..PriiOTski List" izhaja vsaki iO., iu 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakamah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. i I (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse *a vero, dom, cesarja ! Uredništvo in upravnico mu je v Gorici, Nunske ulice st. io— Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij „Primorskega Lista“. Tiska: Hilarijanska tiskarna. !Č1 ICC, „Corriere", po domišljiji pravi ori-jentalec, je prinesel vest, da je „don Paulizza, cooperatore a questa Metropo-litana“, rekel ljudstvu v Podpori, „da so rudeči klinčki znamenja hudiča". Potolaži se krivonosi orijentalec! Tega don Paulizza ni rekel! Govoril pa je pred Bregantovo krčmo zbranim podgorskim mladeničem tako le: »Mladeniči, zakaj ste kašljali, ko sem šel mimo vas ? Zakaj ste vzeli takrat vsi v roke delavca" in ga meni kazali ? Zakaj ste obesili tukaj na mlaje rudeče zastave ? Zakaj je razpostavljen »Delavec", da ga vsi mimogredoči vidijo?4 Mladeniči so odgovorili : „Gospod vidite, to je dobro za nas! Ta list nam želi pomagati. Noben stan tako ne trpi, kakor mi ubogi delavci11. On: -Kaj mislite, da jaz ne vem, da trpite? Saj tudi mi želimo, da bi se vaše stanje poboljšalo, pa temu smo mi nasprotni, da se vi družite s socijalnimi demokrati, kateri nimajo nobene vere in ne poznajo Boga in, da či-tate „Delavca", kateri smeši Boga, Jezusa Kristusa, sv. cerkev, sv. zakramente !“ Mladeniči odgovorijo prav prijazno : „Kar se tiče sv. vere, Bog nas varuj, da bi mi kaj nasprotovali. Mi hočemo samo, da nam kaj poboljšajo. Naš gospod vikar je temu nasproten". On : „Zato pravim, mladeniči, ostanite trdni v sv. veri in vrzite proč „T)elavca“, ki smeši vero!'- Mladeniči: „ Tega nismo še brali". On: Glejte mladeniči, pred par meseci je umrl v Ljubljani ubog delavec. „Delavec" je takrat, pisal tal Je- ^Utarl je trden v svojih načelih. Odbival je do konca stanovitno od sebe duhovnika in sakramente. Umrl je brez farjev in brez sakramentov. Čast in slava mu večna! Bog obudi mnogo takih posnemovalcev." Povejte mi, mladeniči, ali se sme tako pisati, ali^se sme potem tak list citati ? In to, kar je pisal takrat „Delavec“ ni bilo niti res, ker tisti ubogi delavec se je na koncu lepo spovedal in obhajal in umrl, kakor kristjan. Njegova dva otroka pa sta v cerkvenem zavodu : L„Mari-janišče". Ko so podgorski mladeniči to slišali, so postali bolj krotki iu so začeli nekateri skrivati »Delavca". Zbirali so se pa vedno bolj in poslušali. Nekateri so tudi rekli : Gospodje lehko govorijo. ker imajo debele trebuhe in pijejo najboljše vino !“ On: ., Prosim, dragi moji, tega meni ne morete reči, ker sem bolj medel, kakor vi." Odgovorijo : Pa drugi so ! Poglejte naše roke, polne žuljev. Ali imate vi tako ? On : Žuljev na rokah ne morem pokazati, pa verujte mi, mladeniči, da moram tudi jaz vsaki dan opravljati delo in sicer delo polno odgovornosti. Razločujemo delo z rokami in in pa delo z umom ! Kar se pa tiče vina, je gotovo, da se ga največ in tudi naj-boljega popije po krčmah. In kdo ga pije? Koliko žen in koliko otrok doma strada, ko delavec ob nedeljah po krčmah pije. Ne rečem, da je vaše stanje dobro, ker vidim, da se krivica godi. To krivico bo treba odpraviti. Toda marsikaj ste sami krivi in to treba tudi odpraviti. Ko so tržaški rudečkarji videli, da se vedno več ljudstva nabira, prileteli so (Učekar in Drofenik) in so izgovorili besede, katere je „Corriere“ zapisal: Revorendo si vergogni itd. Mladeniči so pa potem sami strgali raz mlaje rudece zastave. O rudečih klinčkih ni bilo govorjenja. Škoda, da se ni don Paulizza cooperatore zuiislil na lansko polemiko „Cor-riera" z „Eco del Litorale“. Pisano je bilo da pijejo Židje vsako leto krščansko kri. Učeni prof. Rol/ing je dokazal, da ulivajo šidje nedolžne krščanske otroke, da jim l>ij‘jo kri. Koliko je na tem resnice, se še dandanes pričkajo učenjaki. To je pa gotovo, du rudeči klinčki in rudeče ovratnice lehko pomenjajo rudečo krščansko kri, katero pijejo žiilje Jcristijanom. Zdaj še le razumemo, zakaj se bratijo socijalni demo-kratje s Židovi in zakaj nosijo rudeče klinčke in rudeče ovratnice! Vi pa, pošteni slovenski fantje podgorski, dajte slovo socijalni demokraciji in pristopite v kolo krščanskih socijalistov ! Ko bomo prišli zopet v Podgoro videti vas hočemo z belimi klinčki.in belimi ovratnicami! Politični pregled. Notranje dežele. Palackyjeva slovnost v Pragi je bila sijajen pojav Slovanstva. Udeležili so se je odposlanci vseh plemen slovanskih. Rus in Poljak, Slovenec in Hrvat, Srb in Bolgar, vsi so prihiteli v srce češkega. kraljestva, da obhajajo spomin slavnega Čeha. Navduševalni govori v vseh slovanskih jezikih so vtrjevali slovansko vzajemnost. To pa peče nemške prenapeteže, ki se bosebno spodtikajo. ob govoi u ruskega generala Kamarova. Njegov govor je bil v obče prav lojalen. Ko bi le Wolf in Schonerer, ki sta avstrijska podanika govorila vsaj tako zmerno in lojalno. Sami sebe bij ote po zobeh ! Položaj v Avstriji. Vlada si prizadeva, kolikor možno omiliti sedanje razmere in pripraviti pot parlamentarnemu delovanju v jeseni. Tliun hoče vpeljati pogajanje med češkimi in nemškimi zastopniki. Toda ni mnogo nade, da bi tem potom dosegel kak uspeh, ker se Nemci ne spuste v nikak razgovor, dokler se jezikovni naredbi ne odpraviti. Grof Tliun se kljub temu z vso resnostjo pripravlja na delo. Tudi mladočeški klub je že izvolil'zaupnike, ki bodo pri spravni konferenci zastopali češki narod. ■ Kvotno prašanje še ne bode tako kmalu rešeno. Obe deputaciji ste se v saboto zopet sešli. Avstrijska vstraja pri razmerju 38.5 proti 61.5 Toda Ogri se nočejo udati. Zase zahtevajo kvoto .31.9, za Avstrijo pa 68.1. To bi jim dišalo ! Ker ni prišlo do sporazumljenja in tudi ne pride, bo vlada morala poseči po drugem načinu. Paragraf 14. je že nastopil svojo vlado. S cesarjevo naredbo na podlagi § 14. Se dovoljuje proročunski provizorij za drugo polletje 1898. Nemiri proti žjdom v Galiciji se še vedno ponavljajo. Židovsko predmestje v Novem Sandecu je razkačena množica zažgala. Izgredniki so oplenili vse hiše, v katerih bivajo Židje. Vlada je proglasila obsedno stanje in nagli sod. To bode sicer na vnanje pomagalo, toda srda nesrečnih galiških prebivalcev ne bode ukrotilo. Vnanje države. Na turško — črnogorski meji so se pojavili hudi nemiri. Oboroženi Al banci in tudi redni turški vojaki napadajo črnogorsko mejo. Knez je sporočil vso zadevo v Carigrad, ter je sultan že poslal svojega odposlanca, ki naj kaznuje nemirneže. Hudega se jim po stari navadi ne bode zgodilo. Državno zborske volitve v Nemčiji so porazile liberalne in kapitalistične stranke. Zmagoslavno je izšla koliška stranka, ki si je priborila več mandatov in je najmočneja v nemškem državnem zboru. Tudi socijalni demokratje so si priborili šest poslancev, zgubili pa več volilnih okrajev, ki so bili od nekdaj njih. Tudi to je značilno. Novo francosko ministerstvo je sestavil radikalec Brisson, ki je z enim glasom propadel pri volitvi zborničnega predsednika. Dolgo to ministerstvo ne bode živelo, ker mu bode nasprotovala močna opozicija. Tudi v Italiji je odstopilo Rudinijevo ministerstvo. Sestavo novega ministersva je kralj naročil generalu Pellouxu. Vojska med Španijo in Ameriko. O tej vojni ne moremo mnogo poročati, ker so vsa poročila tako nezanesljiva, da se gotovo jutre prekliče, kar se je danes z vso resnobo trdilo. Amerikanci so večkrat streljali na utrdbe okoli Santiago, vendar pa posebne škode niso prizad *,li. Tudi vstaški vodja Garcia iu admiral Sampson sta se razgovarjala ter kovala načrte, posebnih uspehov pa še ne moreta pokazati. Hočeta namreč Santiago napasti od vseh stranij. Ameriške ladije 17 LIS T E K Moja dok in podob Spisal Andrej Marušič. (Dalje.) Zdaj pa urno v šolo — pardon ! — v „ ko) legij" nazaj ! Prvi tečaj sem že zgorej označil. V II. letu sta učila prof. Stibiel „ius canonicum" (cerkveno pravo), prof. Jožef Crobath iz Kranja, originalec skoz in skoz, pa „novi zakon". Nadškof Gollmayr ga je imenoval pozneje v šali „peti" evangelist, iu sicer zato, ker je imela pri njem na videz Katarina Emerich več veljave, ko vsi 4 evangelisti skupaj. Predaval je prof. Cr. „novega *al tona" čvetero predmetov, namreč biblijsko herme-neutiko, grščini^ eksegezo in introdukcijo. Kdor ni že poprej, kot modroslovec, poslušal vzgojstva, moral se je navadno kot bogoslovec-drugoletnik obligatno učiti ta predmet. — Jez nisem imel v II. letu nobenih bukev ali „script“ razen grškega teksta sv. Pisma. Dolgo časa še celo vedel nisem, kaj prav za prav pusti g. prof. predava; slišal sem samo besedo ,.tetrabi-blicum" in „Matthaeus tako, Marcus tako . . ." Kdo bi bil tačas mislil, da mi bode pozneje kot veroučitelju nova zaveza eden naj ljubših bogosl. predmetov! Ko smo brali g:ški tekst ss. evangelijev, razlikovali smo se od profesorja samo v tem, da je on z naglaskom čital, mi brez naglaiika. Dr. Job. Nep. Sepp-a, („Das Leben Jesu Christi", Regensburg, 2. izd . ja 1853) imenoval je prof. Crobath zaničljivo: „iste luridus Doctor Sepp", ali pa: „Doctor bavaricus". — Originalni si' i,ili njegovi zgledi k bibl. hermeneutiki. Mi smo se „govorne po.lobe" (Redefiguivn) že v V. gimn. razredu (1. humanitatio-m) po zlati knjigi „Praecepta eloquentiae" temeljito učili, t. \..ii so nas torej v theologiji le bolj originalni Crobathov t dovtipi iu primeri, n. pr. „Titius portat carrott" ‘), — „Mit>pt Maj-nizza"2). — „Prediča, prediča, predič&“ ’)• O prof. Stibiel-u naj povem to, da nam je rodoslovje a prstom po zraku risal, ne da bi bil vstal in je z pi. i na tablo. V dopolnitev njegove karakteristike pa naj iz i lota še nekaj dodam. Vsako uro, prodno je začei brati zimL in o, bil mu je stereotipni vvod : „Nuper pervenimus in p**a. 1 -. • • ada historia ecclesiastica usque ad paragraphum . . . . ; nuno aiitem continuabimus". Dopoldne je bral, popoldne izpraševal Če so prvi vprašanci naučeno tvarino predobro znali in govorili prehitro, morali so zadnji (do konca ure) orati ledino. Imel je tedaj vprašanec knjigo pod klopjo ali naslonjeno na hrbet spre-dej sedečega tovaruša ; z enim očesom je gledal profesorja, z drugim v bukve. Profesor je to videl in vedel, pa molčal. Samo, če je kteri vrsto preskočil, oglasil se je: „Attende! saltasti lineam" ; ali če je kdo dva lista obrnil, je rekel: „Bone Deus, vertisti duas paginas" ; če je pa vprašanec slabo bral, ali celo jecljal, rekel je (profesor): „Bone Deus, lege melius ! alioquin etiam ex arte legendi accipies tertiaiu" (naj slabši red). — Med čitanjem zjutraj ali zlasti med izpraševanjem popoldne je prof. po leti odganjal ali lovil muhe, ki so mu okoli obraza nagajale. Kedar je eno ujel, zmečkal jo je eno- ‘) „Corrotto“ (ital.) „i:orrott‘‘ (furl.) je žalost po mrličih ali znamenje žalosti na klobuku ; Crobath pa je izgovarjal „carrott". l‘in. 8) „Miijnizza“ ( gmajnicu), neki kraj na desnem bregu Soče in dolga cesta od Ločnika do Pare. l'is. 5) Samo po tem, da se povdarja 1., 2., ali 3. slovka, dobi beseda „predičau drug pomen. l‘is. malo, zabrusil v tla in s celim stopalom, na vso moč poteptal. To streljanje s topom na — muho nam je bilo vesel >,jux", pa ne da bi bilo naše spoštovanje do g. profesorja zarad tega ali zarad branja zgodovine kaj oslabelo; saj smo iz marsičesa spoznali, da, je bil g. Slibiol izobražen mož. Da je pa* zgodovino čital, prihajalo je neki od tod: Auctorja Klein-a je bila usilila vlada; Stibiel ji je očital, da po štirih tako obširnih zvezkih ne bo mogoče vse tvarine predavati; odgovorilo se mu je, da, če noče predavati, naj — bere. V III. letu sta učila g. ravnatelj Catfou „mordlo" — in prof. Alojzij Zfingerle (z Reke) „dogmatiko". Caifou je pričenjal predavanje vsako leto z besedami: „Auctor est Stapf" ; sicer pa se je za auctorja malo zmenil; govoril je, kakor dober oče v kotu za ognjiščem. Poslušali smo ga radi zarad familiarnega tona in ker je bilo skor vse praktično in aktualno, n. pr. „Ecce, servus et serva Goritiae volunt coiitrahere matrimo-nium. Si quis eos interrogat: Quomodo autem vivetis ? respon-dent: Eh, metterin botteguzza". Latinščina Caffou-ova ni bila posebno klasična; za „verba deponentia" n. pr. ni maral. —■ Nadškof Gollmayr, ki je bil Caflou-u prijatel, je pozneje enkrat rekel: „Njegova moral’ je že plesnjeva". G. prof. Zangerle je o mojem času najlepše, prav resnično akademično po seriptih predaval, v poznejih letih pa se mu je v glavi v znanstvenem oziru precej mešalo, in pripovedujejo o njem marsiktero anekdoto. Mož je veliko bral (Gttntherja i. dr.) Kot mladomašnik sem bil ž njim naročen na tedanji slavni katoliški časnik „Gernmnia“. V IV. letu je pr.edaval še mladi prof. dr. Jak. Dellabona (Goričan,) „pastoralo“ po .seriptih". Dr. Dellabona-o (f kot knez-škof v Tri d en tu) smo prav radi poslušali; preprosta latinščina mu je gladko tekla in praktični predmet je bil sam nasebi mikaven. Opozoril nas je piaktični gosp. profesor na marsikaj, kar nam jo v poznejem življenji dobro došlo ; še cel6 logično iu s pravim povdarkom brati nas je učil. Zlata vredno pa je naslednje pravilo, kterega naj bi se vsak duhovnik — oziroma tudi neduhovnik — vse svoje žive dni držal. „Meine Herren" — je rekel — „schamen Sie sicli nicht, wenn Sie eine Predigt ausarbeiten, reclits die Grammatik und links das \Vorterbucli vor sich zu liaben". Stranski, pa zapovedani predmeti so bili: pedagogika s katehetiko in surdomutiko (t. j. gluhonemstvo), slednjič litur-gika in petje. Prve 3 predmete jo učil ravnatelj zavoda za gluhoneme, že dobro znani gospod Ivan Budal, liturgiko pa spiritual dr. Castellani. Castellani je bil v rubrikah prav izveden, enkrat pa se mu je vendar nekaj človeškega pripetilo. Razlagal je, ktere dni v letu ni pripušČeno, da bi nesli pri pogrebih krsto gori pred a)tar, ampak zapovedano, da se položi pri vratih od znotraj in se molitve na tihem molijo ; — rekel je, da gre tako storiti zadnje 3 dni Velikega tedna in vse 3 prve velikonočne praznike. Ko je naslednjo učno uro mene o tem vprašal, odgovoril sem, da zadnjo 3 dni Vel. tedna in pa na velikonočno nedeljo. On : Porro .... porro . . . . ? an non etiam feria II. et 111. ? Jaz : Non. On : „Woher vvissen Sie das"? Jez: „Aus dem Directorium*. On: „So, liollen Sie es“ ! Directorium, po kterega sem tekel v sakristijo, je kazal, da, kar sem jez trdil, je pravo. Moj kollega BI. Rjavec in jez sva bila v IV. letu naj boljša rubneista ; R. se je pozneje spopolnoval in skoz veliko let, do smrti (~\ kot župnik batuj-ski 21. avg. 1887.) izvrstno izdelaval Directorium. — Petje (cerkveno,) sta učila g. katehet na normalki, Fr. Mercina, in kapelan na Placuti, pozneje sakristan Vel. cerkve Ant. Zernitz ; , ta bolj tlieoretično, uui bolj praktično. (Dalje prih.) 7. armado generala Shafter-ja so dospele na kubanske obali. Pri Baquiri so Ame-rikanci izkrcali na suho svoje čete. Španj-ci so bili med dvema ognjema. Streljali so na nje z amerikanskih ladij, pa tudi vstaši so jih prijeli. Zadnja poročila poročajo o resnih bojih mej Španjci in v-staši na višinah za Baiquirijem. Španjski admiral Camara je odplul na odprto morje. Kam da je namenjen, tega dosedaj še nihče ne ve. Kakor smo že omenili, o tej vojni ne moremo nič zanesljivega poročati, gotovo je le, da gre Spanjcem precej slabo. Dopisi, Iz Št. Viškegore. Ker nobeno spretnejše pero ne piše o izvanrednem dogodku v naši župniji prosim slavno uredništvo, blagovolite sprejeti v cenjeni vaš list moje-skromno poročilce. Dnevi od 29. maja do 9. junija t. 1. bili so nam Št. Viškogorcem zaporedno — sveti dnevi! Obhajali smo namreč sv. misijon, katerega so vodili misijonarji — lazaristi iz Ljubljane, gg. Nežmah, Krivec in Klančnik. Ne bom opisoval izvrstnih govorov prečast. gg. misijonarjev. Omenim naj le, da kristijana, ki ima količkaj vere v Boga in je pazljivo poslušal misijonske govore, silila je neka tajna moč k spokorjenju ! In res, ob sklepu sv. misijona, na dan sv. Rešnjega Telesa. mogel se je vsakdo prepričati, kako izvrsten uspeh so imele sv. misijonske v,ije. Iv ij ganljivo bilo je videti zjutraj v cerkvi mnogoštevilna obhajane«, ki so res s sveto pobožnostjo prejemali skupuo sv., obli-j lo ! Krona slovesnega sklepa pa je bil obhod (procesija) s sv. misijonskim križem. V sprevodu bilo je ljudstvo sledeče vvrščeno: 1. — Za sprevodnim križem stopali so odraščeni možje, 2. — za njimi šolska mladina, katero sta vodila gg. u-čitelja iz Bukovega in Ponikev. Hvala jima! Domači učitelj kot pevec je bil v pevskem cerkvenem zboru), 3. — Skoraj vsa dekleta iz domače faie s svečami v rokah in z venci na glavah (Jako ganljivo pogled !), 4. — cerkveni pevski zbor, prepevajo sv. pesmi Jezus-ovega trpljenja, 5. — sv. misijonski križ (z Izveličarjevo podobo naravne velikosti), koji je nosilo menjevaje se, po šest mladenčev, 6. — mnogoštevilna prečast. duhovščina, in 7. ostale ženske osebe. — Ves čas so posamezni sprevodni oddelki molili skupno in glasno sv. rožen-venec. To je bil res Bogu hvalo pojoč »prevod, v katerem si videl očiščena in spokorna srca! Tako veličastnega in mnogoštevilnega sprevoda ni še videla naša fara in gotovo nam ostane v trajnem, svetem spominu! Po končanem sprevodu je imel prečast. gosp. vodja Nežmah poslovivni govor, koncem katerega je prosil nam vsem božjega blagoslova. Hvaležna srca vseh nas vernikov pa prosijo Vsemogočnega: „Oče! Poplačaj Ti. za Tvojo čast in slavo pa za naše izveličanje tako vnetim in delavnim prečast. gg. misijonarjem, ker od nas ne iščejo in ne morejo dobiti plačila. Čuvaj in vkrepi jih v Tvoji sveti službi! Oče ! Blagoslovi našega prečast. g. župnika, ki nam je preskrbel sv. misijonske vaje, ki so nas spravile s Teboj in kateri les očetovsko skrbi za naš večni blagor! Blagoslovi tudi prečast. gg. duhovnike, kateri so neutrudno sodelovali pri sv. missijonskih vajah!“ — Mi pa, farani Št. Viškogorski! o-hranimo si nauke, koje smo slišali v času sv. misijona, v trajnem spominu in živimo po njih, saj to bo le v našo največo korist in to bo tudi najljubša zahvala Bogu za vse prejete milosti! Iz Vojšfcice. 22. 6. (Izlet šolske mladine iz Gorjanskega na Vojščico). Dan sv. Alojzija imeli smo til prav lepo in redko slovesnost. Prišli so k nam v prelepem sprevodu in z zastavami Šolski otioci iz Gorjanskega Spremili so jih preč. gospod kurat blag. g. nadučitelj in vrla učiteljica Peternel. Bilo je vseh jjkolo 25 ) Število pač lepo ! Nasproti šla je z svojimi zastavami domača šolska mladina. Na čelu iste g. , vikanj in g. učitelj. Zopet čez 100 otrok ! ' Pozdrav bil je giuljiv. Ljuba otročja nedolžnost, dokler je pod varstvom cerkve in šole! Med 'veselim pritrkavanjem zvonov in streljanjem prišli so vsi do cerkve na prijazne,n hribčeku, kjer so vihrale velike zastave. Po kratkem počitku bil je v cerkvi pozdrav šolski mladini in govor o sv. Alojziju, varhu in zaščitniku kristijanske mladine. Na to sv. maša, pri katerej so peli združeni otroci. Po maši sledilo je nekoliko druzega poduka, potem splošna zabava ter nasitenje velike množice na zelenem prostornem dvorišču. Pri pogledu velike mlade trume spomnil sem se evangeljske množice in trave, zlasti pa besed: „Kje vzamemo kruha, da na nasitimo toliko ljudi ?“ No, malo je bilo skrbi, ker ni minilo dolgo časa, in mlad osliček pripelje voziček kruha, konjiček pa buček piva. Obilno belega kruha in brentač dobrega vinca z hladno mrzlo vodo, oživelo je vso množico in vzbudilo je v isti veselo gibanje, da je zabila na precej dolgo pot, veselo prepevala z šolskimi voditelji in pogostoma ponavljala mogočni „Živijo !“ na presvitlega cekarja Frančiška Jožefa. Po dokončani veselici in po dobro spravljenem provijantu (kosekov ni o-stalo), poslovila se je kaj lepo vsa mladina ter med veselim piitrkavanjem in streljanjem vrnila zopet domu. Domači otroci spremili so jo izven občiue. Kako so bili otroci tega veseli, ni mogoče popisati. Pač gotovo nikdar ne zabijo tega dneva; vesele ure, katere so vžili ostanejo jim v spominu vse žive dni. Upamo da ne brez sadu, brez vspeha. Veliko dobrega poduka slišali so od duhovščine in učiteljstva. Preč. g. kurat gorjanski povdarjal je v slovo ter navdušeno priporočal otrokom, naj nikdar ne zgubi trojnih najdražjih svetinj, ki so: vera. udanost do presv. cesarja in ljubezen do svojega naroda. „Bodite, jim je rekel, dobri kristjani, udani podložni cesarja in vrli Slovenci ! “ V enakem zmislu govorila sta tudi vrla in obče spoštovana učitelja gg. Stre-kelj in Luvin. Bog jn ohrani, da bi tu li dalje zložna z duhovščino, še mnogo let delala v blagor ljube mladine. Kogar je mladiua, tega je prihodnost. Varujmo jo ! Jz Zapotoka. Gospod urednik. Danes vam moram odkriti svojo misel, da bi bilo koristno in umestno, ko bi enkrat poslali nam kacega podjetnega glasbeno izobraženega vikarja, da bi gojil v cerkvi in v šoli tudi petje: potem bi polagoma izginilo laško popevanje po vasi; v cerkvi pa bi se, dasiravno nimamo orgelj, polagoma vsposobil pevski zbor. Sedanje petje v cerkvi je škandalozno, smeli vsiljujoče in soditi zna le, kdor je je sli* šal. Krasno ubrano petje ob meji bi zanesljivo vplivalo i pri slevenski benečanski mladini, ki seveda le taljanski poje, ker so šole laške. Naš gospod vikar ni prijatelj lova, noče zajcev streljati, omislil si je pa v zabavo drugo razvedrilno sredstvo, oskerbel si je nam reč ličen harmonij za 140 gld. dvomi p.:,, da bi se mogel privaditi godbi, ker niia i zadostno posluha za muziko. Še nekaj imun na srcu. V Soči sem čital da jV giajana neka „vrla“ Zapotočanka in I o po vsej pravici, ker držati se morav > gesla, svoji k svojim! Kdo nam bo pom-blagostanja, če ne sam-denka, kolikor smo d oz n; marveč iz Zarščine, ki potoka Toliko v pojasnilo da se ne bode po nepo in sumničilo. Ublaži se trdnjavo. Če se to zvrši, ne more priti niti po morju niti po suhem v Avstrijo živa sovražna duša. Relata refero. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Št. Jerneju na Dolenjskem je tat odnesel s pošte okolo 700 gld. — V vevški papirnici je padel raz streho 18 letni Iv. Štravs tako nesrečno, da je kmalu umrl. — V Kandiji pri Novem mestu je presvitli knez in škof blagoslovil novo bolnišnico. — Na borovniškem mostu bil bi kmalu brzo-vlak trčil z tovornim vlakom, Čuvaj Andrej Poglej je z nevarnostjo lastnega življenja tekel proti brzovlaku ter dajal znamenje. Vlaka sta sicer trčila pa vendar ni bilo nesreče. — Ustrelil se je v domobranski vojašnici v Ljubljani vojak Ciglar. Isti dan se je v šempeterski vojašnici usmrtil vojak 27. pešpolka Ant. Zupan. Dvornemu svetniku Schemerlu, bivšemu tominskemu glavarju je cesar podelil Leopoldov red. Na Štajerskem. Umrl je bivši dež. posl. ces. svetnik Jožef Jerman. Voda je napravila mnogo škode po Spodnještajerskem. Pri Št. liju nad Mariborom je zasula zemlja železniški tir. Marija Čudovan v Krastniku ja padla s Češnje in iz dihnila svojo dušo. Organisti lavantinske škofije so osnovali podporno diuštvo organistov. Strela je udarila v poslopje Jau. Spolarja na Vidmu. Zgorela so tri gospodarska poslopja, jedna krava ter dve svinji. Oblak se je utrgal v Pohorju nad sv. Venčeslavom. Jednako v St. Lorencu nad Mariborom. Škoda je velika. Na Koroškem. V Beljaku so bile zaradi otroških boleznij šole zaključene. — Dne 12. septembra bo v Beljaku imelo cecilijansko društvo krške škofije svoj letni zbor. — Kmetijska družba koroška se udeležuje jubilejske razstave na Dunaju. In kaj pa je izpostavila na ogled, tako se boš radovedno vprašal. Štiri slike svojih zavodov, sedem letnikov svojega časopisa „Mittheilungen“, spomenico povodom svoje stoletnice in knjigo „Die Alpenwirtschaft in Karnten“ in eden zvezek načrtov. Ko Korošec pride do tega oddelka v razstavi, se poparjen pomakne naprej, kajti njegovo domoljubno srce pri tako „sijajni“ razstavi domače »slavne1* družbe čuti vse kaj drugega nego ponos in veselje. — Pod brodom blizu Bilčovsa so našli utopljenca. — Morilec, ki je ob binkoštih umoril nekega hlapca v Otočah pod Celovcem, bil je 14. t. m. od porotnega sodišča z olajševalnimi razlogi obsojen na pet mesecev ječe. do boljšega Dotic.na mla-i iz Zapotoka, i a ure od Za-vsiiici na ljubo, ■bnem ugibalo t.ar lahko iz K <& V I € S. tega stališča, da imajo n iši ljudje komunikacijo in kupeijsko z /.< z Italijo, z Vidmom in Čedadom, k ;; r svoje pridelke spravljajo, kjer k ; ujejo potrebne reči, zato ni čudno čo s • je dekle pogodilo za šivalni stroj pri S.ovencu, pa si drugi dr&žji oskrbelo pr’ h thu. Narodnostna ideja pri nas še spi, mislim, da nima raz ven g. vikarjia nih drugi kacega časopisa! Pri nekaterih ni denarja, pri družili ni dobre volje; sl--i: ne znajo či-tati, mladina pa ima pri nlo veselja do berila! Tolaži nas bodoči rod in naraščaj ! Še nekaj o naši vo.li ! Žapotoška pitna voda iz žive skale ima neko posebno zdravilno moč, po zimi je gorka, po letu pa mrzla in je boljša nego teran, ribola ipavec ali rifosko; zato se prideluje tukaj Ukozvani cividin, to je vino kislo kakor kis, ki se mora mešati z načo izvrstno vodo! Naš cividin-kiselc razprodaja se že sedaj po 22-24 fl- lil, Opisati Vam moram končno še razgled od naše podružnice sv. Gendene (Jerce) na Kobališču. Označena poddru-žnica 'L dobre ure od Zapotoka vrhu hriba odpira letoviščarjem in sploh vsem, ki iščejo Boga in nebesa v naravi in njenih prizorih, krasen razgle l po Vipavski dolini, po Furlaniji do siujenega morja in jadranskega zaliva, po Benečiji in Lombardiji do Benetk in še dalje. Mesto Gorica in njena okolica kot lep panorama. Čuje se glas iz višjih krogov, da nameravajo vojaški obziri narediti velikansko Prevzv- knez in nadškof je včeraj obhajal šestdesetletnico syojega rojstva. Ob tej priliki nm ^elimo krepkega zdravja,, da bi mogel š(f mnogo let delovati v blagor naše nadvladikoviue! Slavnemu c. kr. glavarstvu in deželnega sodišča predsedstvu v Gorici. Pri shodu socijalnih demokratov dne 19 junija t. 1. v salonu dreherjevem je tudi Leopold Cozzi, iz Napolja u-radnik pri mestni sodniji razsajal proti duhovščini in vihtel debelo palico nasproti č. g. Fr. Knavsu. Vprašamo, kako se to zlaga z njegovo častjo ? Ker je to gotovo že znano deželnega sodišča predsedstvu in c. kr. glavarstvu v Gorici, vprašamo, ali so se naredili potrebni koraki nasproti tej osebi, da bi se kaj tacega več ne ponovilo ? Imenovanja. Sodnikom so imenovani sodni pristav Ivan Guzelj za Cerkno, sodni tajnik v Sežani Viktor vitez Frolich pl. Frolichthal za Bovec. Sodnim tajnikom : Okrajna sodnika Hektor Fran-ceschinis v Cerknem za Rovinj in Ivan baron Falke pl. Lilienstein za Gorico. Avskultant Henrik Lašič je imenovan sodnim pristanom v Tominu. Franč. Potočnik je postal kancelijski ravnatelj pri okrožnem sodišču v Gorici. Notarsko mesto. Notar dr. Ivan pl. Premerstein v Tominu se je odpovedal notarijatu. Zato bode to mesto razpisano. Umrl je v Gorici 29. p. m. advokat dr. Jožef Battigi v 53 1. svoje starosti. Pogreb je bil sijajen. »Cornere" slavo poje pokojnemu. Sempasci iu Trnovci so lahko ponosni na takega Batiča. N. v m. p. Umrl je v Koprivi na Krasu č. g. Peter Mach, ekspozit, v 30 letu. Rajnik, rodom Čeh, bil je obče spoštovan. N. v. m. p.! Promoviran je bil na graškem v-seučilišču g. A. Žigon, brat veleč. prof. dr. Fr. Žigona, doktorjem vsega zdra-vilstva. Spomenik baronu Čehovinu. Na sv. Petra in Pavla praznik ob 9. uri zjutraj so blagoslovili v Branici temeljni kamen za spomenik našemu slavnemu rojaku Andreju baronu Čehovinu. Slavnost odkritja spomenika bode na nedeljo dne 14. avgusta. Pogreb g. Rozine Gabršček je bil veličasten. Za križem je stopala dolga vrsta otrok vseh „Sloginih zavodov". Ne-broj občinstva iz vseh slojev se ga je vdeležil. Štirje vranci pokriti z žalnim suknom so vlekli voz s truplom. Gorica je bila vsa po koncu. Prepeljali so pokojnico v Solkan, v družinsko rakev. Veliko ljudij jo je spremljalo do Solkana. Goriški pevci pa so v pozdrav v Solkanu zapeli krasne naše žalostinke, „Na grobeh", in »Jamica". V ponedeljek so bile maše zaduš-nice. V. m. n. p.! Velika narodna slavnost v Sežani bode v nedeljo. V'Sežano poleti ljubljansko pevsko društvo „Ljubljana“, pa tudi vsa tržaška društva. Koncert bode v korist »Narodnega doma“ v Trstu. Želimo naj mnogobrejnišo udeležbo. Tombola v Šempetru pri Gorici. Tombola je imela biti dne 10. t. meseca. Vsled neprevidnih zaprek pa jo moramo odložiti za dva ali morebiti celo tri tedne. Srečk smo spisali 15.000. Slavno slovensko občinstvo sezaj torej pridno po njih, sicer rŠolski dom“ ne dobi primerne podpore, katere je zelo potreben in — prevreden! Igrali bomo tombolo na travniku zadej za cerkvijo, kakor vlani. Dobitki bodo trojni: I. 400 kron ; II. 200 kron ; III. 100 kron. Odbor za tombolo smo pomnožili in sicer tako-le : Predsednik : dr. Ant. Gregorčič, drž. in deželni poslanec itd. itd.; podpredsednik iu denarničar: prof. Berbuč, dež. poslanec itd.; II podpredsednik Jožef Mervič; tajnik Frančišek Knavs; odborniki: Brumat Friderik, Lovrenčič Matija, Jakončič Anton. Slavnim župaustvom v goriški okolici pošljemo lepake. Prosimo, da naj jih takoj razobesijo na javnih prostorih. Ko bi kdo hotel sprejeti razprodajanje srečk, naj piše odboru »Slovenske zveze"! „Der Siiden." Na Dunaju bode od 1. julija t. 1. izhajal list pod imenom „Der Siiden", Organ fiir die politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen.“ Namen mu bode poglavitno ta, razširjati poznanje naših razmer izven slovenske in liryatske domovine. Tak list v središču države je Slovencem in Hrvatom Sivo potreben. Naš narod trpi poglavitno pod tem, da se v njemu sovražnem časopisju širijo kriva poročila o nas ter ga dosedaj ni glasila, v kojem bi se taka poročila pobijala. Odpor v domačem časopisju pa ni izdaten ker je le-to le malo razširjeno in drugorodcem neumljivo. Novo utemeljeni list bode tedaj iuiel nalogo, da kratko pa odločno in dostojno pobija krive glasove, katere širijo o Slovencih in Hrvatih protivna jim glasila. Nasproti pa bode list tudi domače kroge informiral o dogodkih tikajoč se poglavitno naroda slovenskega in hrvatshega. List se bode načelno izogibal domačemu strankarstvu iu prepiru ter zastopal narod v celoti. Začne se izdajati kakor polmesečnik, da se spremeni v tednik, odvisno bode od občinstva. Ker bode bolj redko izhajal, mu code lehko tvarina izbrana. Da se bode v pravem duhu vodil, zato daje poroštvo oseba izdajatelja gospoda Jakoba Pukla, v časnikarstvu izkušenega dobro poznanega in tudi izven slovenske domovine čislanega rodoljuba. Cena listu bode 2 gld. 50 n. za belo, 1 gld. 25 n. za pol leta. Vredništvo in upravništvo: Wien I, Plankengasse 4. Na željo se pošlje list brezplačno na ogled. V odboru akcijske družbe »Vipavska železni :a“ so : Grof Alfred Co- onini, načelnik, dr. Gregorčič, podnačel-nik. Mat. Savnig, dr. Werner, dr. Rojic, V. Godina, baron Pascotini in dr. Tuma, Delnic je 1500 po 100 gld. Družba pa ima pravico najeti 3.032 milijone posojila proti 4°/0, država je prevzela poroštvo za 129.000 kron letnih čistih du-hodkov. »Sentinella^ širokoustno poroča, da je na shodu v Podgori g. Ivanu Der-mastia žendarm z bajonetom prebodel roko. Ali je res ali ne, ve najbolje slavna žendannerija. Delavce iz mesta in okolice ki so se udeležili zadnjih mokraških shodov, moram j javno pohvaliti radi njih možatega in mirnega nastopanja. Izmed stotin ljudstva, ki je v vrstah korakalo oi shodov, uijeden ni zakričal živijo po mestu. Mirno in tiho so hodili ne zmene se za razne psovke. Za tako ljudstvo živeti in delovati je nam čast in ponos. Slava vam, vrli delavci! Le vedno tako možato in mirno nastopajte! Šolski dom pokrit. Vihrajoče zastave raz „Šolski dom“ so oznanjale, da je spomenik narodnega navdušenja in požrtvovalnosti pod — streho. To gotovo veseli vsakega, kdor je le z malim doneskom prihitel, da se gradi veličastna stavba, a tudi onega, kateri ni mogel pomagati. To pa zbudi tudi marsikaterega, ki do zdaj ni mogel — a sedaj more, in z veseljem prinese svoj dar za našo deco — bodočnost našo. Hitite, pomagajte — potrebe so velike! Slovenske zastave na šolskem domu. Zraven velike belo-modre, mestne zastave so plapolale raz šolski dom dve cesarski in dve narodni. A malo so pomislili, oni ki so jih razobesili, da so v absolutnem kraljestvu — „ve!etržeca s starinami*, že slavnega našega „prijatelja“, A. Braidottija, neutrudnega — „caposestiera". Kako bo spal ubogi mož, ako bi ga plašile slovenske — „Corriere" bi rekel — „ruske11 zastave. Ubogi Tone bi v svoji pol zaspanosti vedno si do-mišljeval, da korakajo, grozni, ruski Kozaki v Gorico — v njegov pašalik itd. Res, strašno! Zato pa hajd k oblastni-jam. In konec ? — Rešen je bil starinar — divjih pošasti. Došel je ukaz, da morajo izginiti slov. zastave. V dobri uri so izginile — vse. Kdo bi se ne smejal tak6 neumni naivnosti? — Gospod B... izginile so zastave — a ..šolski dom“ stoji; marsikdo izgine mej starino, od tu pa se bo razlivala v našem jeziku — omika, in ljubezen do našega naroda v pozne rodove. — Upamo, da ni daleč čas, ko bode prosto v našem mestu plapolala slov. zastava. Živimo sicer v časih neverjetnostih ali čudno se nam vendar zdi. kako morejo tako nastopati proti znaku naroda, katerega sinovi so vedno zvesto stali iu branili svojo domovino, kateri so bili v najhujših časih steber Avstrije. Rasno se moramo prašati, ali imajo oblasti tako malo moči, da ne morejo pred enim razgretim kramarjem varovati svojega enakopravnega stališča nasproti vsem narodom. Čudno se nam zdi, da oblast ne vidi hujskanja Italijanov na Slovence, ki je že v tem, da našo trobojnico imenujejo rusko. Z isto pravico bi bila lahko francozka. Kako morejo jo devati v eno vrsto x italijansko'. Demokrati, brezverski brezdomovinci so smeli v Podgori razobesiti rudečo zastavo mi bi pa ne smeli svoje zastave pokazati na lastnih tleh. Radi bi •enkrat slišali točen odgovor. Zabaven večer priredijo kakor smo slišali goriški dijaki ponedeljek na predvečer praznika sv. bratov, slov. blagovestnikov Cirila in Metoda pri Fonu na solkanski cesti. Udarjal bo mladi dijaški tamburaški zbor. Goriško pokopališče ali kopališče? Vsakdo ve, kako nesrečno je bilo goriško mestno starašinstvo v izbiri potrebnih tal za mirni počitek nazemskih ostankov goriških kristjanov. Zdaj se kažejo hudi nasledki. Začeli so namreč prekopavati stare grobove. In kaj so našli ? Našli so nestrohnjene rakve, da morajo nove rakve polagati vrhu starih t. j veliko bolj plitvo, nego je predpisano. Lehko bi sicer stare rakve potrebili, pa nimajo shrambe za kosti. Kdo je temu kriv ? Kdo ima krščansko pokopališče v oskrbi ? Poslušajte goriški kristjani, kdo ima pokopališče v oskrbi! Pred nekaj tedni pride goriški duhovnik z mrličem na pokopališče. Ze od daleč začuti strahovit smrad, ki seje razširjal daleč okrog. ” Cerkovnik in pogrebci odgo- vorijo ! „Poljeja vodo, zato smrdi!“ Pridejo bliže. In res ! Piali so vodo iz groba. Duhovnik pogleda v naglici v grob in kaj zapazi ? Zapazi, da je videti ob vznožju novega groba rake v, katero so komaj pred mesecem dni pokopali in, katera je bila vsa v vodi. Tudi vidi, da je novi grob veliko preplitev, ker je spodaj bila pred 13 leti zakopana rakev. Ker je bil ■smrad silen — moral je duhovnik in cerkovnik daleč odstopiti. Pri odhodu iz pokopališča reče duhovnik varuhu Ongaru ! d Kaj pa delate? To je škandal! Saj so J^kve komaj nekaj čez meter pod zemljo.“ Ungaro, kateri od takrat duhovnika, oblečenega v cerkvena oblačila ne pozdravi, odgovori drzno: „Prav za prav nimate vi pri tem nič opraviti! Mi imamo prepoved od mestnega fizika, da starih rakev Ue trebimo, ker nimamo shrambe za kosti. O tem nimate vi prav nič govoriti!“ Du- hovnik : „Kdo tedaj ukazuje tukaj ?“ On-garo : „Tukaj ukazuje mestni fizik Luz-zatto !“ Tedaj poslušajte krščanski gori-čani: na krščanskem pokopališču v Gorici ukazuje dr. Aron Luzzatto — zid. Viva, viva Gorizia ebrea! ! Meščan. Med „Corrierom" in „Ecco“ vnela se je živahna pravda radi čč. oo. jezuitov, kateri hodijo v žensko bolnico pre-vidovat umirajoče. Od kod izvirajo članki v „Corrieru ? “ Prepričani smo - in bodi tudi „Ecco“ prepričana, - da ne bo miru v ženski bolnici dokler bo v njej za domačega zdravnika žid Adlerstein! Gorica mora biti zopet krščanska, ako hočete imeti mir. Združimo se proti židovskemu magistratu za sveto vero in za slobodo kščansko! Viva Gorizia ebrea! Ko je „Cor-riere" — židovski list, prinesel 21. t. m. poročilo o shodih socijalnih demokratov pri Dreherju in v Podgori, so ga v par urah vsega poprodali. Tako pridni Židje so naši laški bratci. V listu so bile same laži in od teh laži živijo naši bratci. O kristjani, kje je vaša čast? „Eco del Litorale", katoliški list, komaj životari. Po njem ne praša nihče. Zakaj ? Ker ne pozna laži, dasi marsikdaj molči, ko bi bilo treba govoriti. Na noge krščanski meščani! Osvobodimo se Židov! Gorica bodi zopet krščanska ! Velikansk napis napravil si je nad svojo štacuno z obleko žid Steiner v gosposki ulici. — „Corriere“ se veseli napredka in hvali kričečo reklamo. Za slov. krščansko ljudstvo bo veliki napis opomin — „ Pozor". Današnja številka lista je zopet zakasnela. Tega ni zakrivilo uredništvo, nego tiskarna. Zadnji čas smo že v takem položaju, da moramo storiti odločilen korak. Tudi potrpežljivost urednišva ima svoje meje. Ako se v najkrajšem času razmere ne urede, se odpovemo uredniškemu poslu, ker mo se že naveličali križev s tiskarno ter radi nerednosti v tiskarni požirati zabavljice od strani naročnikov. Gotovi krogi delujejo, toda le v škodo dobri stvari in v lastno. Toliko v pojasnilo našim prijateljem. Uredništvo. Vse častite gg. naročnike opozarjamo, da smo nastopili že drugo polletje. Prosimo jih, naj nam čim preje pošljejo naročnino. Mi delamo in se trudimo, potem pa naj bi še škodo trpeli ? Zato prosimo, da se kmalu vsi odzovejo, Nesreča. Kmet Volčič iz Črnič je vozil v svoj vinograd vitrijol. Med potom je moral obrniti voz. Možu je spodrsnilo, da je padel, živina je potegnila in Volčiča so kolesa zmnstila. Strela je vbila pretekli teden 7 govedi v Zabrdu, duhovnije Bata. Nove orgije bodo postav ,,a’i prihodnji teden v Kronbergu. Izd .hi,i sta jih znana domača mojstra brat... Zupan v Kamnigorici. Poštni urad. Dne i. ju’ •< 1898 odprl se je v Kozani na Primorski .11, okraj Gorica, nov poštni urad, ki se b ile pečal s pisemsko in vožno pošlo Lei ob enem služboval' kot nabiralnica poš;;. ohranil -ničnega urada. Zvezo bode imel poštnim uradom v Kojskem jedenkrat 11 ^ dan po poštem selu. Shod demokratov v Kouiseju. V nedeljo prišli so zopet tržaški n; Irckarji in sklicali javen shod v gostimo „A1 teatro“. Učekarja ni bilo, ker mu je pred tremi dnevi žena umrla. Bil je p.i zato „silovit,i" Camber. Gotovo niso niti sanjali, da osem dni po „zmagi“ pri Dreherju bodo poraženi v „italijam; ., demokratični" Gorici. Žalostna skuši., t jili je prepričala, da tudi italijanska Gg; ic , ni še pripravno torišče za javne dem. .-.'hode. Z majhnimi rudečimi vabiii, katere so prilepili le po stranskih delih mesta so mislili zvabiti svoje ljudi k shodu Bali so se velikih plakatov, ker biti opozorili preveč nasprotnikov. A tudi ta\o ni šlo. Hvala našim prvoboriteljem za kršč. delavce. kateri so se potrudili da so naše delavce opozorili in združili neverjetno množino kršč. sobratov. Z grozo so gledali sodrugi postavljeni z rudečimi znamenji k vhodu, da prihajajo delavci in delavke: možje, mla-denči, dekleta iz mesta in iz okolice, vsi okrašeni z belimi nageljni. Kaki vzdihi, pogledi, želje sojih spremljali. Kaj še le, ko je prišel kak duhovnik. In morali so pustiti prost vhod, ker shod je javen. Ko bi bilo kje drugje, kako bi zgrabili in ekspedirali čez prag neljube goste. „Ue no šara nuja“ bil je konec vsakega po-govora. Res; še pred enajsto bil je prostor natlačen z belimi, po večem Slovenci. Med njimi vrli sobrat - prvoboritelj Pirman. Ob 117* je ustopil c. kr. komisar in naznanil, da je shod iz raznih uzrokov prepovedan. Ggromoviti „živijo Austria“ živijo naš vladar, živijo Leon XIII so se odmevali daleč po mestu. Mirno so na to naši zapustili prostor. Z žvižganjem psovanjem jih je usprejel močni špalir ru-dečkarjev na ulici. Naši so odgovorili z urnebesnim »živijo0. — Velika množica, korakala je mirno po ulicah mestnega vrta, vojašnice, čez Travnik na Gorišček. V prvih vrstah je stopal sobrat — Nučič. Red je bil vzgleden. Pred cerkvijo sv. Ignacija se je vsa nepregledna množica spoštljivo odkrila, in počastila svojega učenika Kristusa-Boga. To pa je razgrelo možgane —goriški židiniji. Jezi se, da je še toliko ljudi, katerim ni ona z umazanim „Corrierom" še iztrgala vso vero. Sicer pa je Karolinca in Izrael sploh malobeseden, potrt. V „italijanski“ Gorici — tak poraz. Neverjetno — a resnično ! — Kršč. soc. shod v Sagradu. Popoldne sta sklicala vrla tržaška sobrata krščanski socijalni shod v furlanskem Sagradu (Zagraj). Shod se je izvrstno spo-nesel. Furlansko ljudstvo ni še v židovskih krempljih. Govoril je izvrstno drž. poslanec dekan Zanetti. To je zaprlo sopo „Corrieru“. Njih poslanec seje tako daleč spozabil, da je govoril proti judovskemu generalnemu štabu rudeče demokracije. Tega ne more verjeti. Jezi se s „Corrie-rjem" tudi neodrešena „Sentiuella“ in je hvaležna „Ecu", ki je povedala, kako je Zanetti sklenil svoj govor, namreč z navdušenim „evviva“ Leonu XIII., cesarju, Luegerju,in Furlaniji. — Strašno! Toliko veleizdaj nad neodrešeno Italijo. — Shod katoličanov v Bolzanu. — Tridentinski škof Valussi je obsodil liberalno, brezversko „Bozner Zeitung“ in prepovedal jo čitati. Seve je na to vstal grozen vrišč po vsem Izraelu. — Na praznik sv. aposteljnov Petra in Pavla pa se je sešel v Bolcanu nad vse veličasten katoliški shod. Okoli 25000 ljudi se je zbralo ; mnogo njih je prišlo v krasnih narodnih nošah. Predsedoval je shodu vrli drž. poslanec Zallinger. Govoril je tudi baron Dipauli. Soglasno je bila vsprejeta resolucija, katera obsoja „Boz. Z." in se zahvaljuje svojemu škofu za pastirsko skrb. Svoji veri in svojemu cesarju zvesti Tirolci so s tem zopet sijajno pokazali s svojimi voditelji na čelu, da Tirolska ni še ugodna njiva za brez-verstvo. Sentinella in Corriere hočejo dati zadnjim pojavom v Gorici edino le narodno barvo. Dobro vesta, zakaj. V motni vodi se lahko ribari, to je zadnji njih namen. Zato pa mora vse služiti za hujskanje zoper Slovence. — „Sentinella“ jako naivno pravi, da je zadnji cilj demokratov peta kurija. To si hočejo priboriti. To je tudi mogoče. Pridobimo si, mislijo, obrtne kraje, središča delavcev in peta kurija je za Slovence izgubljena. — Menda pa poteče še precej vode in pade najbrž« tudi sedanji volilni red, predno se izpolni srčna želja lahonskih neodrešencev. Slavnosti v Pragi o priliki stoletnice Palackja ne dajo miru našim Italijanom. Noč in dan jih straši panslavizem V razgreti domišljiji gledajo že medveda od Neve, kakor imenuje „ Corriere" ruskega cara, kako lomasti proti zahodu. Panslavizem merijo gotovo po lastnem kopitu. — Katehetski sliod naj bi se vršil to leto, to je tudi naša najskrenejša želja. Kako živo pač vsak katehet občuti potrebo takega shoda. Tudi katehetski list bi bil zelo potreben. V tem se pridružujemo mnenju „Slov. Gospodarja", da naj sedanji ^Duhovni voditelj" postane tudi glasilo katehetov. Nikar ne cepimo moči. Želeli pa bi, da bi upravništvo „Duh. voditelja" skrbelo nekoliko bolj za razširjanje. V naši nadškofiji večina duhovnikov lista ni dobila niti na ogled in vendar je list izključno bogoslovni list. Zato ga tudi mnogi gospodje še do-sedaj niso naročili. Jednako napako so napravili tudi pri .Kut. Obzorniku", katerega vsem bivšim naročnikom „Rim. Kat." niso doposlali. Na te nedostatke smo hoteli opozoriti, ker nas boli, da vsled tega trpijo listi, katerim želimo naj razsežnejšega razširjenja. Iz Šempetra. Pri občinskih volitvah v torek, dne 28. pr. m. je na celi črti sijajnoy zmagala krščansko-socijalna stranka! Živeli krščanski Šempeterci! — Pri procesiji na dan sv. Petra in Pavla je bilo letos prvikrat vse polno pec in belih nageljnov. Bilo pa je krasno kakor po navadi. Na Sv. Goro je prišla na praznik kronjanja M. D. običajna procesija kanalske fare. Propoved imel je 0. Efrem Turek, koja je segala vsem romarjem do srca. Opisaval je v krasnih prepričeval- gl. 20. nih besedah zaupanje do blažene M. D. Menda ni bilo suhega očesa pri sklepu prepovedi. Potem je daroval peto sv. mašo vis. č. g. župnik kanalski Vidic. Peli so kanalski pevci pod vodstvom slavnoznanega organista, skladatelja in tačasnega župana Zege Sclnveitzerjevo mašo izborno. Semkaj naj bi prišli v šolo znani operni pevci stolne cerkve goriške. V Kobarijski okolici razsajal je 26 in 27 pr. m. strašen vihar. Najbolj prizadete so vasi: Libušnje, Vrsno in Kru, kjer je 26 pr. m. po noči okoli 11 ure toča strašno uničevala. Uničil je vse žito, raztrgal strehe, pobijal okna. V Krnu vzel je 6 posestnikom popolnoma vse, na senožetih se še celo ne pozna, da je trava rastla. Prodati bodo morali vso živino, če ne dobe pomoči! Poškodovala je tudi vasi; Ladra, (Smast) in Idersko, pa ne tako hudo, — Nujna pomoč je potrebna, zato se obračamo do naših vrlih poslancev, da nam izposlujejo kako nujno podporo. Društvo „Šolski dom." (XXI. izkaz od 16. do 30 junija) Pristopili so z doneskom 100 gl.: Slavni županstvi v Rifemberku iu Renčah; N. N. duhovnik; g. Murovec Ivan, dekan v Cerknem/, slavno županstvo v Mirnem ; gospod Šinigoj Milu, župan iu veleposestnik v Mirnem. Vplačali so: Jakil Andrej, tovarnar v Rupi, na račun ustanov- nine še.................... Potegnene obresti naložene glavnice pri „Gor. ljudski posojilnici" na knjižico 1108......................... „ 23.83 Sl. županstvo v Biljah . „ 120.— Klančič Anton, poslanec, župan in veleposestnik v Podgori, na račun usta- novnine še..................... 9 20.— Pahor Anton vikarij v Krom-bergu na račun ustanov- nine še........................ „ 20.== Po upravništvu „Soče„, kakor v 46. št. izdne 10. junija izkazano .... n 27.76 Po upravništvu „Soče“, kakor v 48. št. izdne 17. junija izkazano ... „ 175.71 N. N. duhovnik 1. obrok ustanovnine.................• „ 20.— Kovačič Jgnacij, veleposestnik pri sv. Luciji, 2. obrok ustanovnine . . „ 10.— N. N. nabral v veseli družbi na Slapu ob Idrij . . „ 1.20 Tomažič Josip, obhodnik pri gozdnem uradu .... „ 5.— Dr Karol Triller, odvetnik v Tolminu, 3. obrok ustanovnine ............................. 25.— Cigoj Josip, kaplan v Tolminu, letnino za 1898 . „ 5.— Po upravništvu „Soče", kakor izkazano v 49. št. iz dne 21. junija .... „ 59.— Po upravništvu „Soče“, kakor izkazano v 50. št. iz dne 24. junija, navadnih darov.......................... „ 62.97 namesto venca na krsto pokojni gosp. Rozini Gaberšček .......................... „ 73.— Gregorčič Simon, vikar na Gradišči 15.50 Murovec Ivan, dekan v Cerknem, 2. obrok ustanovnine „ 10.— Kovačič Olga prodala od olepšalnega društva neku-pljeno travo v Tolminu g. Komisarja Lasiču za „ 0.50 Leban Fran na Ljubnšnji odkupil Žgančevega zamorca ......................... „ 5.01 Skupaj gl. 699.83 Vsled prejšnih izkazov „ 16136.79 Do 30. junija došlo torej v gotovini ...... gl. 16836.62 Odbor društva »Šolski dom". Za generalnega vikarija je presvetli knez in škof ljubljanski imenoval kanonika in dosedanjega mestnega župnika gosp. Jan Flisa, katerega po potrebi namestuje prelat dr. Kulavic. Za stolnega župnika je imenovan kanonik Jos. Er ker; za dekana ljubljanske dekanije je imenovan kanonik Ivan Suhiik. Za Prešernov spomenik, Kakor čujemo, namerja vrlo pevsko društvo »Slavec" prirediti dne 2. julija na vrtu „Nar. doma" koncert, čigar čisti dohodek je namenjen v korist Prešernovemu spomeniku. Kako lepo spodbujo in prostrano polje za svojo delavnost imajo bralna in peska drtštva ter čitalnice po širni Sloveniji, da za ta lepi in vzvišeni namen, prirejajo jednake veselice ! Postavil bi se tako po skupnem prizadevanju vsega slo-skega naroda spomenik dičnemu pesniku, ki bo še poznim rodovom pričal o požr-tovalnosti in hvaležnosti njihovih pradedov do svojega Orfeja, ki nam je „srca vnel za čast dežele41. Na delo tedaj, in veliki vspeh plemenitega našega stremljenja gotovo ne izostane! Prešernu spomenik v Ljubljani! se imenuje lepa pesem, katero je zložil veliki častitelj Prešernov, poslavljeni naš pesnik Josip Stritar. Proizvod se bo prodajal po 10 kr. v korist Prešernovemu spomeniku. Dobiti jo bode pri predsedniku ^a nabiranje doneskov za Prešernov spomenik, g. županu Ivanu Hribarju. Rodoljubje izven Ljubljane naroče naj po več proizvodov skupno in želeti bi bilo, da se v posameznih krajih na čelo temu prizadevanji postavi požrtvovalen rodoljub, ki bi Z'i stvar vnemal svoje sokra-jane in za večje število skupno odpošiljal denar. Slovenci! Pokažimo svetu, da se zavedamo, kaj nam je Prešern, on, ki je vreden, da se ga imenuje polegjiiaj-večjih pesnikov svetovne literature, in vsak daruj svoj obolus za spomenik, ki naj se kolikor mogoče krasno in ponosno dvigne iz tal v sredisči Slovenije, v beli Ljubljani! Proroku naših boljših dnij, ki je v otožni nekdanjosti pel: „da vremena Kranjcem bodo se zjasnila", postavi celokupni narod slovenski spomenik, ki bo vreden njegovega velikega duha. Zunanjim rodoljubom, ki hote naro čiti Stritarjevo pesem v korist Prešer novemu spomeniku naznanjamo, da naj odpošiljajo denar za več izvodov skupno po poštni nakaznici, kar je najjednostav nejše. ne pa da jih naročajo s poštnim povzetjem, kar je veliko dražje. Ob jed nem prosimo vse rojake, da v prav 111110-gobrojnem številu naročajo to pesem, da se čim preje uresniči lepa misel, ki jo je rodil čut hvaležnosti do slavljenega pesnika. I. izkaz daril za Prešernov spomenik . Ludovik Kaplja, c. k. orož. po-stajevodja v Toplicah. 2 tl. 50 kr.; g. Pavlina Pajkova na Dunaju, 5 tl.; Fran Kalister, veleposestnik v Trstu, 200 g!d.; Ivan Hiibar, župan v Ljubljani, 50 gld.; Josip Lenče, veletržec in obč. svetnik, v Ljubljani, 50 gld.; Fran Naval Pogačnik, kr. pruski operni pevec v Berolinu, 10 gld.; dr Matija Murko docent na c. kr. vseučilišči na Dunaju, 10 gld. Ivan Steklasa, kr. prof. v Zagrebu 10 gld.; Anton Aškerc, pesnik in pisatelj v Celji 5 gld,; dr. J. Vilfan odv. v Radovoljici 5 gld.; ob slavnosti začetkom del za vrhniško železnico se je nabralo 33 gld. 40 kr.; Ivan Stupica, učitelj v Dražgošah, 3 gld. dr. R Ripuš, odvetnik v Mariboru, nabral v veseli družbi slovenskih narodnjakov v Mariboru 10.fi7 ; Fran Bukovec, župnik v Trvižu, 5 gld.; Miroslav Vičič v Postojni pošlje nabrane prispevke, 50 gld. 30 kv.; Emilij Gut-tman, upravni tajnik v Gorici, 5 gld.; Nabranih med vrlimi Notranjci: g. Zofija Salečeva, 5 gld.; gdč. Zofija Valen cičeva, 5 gld.; L Lidanova 2 gld ; rodbina Vičič-Žurzova 1 gld. 50 kr.; Ivan Brinšek, 2 gld.; Josip Meden 1 gld.; Drag. Žitnik 1 gld.; skupaj: 17 gld. 50 kr. ; Josip Stritar, c. kr. prof. nadunaju 10 gld. vsega skupaj .• 232 gld. 37 kr. V Ljubljani, dne .12 junija 1898. D j Josip Stare, blagajnik. Trst-Ist,ra. Odvetniški izpit je dovršil na tržaškem višem sodišču dr. Jožef Abram. V Višnjami v Istri, v kateri občini so gospodarili Lahom, je hrvatska stranka zmagala v dveh razredih. Slava zavednim volilcem ! V Pazinu so Hrvatje zmagali v vseh treh razredih. Živijo! Električno razsvetljavo vpeljejo v jeseni v Trstu. Sedaj že polagajo žice po ulicah. Žalosten pogreb. V Trstu js umrla soproga vodje socjjalnih demokratov Uče-karja. Pogrebli so jo brez duhovnika, ker nje soprog tega ni dopustil. Brez križa in sveče prepeljali so jo na pokopališče ob spremstvu rudečkarjev s ru-dečiuii nageljni. Krsto je krasilo več vencev z rudečimi trakovi. Pa naj pride Učekar zopet v Gorico pridigat, mi nismo proti, mi se za vero ne brigamo. V livarni v Škednju sta se ponesrečila dva delavca. Prepeljali so ju v bolnišnico. Jeden se je v bolnišnici poročil s svojo nevesto. „(Hovder, hovder, hovder“, ali šaljiva slovnica. (Dalje; sp. A. M.) Naj odgovorim najpred na interpelacijo „iz S." v štev. 18. „Prim. lista“ ; tako zahteva uljudnost; »se-11 kanje pride pozneje. Bili so časi, ko so pri nas na kmetih nosili obleko iz domačih pridelkov in izdelkov, iz domačega konopina in prediva, iz domače volne; nosili so poleti pisanino, po zimi mezalano. Veste, kako so rekli naši ljudje ko so zagledali pri kom kaj novega? Vprašali so: Je to ndomačeu ali nkup6vano“ (nota bene: ne kupovrfno). Kak razloček je med „kupo-vano“ in „(u)kupljeno“ ? „(U)kupljeno“ je, kar je kdo enkrat ukupil ne glede na to, ali iste ali druge robe še kedaj kaj ukupi, ali ne, — „kupovano“ pa je, kar se večkrat, sploh, navadno kupuje — was man zu kaufen pflegt — bodi si, ker doma kaj tacega ni, ali da se hoče imeti kaj lepšega. To je torej raba deležnika trpno-preteklega časa. „Kupljeno“ (od dovršnega glagola) je enkrat za vselej opravljeno, dognano, storjeno, doveršeno dejanje, •— „kup6vano“ (od nedovršnega glagola) je, kakor smo zgorej rekli, nekaj nedovršnega. Klasičen zgled za oba omenjena deležnika je: „PrisiIjen stan je (ali: je bil vselej, ali: bo) zaničevan". Glede „staršey“ ali „starižey‘' (El-tern) rabi se oboje; za „alter“ pa tudi starejš«. „ Varli, var/h ali varuh14 ? Pri nas doma izgovarjamo razločno »varili11. Starejša oblika je varili, noveja varuh. — Tovarč izgovarjamo pri nas določno; stareji pisci imajo -iš, noveji raji -kš. „Mi je pisati" (— pisati mi je) je pravo. — Tako sem Vam vč. gosp. „iz S.“ menda ustregel. Sicer pa nisem jez slov-kolbvec (n. pr. tovariš ali tovarni je meni Jana caprina“). Moj namen je za zdaj le bolj : popravljati pokvarjeno skladnjo (syntaxo'), ali vsaj čitatelje naših ljubeznjivih časnikov opozarjati na časniške očitne napake ter na brezpo-trebne in smešne novotarije. Eno trditev v dopisu „iz S.“ moram pa zavrniti. „ Prediča, prediča, pre-diča“ sem povedal jez v šoli le kot anekdoto — ne vem v kaki zvezi — ne pa v razloček med „včeraj, danes in ju-tre“, kterega razločka navedene besede : „prediča . . . .“ po nikakem ne morejo izraziti. Ad . . Kopf im Sack“ nisem — kolikor jez svoj „deutschtt poznam — mogel reči: „Es ist gleich“, ampak : „Es bleibt. sicli gleich" ; „es ist alles eins“ ; „es kommt auf dasselbe hinans“, ali kaj enacega. (Da\je prihodnjič.) miiiiiiiiiiiiuiiii iiiii 11111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iinn|n,,ii,,ii,in & "V GORICI v Nunski ulici štev. 14-16. $elika zaloga šivalnih, strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. (Anton (gon klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi edili. Postrežba in cene jako solidne. ZALOGA PIVA iz prve kranjske eksportne pivovarne T. FROHLICH-A — na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča svojo izborno pivo v sodčekih in steklenicah, ktere so plombavane, ter že v pivovarni z najbolje uležanim pivom napolnjene. Obetajoč p. n. častitim odjemalcem iz mesta in dežele v vsakem obziru solidno in točno postrežbo priporoča se za blagohotna naročila udani Joško Rovan zaloRa vrkaiškega P>va GORICA — Rabatišče št. 18 Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. Pipan & C. y Trstu Via Valdirivo št. IH ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedil«, za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in deželi za obilne naročbe. na SOLIDNA POSTREŽBA v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin 11. pr.: Kavo: Santos, Sandoniingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Koitu, istersko in dalmatinsko. — Petrol ij v zaboju. — Sladkorja ra//iie vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje — Cena primarna. — Postrežba točna. iitiiiiiiMiimmiiimiiimimmiimiiiiiiMiiiiuiHimmiiiiiiiimnimimii Cerkvene glasbe! Toplo moramo priporočali Preč. duhovščini in sl. občinstvu najnoveje skladbe „Ecce sac« i*clc»!s magnus" za mešan zbor s spremljavo orgelj ali orkestra, op. 37. IB<3i> a-- Naročbo sprejma Ign. Hladnik. skladatelj Novoincsto Dolensko. O O 00 » O ro r > O O T T v Gorici Semeniška ulica h. št. 10. Velika zaloga pisarniških in šolskli potrebščin: Papir in raznovrstni papirnati izdelki, Knjige: molitvene, šolske, vpisovalne i. t. d. SVETE PODOBE. Tiskovine za duhovnije in županije. Posetnice (vizitke) s tiskom imena, 100 navadn.h 60 kr.; finejih 70 kr. Pergamenten papir za maslo zavijati. Svilen papir in peresu za umetne cvetlice. SIS il lice aks®. -m' Olepš va papir za rakve (mrtvaške tru ;e). ^imlelikon^ ki a:lc|>i ubit pcrcclau, s