekaj značil in bi čisteje iz-raževal protislovje do nemške levice. S tem, da so Hrvatje in Slovenci stopili v klub konservativcev, dosegla sta Taaffe in IIohenwart, kar "sta želela s protislovanskega in protiavto-nomistiškega stališča: izoliranje (osamljenje) Mladočehov. Po-atavivši se na neko višje stališče dalo bi se o tem mnogo govoriti: jaz se postavim na praktično stališče izjave, koji je mnogo na tem ležeče, da dobo Hrvatje in Slovenci v vsakem klubu svoja mesta. Pri ustanovljenju takozvanoga ključa glasovali ao: predsednik kluba zjedinjene levice, predsednik kluba konservativcev in predsednik poljskega kluba. — Predsednik mla-dočeškega kluba bil je izključen, kermla-dočeški klub naime ni velik klub. Da so Hrvatje, Slovenci in Mladočehi združeni, tako izključenje ne bi se bilo dogodilo. Postojalo pri odborih 36 članov, koji so najvažneji, kajti adresni in proračunski odbor brojita po 36 članov. Imenovani trije predsedniki so tako-le določili: za zjedinjeno levico 12 mandatov, za konservativni klub 10, za poljski 8, za mladoče-ški dva itd. Mladočuhom provzročena je velika krivica. Temu se ni čuditi, kajti pri določevanju ni bil nikdo izmed njih navzoč, 4 Chlumetzki in Hohenwart jim ne bi bila odstopila še ona dva glasa, da je to mogoče. Vse drugače bi bilo, da je bil mladočeški klub zastopan. Trije veliki klubi razdelili so si mej saboj mandate po številu svojih članov. Da je mlado-čeŠko-hrvatsko-slovenBki klub pri konfe-rencijah za določenje ključa zastopan kakor velik klub, tedaj bi morali tudi njemu odmeriti po številu članov in sicer bi mu odmerili osem članov kakor poljskemu, dočim bi konservativni klub dobil štiri mesto desetih članov. Od desetih mandatov, odmerjenih konservativcem, dobe Hrvatje in Slovenci tri; (Še teh ne, kakor kaže pojasnilo „Novi Soči", objavljeno na drugem mestu. Op. vr.) a da so spojeni z Mladočehi dobili bi štiri in Mladočehi tudi štiri. S tem bi koristili sebi in za Mladočehe bilo bi to velike znamenitosti. Kajti treba je vedeti, da manjšina odbora sme le todaj predložiti svoj poseben votum, ako ima najmanje tri glase. Vsled tega mogli bi Mladočehi odboru predložiti svojo posebno adreso, a tega ne morejo, ker imujo v odboru samo dva glasa. (Pozneje so je ven-der določilo, da dobo tri glaso. Op. ur.) Da so Hrvatje in Slovenci žnjimi, Mladočehi ne bi bili v takem položaju in tako bi prišla pred zbornico adresa, sestavljena povsem h federalistiškega pogleda: adresa, koja bi povdarjula č»-ško državno pravo, adresa, koja bi težila po z j e d i n j e n j u vseh slovenskih zemlja r j e d n o administativno celoto v smislu zaključkov zadnjega ljub- ljanskega slioda — in slednjič adresa, koja bi se mogla dotekniti tudi hrvatskega prava. Ta adresa sicer ne bi imela za seboj Nemcev in morda tudi ne Poljakov, ali imela bi za seboj vse ostale Slovane in izražala bi slovansko vzajemnost. Višjim krogom pa bi povedala, da Mladočehi niso izolirani. Nadejam se pa, da se klub konservativcev dolgo ne vzdrži, in da razvitek stvari sam po sebi dovede do zveze Hrvatov in Slovencev s Čehi. Hohenwart do-sedaj ni pokazal, da bi bil dober vodja. Res je sicer, kar je rekel Gambetta, da je ložje voditi jedno deželo nego jedno stranko. Ali Hohenwart ne le da ni znal voditi stranke, ampak on tudi ni umel postopati s klubom: glavnim stebrom stranke. Federalistična stranka, koji je bil na čelu, razsula se je : in kje je ring (obroč) nekdanje desnice, koji je bil moralni vodja? — Ni ga več, kakor tudi ni vhČ glavne šarže tega ringa: Staročebov, Hohenvvart nima svojstev, koje so odlikovale moža, kojemu je stal po svojih načelih toli blizu: Windborsta. In ne samo to : on tudi nima glavnega pogoja, potrebnega, da ostane stranka kompaktna: nima idejalov. Nazori, izraženi v tem članku, sicer niso v soglasju se sodbo, izrečeno v 15. številki „Obzora" glede izjave hrvatskih in slovenskih zastopnikov. No ipak se nadejam, da mi odprete predale svojega lista. Hrvatskim in slovenskim poslancem smo mi dobri prijatelji, kakor so oni nam. Toda krivo je menenje onih, koji mislijo, da radi tega prijateljstva ne bi smeli jeden drugemu odkrita povedati svojjijb nazorov, ako ti nazori prijatelju niso ugodni. Pač pa je na robe prav. Na tak način skrhamo orožje zaslepljenoem in dokažemo, da smo Čvrsti, kajti pokažemo, da se ne bojimo mejse-bojnih iskrenih ugovorov, ko mislimo, da je tako postopanje rodoljubno in razborito. —t—. Politični pregled. Notranje dežela. Iz državnega zbora. Adresni odsek imel je dne 21. aprila svojo prvo sejo in io ta prva seja dokazala nam je, da sporazumljenje mej nami in levičarji ni mogoče, ako bi hoteli le žugniti o opravičenih narodnih zahtevah. Levičarji bi hoteli, da se slovanski narodi za vedno odpovedo svojim idejalom. Ni bilo drugače mogoče, nego da so se slovanski člani odseka odločno uprli takemu zahtevanju. Mi ne trebamo g. Plenerja lekcij o potrebi jednotnosti države, kajti Slovani so bili vedno prvi, ki so kri prelivali za državo to. Kdo je večji sovražnik jednotnosti države, nego-li nemški liberalci P Uprav oni so razbili jednotnost države vstvarivši nam duvalizem ; oni so razkrojili državo na dve polovici, da bi osigurali za veko-večne čase hegemonijo tu Nemcev, tam Madžarov. „Gospodarske in socijalne reforme" so ona maska, kojo so Bi nadeli nemški liberalci, da zaduše glas naš. Od nas zahtevajo, da se izogibljemo političnim vprašanjem, sami pa mešajo politiko v vsako zadevo. Tako so n. pr. iz golih političnih ozirov prepovedali nemškim industrijalcem, da ne smejo vstopiti v odbor pražke razstave. Pražka jubilejna razstava jo pa vender eminentno gospodarsko podjetje ! Prav dobro je rekel češki poslanec Kaizl: Konsolidovanju države, kakoršno si uiisli dr. Plener, nikakor ne morem pritrditi. Konsolidovanje to ne sme ovirati ustave in države razvoj. Zahtevati hočemo preosnovo ustave, premeuibo volilnih redovt natančno izvedenje ravnoprav-ti o n t i vseh narodov in razširjenje državljanskih pravic. — Tudi Suklje protestuje proti trditvi nemških liberalcev, češ, da prestolni govor zahteva, da se umaknejo vsa vprašanja tikajoča se ustavnih in narodnih zahtev. Vsaj govori prestolni govor sam o različnosti kraljestev in dežela. Govorniku se osobito vidi imeniten odstavek prestolnega govora o ravnopravnosti narodov. Toda uprav narod slovenski je še jako daleč od take ravnopravnosti in istini tej se ne sme povsem izogniti adresni načrt. Debate so se udeležili razni govorniki — in tudi ministri — katerih izjav pa seveda mi radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Le nekoliko besedi grofa Taaffeja hočemo še navesti: „Prestolnega govora ni smeti tako razumeti, kakor da bi stranke se morale za vedno odreči vsem svojim željam in nastojanjem, ker to ni mogoče, ampak da stranke za sedaj postavijo v stran svoje zahteve in delujejo za predlogo, ki se tičejo koristi vseh strank in državne celote". — Po zaključeni debati izvolili so 19 glasi Bilinskega poručevalcem. Plener je dobil 15 glasov. Vitanje dr2ave. Ruska vlada naročila je svojemu poslaniku v Carigradu, naj pri porti izposluje, da bode smela sko/.i Dardanele fregata „Admiral Kornilov", na kateri se vrača knez Jurij iz Ajaccia domov. Iz Ajoccia brzojavljajo, da se je obeda francoske eskadre udeležil tudi poveljnik križarja „Admiral Kornilov". Admiral Aleksijev. Duperre napil je Rusiji in ruski mornarici, Aleksijevu in velikemu knezu Jurju. Aleksijev napil je Duperreju,. francoski mornarici in Francoski. Bruseljski „Nord" piše povodom, ko poteče princa Ferdinanda oblast kot guverner vshodne Ruuielije, da Rusija ne žoli in tudi se jej ne zdi potrebno poseči v bolgarsko sršenovo guezdo ter spraviti na dnevni red vprašanje, ob kojem bi se lahko izpodtaknil mir Evrope. Nek madžarski lisi javlja, da je srbski minister za trgovino, Tavšanović, ministerstvu predložil spomenico, v kojej dokazuje, da pod sedanjimi pogoji ni moči z Avstro-ogrske ponoviti trgovinske pogodbe, kajti ceI6 carinska vojska bila bi za Srbijo ugodnejša, nego taka pogodba. DOPISI. S KoperŠČine, v mesecu aprilu. [Izv. dop.] Dne 9. t. m. je stara „raprezen-tanza" imela v Pomjanu svojo glavno sejo. Na dnevnem redu ni bilo posebnega, razun to, da se je podelilo nagrado 30 for. občinskemu tajniku. Pa je bil tudi za to tako vesel, da se je posebno židane volje zvečer vračal na dom, kar se pa menda kaj pogosto dogaja. Mimogredć bćdi povodano, da je ta naš tajnik tudi poštni upravitelj. Glavni namen Beje, katero je sklicala ta že umirajoča lahonska „raprezen-tanza" je bil se sprejazniti z nekaterimi našimi ter jih pridobiti na njih stran, in izbacniti iz okrajnega šolskega sveta gospoda, kojega so uprav pri prejšnji seji jednoglasno volili svojim članom j. izbacnili bi ga radi, ker ne ugaja gospodu tajniku. „Sino che viv« šior Barba Piero, comanda lui !" istina je ! Ubili so že na predvečer, 8. t. m. staro kravo, da jo dne 9. t. m. pojed6 v znanem njih zbirališči ter se pri obilem pitju pomenijo, kako bi bilo mogoče še na dalje ostati na stolu „raprezent.anze" ; posebno priljubljen jim je županski stol. Toda vse jim je spodletelo. Naši slovenski poštenjaki so po zborovanju hišo zapustili ter odšli vsaki na svoj dom. Le poznana stranka je skupa ostala in mej njimi znani stari sovražnik duhovščine in naroda svojegH. Ker pa jih je istega dne premalo bilo, da bi vso kravo pojedli, sklicali so drugi dan vse svoje čudne prijatelje iz raznih občin, da se gostč. — Sploh pa nasprotniki naši kaj ljubijo pojedine in skupne gostije. Povodom zadnjih občinskih volitev posloval je kot vladni komisar znani naš rojak in se je vel strogo po postavah. „Edinost" je že svoječasno poročala, koliko se je ta gospod mučil, ker se ni dobilo kaj spodobnega za jesti, piti in spati. Po volitvi vpraša gospod komisar znanega nam nasprotnega krčmarja po računu, a ta mu odgovori, da je račun skupno za vse. „Koliko pa znaša ta račun" P vpraša potem gosp. komisar. Gostilničar jeclja; 20 gld. „Dobro, kdo so pa tisti, kojim velja ta skupen račun P" V veliki zadregi odgovori krčmar: „Župan, tajnik, 2 žandarma in g. komisar". Na to mu ces. kr. okrajni komisar tako le razlaga : Ako jih je skupno pet in račun znaša 20 gld. pride na vsakega 4 gl. Evo mojih 4 gld. in vi tajnik povejte vašemu županu, da jaz sem svoj del sam plačal". Sedaj pa vprašamo : je-li bilo tako postopanje naših nasprotnikov dostojno P ! Menimo, da je bilo drzno. Bližajo se zopet nove volitve. Storiti pa hočemo pri kompetentnih oblastih potrebne korake, da bode vsakdo točno vršil svojo dolžnost. Le ako se vrši vse točno, so volitve res to, kar morajo biti : pravi izraz ljudskega menenja. Peielinček. Različne vesti. Umirovljen j6 na svojo lastno prošnjo podaduiiral baron W i p p I i n g e r in mu je tem povodom Njeg. Veličanstvo izreklo svojo zadovoljnost. „Nova Soča" priobčila je v svoji včerajšnji številki uvodni članek pod naslovom „Jugoslovanska zveza", v katerem se je proti koncu začudila, kako je moglo priti do tega, da ima ta „zveza", v vole-važnem proračunskem odseku le dva zastopnika (Klaiča in Šukljeja), isto tako močna nemška skupina v „klubu konservativcev" pa da ima štiri. Ona vidi v tem nečastno potiskanje „jugoslovanske zveze" (ako nam je dovoljeno tako imenovati jo!) v kot ter želi naj bi „zveza" v bodoče bolje varovala svoj upliv v „klubu konservativcev". Jako nas veseli, da moremo svoji goriški tovarišici iz poročila, ki nam je došlo iz hodnika državno-zborske palače, že danes dati primerno pojasnilo. Stvar je taka-le: „Jugoslovanska zveza" jo v posebnrm dogovoru določila Bvoje kandidate za razne odseke. Za vse one, ki imajo po 36 članov, določila je po 3 jugoslovanske poslance, ker bilo je že poprej ustanovljeno, da bodo imeli Nomci in Jugoslovani po 3 zastopnike v rečenih odsekih. Pač pa je bila uravnano tak6, da po 2 poslanca predlagata „zveza" in Nemci, dva pa se izbereta iz celega kluba iz dveh najštevilnejših skupiu „kluba konservativcev", torej iz „jugoslov. zveze" jeden in od Nemcev zopet jeden. „Zveza" je postavila kot svoja kandidata jednega Slovenca in jednega Hrvata, kot tretjega, katerega bi predlagal celotni klub, pa je imenovala prof. Šukljeja, ki bi kot star parlamentarec najložo prodrl iu bi skoraj gotovo ne imel opozicije. To je bilo v „jugoslovanski" ali če hočete v „slovonsko-hrvatski zvezi" pravoveljavno sklenjeno. Po tem „zvezineut" posvetovanji vršila se je seja „kluba konservativcev". Tu so se Nemci domislili, da bi imeli radi v prevažnom proračunskem odseku oba zastopnika, katera predlaga celotni klub, torej s svojima dvema štiri, tako da bi Jugoslovanom ostala le d v a. V ta namen »o zatečejo h kanoniku K 1 u n u, ki ao štuli za „voditelja" slovenskim poslancem in on je v svoji znani postrežljivosti takoj vstregel nemški pohlepni želji, pro-ćrtal iz liste „zvezinih" kandidatov ime slovenskega poslanci, postavil na to mesto imo prof. Šukljeja, ki bi bil iuiel biti sprejet kot kandidat celega kluba, in je prepustil tako njegovo mesto Nemcem, ki so na tak način dobili 4, reči štiri za- stopnike v proračunskem odseku, prav tako močna jugoslovanska klubova skupina ima le uborna — dva. Opomniti je treba k temu, da je kanonik Klun proti jasnim „zvezinim" sklepom počenjal cele te homatije povsem na svojo roko. Tako malo vrednosti imajo torej za kanonika K luna sklepi „jugoslov. zveze !" Naš poročevalec pravi, da je slišal celo Klunove somišljenike zabavljati proti takemu postopanju možd, ki sam služi in dela z vso zvitostjo starega parlamentarca, da bi tudi druge v službo spravil. In on hoče biti voditelj našim poslancem ! Ako bi imeli priti do tega, bomo Primorci z vso odločnostjo prote-stovali. Toliko v pojasnilo goriški naši tovarišici „Novi Soči", onim pa, katerih tiče, kot zasluženo lekcijo! Poziv 1 V zadnji številki smo javili, da je letošnje binkoštne praznike v Trstu zborovanje „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev. „Sprejemni odbor" prosi tukajšnje slovanske družine, da bi preskrbele kolikor mogoče privatnih stanovanj za ljube nam goste; osobito pa je treba v prvi vrsti skrbeti za gospo-d i č i n e učiteljice. Mi se pridružujemo pozivu sprejemnega odbora ter prosimo, da se njega prošnji odzove vsakdo komur je le mogoče. Prvič so stanovanja po h&telih jako draga in drugič pa je treba pomisliti, da ob rečenih praznikih imamo v Trstu obilico drugih tujcev in bi po hdtelih teško našli dovoljno število stanovanj. Slovani smo na glasu radi gostoljubnosti, pokažimo torej tudi ob tej priliki, da zaslužimo to dobro ime! Kdor želi ugoditi prošnji naši, javi naj to nemudoma odgovornemu uredniku našega lista. „Slovanska Čitalnica v Trstu" poziva vse čestite društvenike na glavni zbor, ki bode v soboto dne 9. maja 1891. 1. ob 8. uri zvečer. Dnevni red : 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minologa leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije, 9. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pre-gledovalcev računov. ODBOR. Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu darovali bo v Sežani „V spomin odhoda gosp. bar. Coschija" 1 gld. 50 kr. Popravek. Z ozirom na dotično vest, prijavljeno v predzadnji številki „Edinosti" naznanjamo, da občni zbor „Del. podp. društva* ni 3., ampak 24. t- m. Iz Dolino se nam piše: Naše prijazno selo bilo je v zadnjih letih pozorišče znamenitih dogodkov. Tukaj so bila zbirališča, slovesnosti in veselioe, da je bila Doliua daleč poznan kraj. Mnogo se je storilo v verskem, narodnem in šolskem obziru. Vsemu temu pa se imamo največ zahvaliti našemu velečastitemu g. dekanu Jurij Janu. On je bil vsemu lepemu in dobremu pravi dušni in gmotni podpiratelj. Posebno pa si je Btekel posebne zasluge za šolstvo, vsled Česar je bil nedavno odlikovan z Fran Josipovem vitežkim redom. V ponedeljek 27. aprila t. I. dojdejo njegovi častilci in prijatelji v Dolino, da čestitajo velečastitemu gospodu in ga proslavijo kot istinito vzornega moža iu duhovna. V Dolini bo ta dan pa tudi občni praznik. Naši faruni in šolska mladina hočejo znameniti dan po mogočnosti proslaviti. Znamenit je pa ta dan tudi, ker združene bodo s prvo slovosnostjo še tri druge. Ta dan bode praznoval namreč č. g. svojo sedemdesetletnico, petindvajset-letnico službovanja v Dolini in godovni dan. Več o tem drugikrat. Opomnim le še, d a v Bredo sta prišla presv. vladika iz Trsta in veleč. g. prost osebno čestitat slavljencu. Zopet bo imela tedaj Dolina vesel iu slaven dan. Veselimo se ga. ker velja onemu, ki naui jih je z mnogimi žrtvami že mnogo tacih prirodi], velja onemu, ki je istinito vreden ! Slava mu ! Sv. Ivančani pozor! Sv. Ivan je popolnoma narodno selo, to se misli v občo in je tudi tako. Ali biti nam je opreznimi, da nas ne prevarijo. Zakaj P Zato, ker naši nasprotniki delajo tihoma, in tudi vspeli bodo, ako Le mi ne čuvamo. Pred nekoliko leti bila je neka gospoda počela poučevati malo deco od 3. do 6, leta, in to le zasebno na svojem domu in brez dovoljenja ; potein pa je še razširila ta pouk. Mestna oblast je to poizvedela in tudi prepovedala nadaljnje poučevanje. Ali ker gre za poitalijaučenje, napravila je nje hči izpit in dovoljeno jej je bilo, da nadaljuje svoje delo pod imenom te hčere. Tn so dovolili njej — nam bi gotovo ne. Za to malenkost se pa naše ljudstvo niti zmenilo ni, meneče, da nam to malo kvari. Jaz pa pravim, da počasi pridemo daleč, ravno tako se godi! Pred nekoliko meseci omenjena otvorila je zopet drugi mali prostorček, mislim tudi tajno, ali knj, pomislite kje ! P Prav pri sv. Ivanu blizo cerkve-Toda sv. Ivančani glejte, da iz semena pok. Propatrie ne izraste Lega Nazionale. Pozor tedaj in na delo, dokler je čas, da zasejemo zrna našo družbe av. Cirila in Metoda. Pisec toh vrstic obrača se do družbe te, da pogleda tudi na sv. Ivansko njivo in nam v kratkem času ustanovi jeden otroški vrt, da rešimo nedolžne otroke, kojim se bližajo žrela naših nasprotnikov, in tako ohranimo jedino, v spodnji okolici še slovensko Belo. Udje povci pevskega druitva ,Adrija" v Barkovljah piirode v nedeljo, 26. t. m. popolndne izlet v Rocol. Shod bode v krčmi tam. „krčmarskoga društva". Kakor čujemo, priredi se ta izlet na željo rodoljubov II. okraja. V Kozani priredi „Bralno društvo" dne 26. t. m. veselico v prostorih J. p). Reja. I. Beseda: 1. „Oj z Bogom ti planinski svet", poje moški zbor. 2. „Gospodov dan", poje moški zbor. 3. „Domovini", poje moški zbor z orkestrom. 5. Deklamacija. 6. „Od železne ceste", zbori in samospevi. 6. Igra: „Ultra". 8. „Bedak je", poj« moški zbor. II. Ples in v ločenih prostorih domača zebava. Pri veselici svira korminski orkester pod vodstvom g. F. Camaurja. Začetek ob 5. uri popoludne. Ustopnina k „besedi" 20 nč. sedež 10 nč. (Opomba: Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.) — K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Pokojni I. B- Černo zapustil je mestu tržaškemu svoje premoženje, kar ga OBtane po odbitku za dobrodelne zavode in namene določenih svot. Ta ostala zapuščina znaša 10.000 gl. Mestni svet je v seji dne 23. t. m. naročil eksekutivi, da se v imenu mesta prijavi dedičem. Državni železniški svet sklenil jo v svoji zadnji seji, da glede železnice čez Ture v prvi vrsti priporoča zgradbo črte Loka-Divača, ker je najbolj potrebna. Vladi so priporoča, da študija o načrtu železniške zveze Celovca z jugom in sicer preko Ljubljane. Avstro-ogrski Lloyd. Obravnave z odposlanci družbe te no ao na Dunaji zopet pričele. V prihodnjem tednu prično ho obravnave mej našo in ogrsko vlado in rečenimi odposlanci, da so dogovore o raz-veljavljenji dosedanjo pogodbe glede subvencije. Ako pritrdo občni zbor in postavo-daj no zbornice, preneha dosedanja pogodba z dnem 31. decembra 1891. in stopiti s tem dnem v veljavo novi pogodbi Avstrijo z „Lloydom" in Ogrsko z „Adrijo". Nova pogodba z Lloydom naj bi veljala 15 let. Mestne volitve ljubljanske. II. razred jo volil Karola Žagarja 350, Ivana Hribarja 349 in Gustava Pir ca 349 glasovi. Nasprotni g. kandidatje so dobili : A. V e s t e r 184, Fr. 0 m e j c 172 in A. Pavlovčič 166 glasov. I. razred je volil gg.: Petra G r a-» e 1 lija 268, Ivana G o g o 1 o 248, dra. S t a r e t a 242 in Ivana Velkaverha 236 glasovi. — Nasprotni kandidatje so dobilli : Ivan Mathian 133, Karol Pollak 131, Ivan Fabian 123 iu LovroČrešnovar 86 glnsov. Iz Rio de Janeiro se nam piše : Dovolite mi, gosp. urednik, da omenim slav-nosti, kojo so dne fi. marca na „estrada dona Casterina" priredili v Braziliji bivajoči Avstrijci. Pri slovesni večerji bilo je navzočih obilo Slovencev, Nemcev, Lahov il različnih avstrijskih krajev. Po večerji svirala je godba in bil je ples. Vrt je bil kaj lepo okinčan ter razsvitljen bengaličnimi ognji. Zbralo so je nad 7000 ljudi različnih narodnosti, a vsi so nas posebno častili ter povpraševali, od kodi smo. Na vseh strani h čuli so so vsklici : Viva Austria! Sploh imajo v tej deželi kaj radi ljudi iz Avstrije in jih počaste, kjer le morejo. Vsi časopisi pohvalili so našo veselico. Grozna nesreča. Iz Rima nam poročajo, da se je razletela tamošnja tovarna za smodnik. Vsled silnega poka razbile so se sipe v knjižnici papeževi in se je razbilo mnogo dragocenih stvari. Tudi okna cerkve sv. Petra so poškodovana. To cerkev in cerkev sv. Pavla so začasno zaprli. Na licu mesta poškovalo se je 48 oseb, po mestu pa okolo 200. Zblaznela je 16 letna Amnlia Baisin-gor in je hotela skočiti raz okno. Toda preprečili so pravočasno to nje namero ter jo proveli v bolnico. Tržno poročilo. Cene ne razum«, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). Čin« od for. do for Kava Mooca.......100 K. Kio biser jako Ana . „ J»v» » n » • * Sniitos fina..........„ „ srednja ... „ OuAteinala..........„ Purtoricco..........„ Snn Jftgo de Cuba . „ Ceylon plant. fina . . „ Java Mnlung. zelena . „ Citinpinns..........„ Kio oprana .... „ , »na....... " srednja .... „ Oatila-ligae' » zabojih . . „ Macisov ovet..........„ Inger Uengal............„ Papar Singapore..........„ Ponang ............„ Ratuvia............„ Piment J »umiku..........„ Petrolej ruski v sodili . . 1 (Ml K. „ v /.nbojili . „ Olje bombažno anierik. . . „ Lecco jedilno j. f. gar. n dalinat. s certifikat. . „ namizno M.H.A.j.f. gar. „ Aix Vivrge .... „ n "no..........„ Roiioi pulje&ki..........„ diJmat. s cert. . . „ Smokve pulješke v sodih . „ „ v voncih . „ Limoni MoHiiia......zaboj Pomeranče Puljeske..... Kandlji Bari i.u.....100 K. dulin I.h, s cert. „ PlMOlll......... R1Ž Ualij. nuj li noj i ... „ „ srednji ... „ Kangoon extiH| carinom ixtra| . . . I.a J carinoi II.a J . . . Sultanine dobre vrsti 8ttho groidje (opaia) . . . Cibebe ......... Slanlki Yarinouth .... Polenevke H redne velikosti velike..... Sladkor centrifug, v vrenih certifisk. . . . Faiol Cokrt...... . Ma.idolont..... ■vetlorudeči .... temnorudeči . , . . bohinjski ...... kanarček . ..... beli, veliki .... zeleni, dolgi .... „ okrogli . . . lueAnni, štajerski . . Kulo . ........ Seno konjsko....... „ voIovkIco...... Slama ....... sod 127 — 129.— 112.- 114.— 1 127.— 110.- 112.— 107.- 109. — 13«.- 14o! — 140.- Ui.- 122.- 124.- 110.- 11?!- 107,- 109.— •28.- —.— 380. - 390.— 2« — 27.- 58.- 54 — 43.— 45.— 45.- 47.- 32.- 6.50 U —.— O.— 30.- aa!- 4!.— 42 - 43.- 44.— 3«.— 55.— 55.— 87 — 65, — 925 n!- 17 50 — .— «75 — .— 12U.— 122.— 31.50 _ __ 20. - 10.50 — 13.75 14,- 12.50 13.- 54.— 58.— 24.- 26.- 34.— »1 50 88.— 14.- 11.- —.— 10 50 1U.~ 10.50 9.50 8.00 '2.50 3.-3.-- 85.-3.50 4.— 3.50 Zahvala. Podpisani odbor so tom potem naj-uljudneje zahvaljuje vsem čustiriin udele-žoncem, sodelovalcem in darovateljem o priliki voselice dne 19. aprila. Srčna hvala! Skedenj, 24. aprila 1890. Odbor pevskega društva „Velesila". Anton Dršič l-S v Kt. Vidu pri Vipavi produ uli (iu v nojem mlin s stopami za creslo, s kojim blagom je kupčija dobro razvita, in nekoliko zemljišča. A V nedeljo dne 9. maja 1891. ob 9. uri dopoludne bodo v blagohotno prepuščenih prostorih društva „Austria" Corso številka 45. XI. redni občni zbor. Ob 9. uri zjutraj bode jedna sv. maša v novi cerkvi sv. Antona v spomin umrših društvenikrtv, h koji vabijo so gospodje častni člani, prijatelji veteranom istotako vsi gospodje veterani. Dnevni red: 1. Poročilo prvosednikovega numestnika o delo- vanji 1889. in 1890. 1. iu poročilo o račun* skeni sklepu. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalnega odbora. Predlogi in interpelacije društvenikov morajo se uložiti pism no vsaj 8 dni pred občnim zborom društvenemu vodstvu. Potem vrši se II. redni občni red zadruge v podporo hotnih udov s tem le člnsvnim redom: 1. Poročilo prvosednikovegn nuiiimtnika o delo- vanji 1JS89. in 1890. 1 in poročilo računskega sklepa do 18. iN;ija, ko je rečena zadruga prenehala. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalnega odbora. 4. Potrdilo o prenehanji podporne bolniSke za- druge kot samostojnega oddelka prvega veteranskega društva na podlagi § 51. društvenih pravil. V TRSTU, 18. aprila 1891. Vojteh Hermann, prvosednikov prvi namestnik* Daje se v najem HIŠA v Kozini-Herpelje prikladna za hotel ali pa gospodarstvo. Uprašanja naj se dopošljejo upravništvu tega lista. 1—2 Prodaja mleka • na trgu Ponte rosso številka 3. Tu se dobiva vsaki dan dvakrat frišno mleko, katero se dopošilja iz St- Petra na Krasu. Podpisani priporočam se tedaj slovanskim prebivalcem mesta tržaškega, da bi me podpirali s tem, da za svoje potrebe kupujejo mleko pri meni. Zagotovljam, da prodajam le pristno kravje mleko in zagotovljam točno postrežbo. 2-4 FRAN GERŽINA. 6 prav dobrih francoskih sodov od 14 do 18 H ti. je na prodaj po niski ceni v št. Vidll pri Vipavi. Uprasa se pinineno pri Ivanu Božiču v Podilragi. 3—3 Izborno za setev. Ameriška grahova sadika rodi v stroku 12 do 14 zrn. ki so jako sladka in ukusna. Za seme poslati je 50 kr. v markah. A. Catturani v Trstu. 2-2 5 10 goldinarjev Znaten postransk zaslužek na dan gotovega zaslu/ a brez kapitala in riziko /.a vsaoega, kdor se hoče baviti t« prodajanjem postavno dovoljenih sreče k in državnih papirjev. Ponudbe pošiljajo naj ne pod „LOSE* na : An-noncen Kipeditimi von i. Danneberg. Wien, I. Kumpfgasse. 7 I 1 > P" 2 gl. 65 kr. IV Najfinejša žepna ura I! ZASTONJ dobi vsak naročnik še jako fino verižico 4-8 Jedna največjih švicarskih tvornio za lire ustavila je izplačevanja ter mi je izročila raz-prodajenje ostale velikanske zaloge teh ur za samo ceno, kojo staae delo. 2 gld. 65 kr. Btane samo delo take ure ! torajje to prilika, ki se redko kedaj ponudi ako Stjp* tako nro, kt je trikrat toliko vredna ! prepustim vsa- kemu za neznaten denar 2 gld. 65 kr. in posehe kot present priložim lino verižico zastonj ! Požurite se, dokler jih je Se kaj ! Razpošilja se po poštnem povzetji. Naroča se lehko z dopisnico ! 2 — 6 Prva iii največja zaloga ur (Tvrdka Carl Pollack) Dunaj, 11/2 Novaragasse 43. ' J koji ne vedno vekša in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih preftnje življenje pa mora biti neomadeževano in ki so v vedni dotiki z občinstvom. Do-duženi žan-darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuj« se pod ,6. 8.1891." Oraz, postlagernd. 19—25 KWIZBE izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje konjj. Se uporablja že 30 let z najboljšim vspehotn po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepvanje pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih; ako »e noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanjn konj (Training.) 1 steklenica gld. 1.40. Travo se dobiva le pod zgornjo varstveno murko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga Fran/ Joli. Kwi/da, e. ar avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bel "VVien. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfljo konccsijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 1,'i—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasso 17, ali pri Josip-u 8trasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staat-