PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 90 (8492) TRST, sreda, 18. aprila 1973 PRIMORSK! DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ____^cu P1^ Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjena Evropi. DEMOKRATIČNA javnost zahteva čimprejšnje razkrinkanje atentatorjev in njihovih voditeljev V polnem teku preiskava o umoru v Milanu in o grozotnem zločinskem atentatu v Rimu Tai iy ^ Mi ^ poziva delavce v boj proti nasilju in fašističnemu prevratništvu - Zasliševanje fašista Giannija Nardija, ki je bil vpleten v skavo o smrti komisarja Calabresija - V Rimu aretirana oseba zaradi lažnega pričevanja - Preiskavo o požaru v Rimu razširili na vso Italijo 0n°Vnn 'Z'Va so Nardija vče-„.^dija n? aretirali. VJij^r. Violg6 ''sekakor zaslišal tu-nj; ’ da : ' ker s0 menda ugoto-ijL^btek u ^)adi fašist PreiJ-“■,o"" “ S1, Viola‘ vanj obeh fašistič- i® V:., 0v 1-oia in Murellija, ki rej- • Ite ^^;pt!'!,oniral fašist Gian- is ' Ur. n°e zasliševal ki Policiji 50 ugotovili, da črn'6den od voditeljev zlo-3 9iove„,. or9anizacije «Fronte u>>< ki naj bi povedal imena Loia in Murellija v zvezi s četrtkovimi dogodki. Radiče trdi, da je nerede organizirala «Avanguar-dia nazionale», ki se ne strinja s sedanjo preveč «popustljivo» politično linijo MSI. Gre za očitne manevre MSI, ki se skuša izogniti odgovornosti jn zavrača krivdo na organizacije, ki jih v bistvu sama vzdržuje in financira in ki ji služijo kot strelovod v primeru takih zločinskih dejanj, kot je umor Antonia Marina. Do sedaj niso Murellija še obtožili pokola, temveč ga obtožujejo samo metanja kamnov proti policiji. Murelli do sedaj še ni priznal nič. Govoril je o svojem političnem prepričanju in kaže, da Vittoriu Loiu, ki je njegov glavni obtože-valec, ni zameril. Oba sta pravza-1 tu misovske zastave in druga faši-prav zagrenjena ob zadržanju vo- stična šara, ki spominja na pol-diteljev MSI. Značilna je izjava I preteklo dobo, s katero je odpor- ...................................................................um mladega Loia, ki je dejal, da jih MSI izrablja za take akcije in jih potem prepušča usodi. Medtem se je tudi zvedelo, da je bil Vittorio Loi pred tremi leti zapleten v na pad na voditelja milanskega študentskega gibanja Maria Capanno. Iz Firenc pa prihajajo vesti, da se je Murelli sam javil policiji, ko je videl v časopisih svojo sliko V Rimu pa je v polnem teku preiskava, da bi izsledili krivce strahotnega zločina, v katerem sta zgubila življenje sinova misovskega sekcijskega tajnika Maria Matteia. Njuno smrt so fašisti nesramno strumentalizirali. Postavili so mrtvaški oder na glavnem sedežu stranke, ob obeh krstah so na častni straži pripadniki zloglasnih fašističnih organizacij «Ordine nuo-vo», «Avanguardia nazionale» in «Fronte della Gioventu». Poleg številnih vencev, ki so jih poslali tudi zasebniki, ki jih je pretresla grozna smrt obeh mladeničev, so JEM ZAKLJUČKU 48-URNE VSEDRŽAVNE STAVKE Danes in jutri bodo poštni Uslužbenci ponovno stavkali D„*, JL 3 «tan« torej zaprta dva dni, nakar bodo v naši deželi stavkali še RO. aprila Nit vsed^’ 17. n ta^vtia T, uferninštirideseturna I tevam uslužbencev, tajskih .“^ka poštnih in te- Kljub zaostritvi spora so se da-ta^Ua, hlo^*?ncev Se Je danes | nes na ministrstvu za pošte in te-so sindikati lekomunikacije nadaljevali pogovo- pred- 72 m ssSftjaas* ^Nitev L? državne upra-ležaUslanove postne in telegrafska* °Set>ja t ,novo ureditev sta-kot H KOSnkakor tudi rešitev na Primdarskih vprašanj, kfri^er najnižje plači. Dteu.!? telekmi11 .,Je minister za Sitih 1 leden ^ lkaciie Gioia dal ki ?v6nci so SiZanrf itev spora z i, rnili, likalni predstavni- ..I«,,,,,,li,n niso ustrezali zah- ie ^ : ^Preiskav'n Mi,anu se nadalju-Cs'a zgubil P°Ž3ru' v ka'e-•O o um„t,VII#nie brata 3šist!f ^dna LfU P01jcliskega hies* Pna bomk k> *Sa ie ul3'!9 Vi>ik dr^ba- Milanski na-1,3 b0 ie 7asnšVa?69a Pravdnika ‘iC^aša . mlada fašističen'?9 ie tudi Murellija, za- ‘®Me'la Nardit "ane9a fašista s'i*ke^bra zanii/ kl ie bil lani - ki pa l3. republikanske K \! nsada'iJnjihŽb7e2nCl 50 '1aPove. sinoj, I stavke. Ko-a b°do da klluč'li 48 ur "olj^novno Za jn iu»ri po-‘>Žb'h 24 ur k6^ Va dni’ Na- ^ • "'"-.rsj,; F «i. B irz,e|dni obisk k n.a večdnev- bfedwledi<:ein ^°sl°vanske vla- medsebo-VnaVala sta Sa .* vprač, !ne odnose Siav de,ovania ?16 90sP°dar-S t 6 'n iugoiu ,rgov|nske iz-i6 'Zrl .2abod^S,rnSkih de|av- k'tevV|°Jila C Zahodna Nem-°dnosov napore za okre-Nali^dfočiih %Jugos|aviio na Ni '*v »»vo' «; PnredSedmka sta Sil ^ lej zv a i°. eV/°Pski var- Včiida bi se * ®iiedi' Pou-s ,'la za«:a morala 73u„j„. h3 Sr'ia Zanima,iT?.'9 2abodna c* - rrr >s ,v^0du ^,°pada na Bliž. Se °, Brandt ° 7Varn°- Da- ^^SM.k.ier b0 ?dp°toval ednika dva dni gost ri med ministrom Gioio in stavniki CGIL, CISL in UIL. 72-urna splošna stavka, ki je bila danes napovedana, je bila takole razdeljena: jutri in pojutrišnjem bodo vsi poštni uslužbenci stavkali nadaljnjih 48 ur; ostalih 24 ur pa bodo poštni uslužbenci v Kampanji, Apuliji, Kalabriji, Bazilikah, na Siciliji in v Laciju stavkali, 24. t.m.: v Toskani, Emiliji, Markah, Abru-cih, Moliseju in na Sardiniji, 28. aprila; v Piemontu, Dolini Aosta, Lombardiji, Venetu, Tridentin-ski-Gornjem Poadižju, Furlaniji -Julijski krajini in Liguriji v ponedeljek, 30. aprila. Sindikati elektriških delavcev CGIL, CISL in UIL so danes proučili in ugodno ocenili osnutek sporazuma o novi delovni pogodbi za elektriške delavce, ki so ga podpisali preteklo nedeljo z delodajalci. Poleg drugega so sindikati zadovoljni zlasti z izbojevanjem normativnih in socialnih pravic, kot je zmanjšanje števila ur izrednega dela in vprašanje dajanja del na dražbo. To bo prisililo ustanovo ENEL, da bo morala do- leta 1975 zaposliti še 25.000 delavcev. V Milanu pa se bodo jutri začela pogajanja za obnovitev in združitev delovnih pogodb v tekstilni, oblačilni in obutveni industriji. Nova delovna pogodba zanima približno milijon delavcev zaposlenih v teh važnih industrijskih vejah, v katerih je mnogo delavcev, zlasti žensk, zaposlenih na domu. V OKVIRU POGOVOROV ZA OBNOVITEV LEVE SREDINE Srečanje PSDI-PRI RIM, 17. — V Rimu je bil danes prvi sestanek med dvema vladnima strankama, v okviru pobude predsednika socialdemokratske stranke Tanassija, da se skuša ndjti možnost za obnovitev levosredinske vlade. Srečali sta se delegaciji socialdemokratske in republikanske stranke, ki sta ju vodila Tanassi in La Malfa. Po sestanku je Tanassi izjavil časnikarjem, da je socialdemokratska delegacija sprejela predloge republikancev, s katerimi se socialdemokrati strinjajo. Po njegovem mnenju je bilo današnje srečanje koristno, hkrati pa je dejal, da na sestanku niso rešili nobenega od načetih vprašanj. Tanassi je nadalje povedal, da se morajo socialdemokrati sedaj sestati z ostalim’ strankami vladne večine in z delegacijo PSI, da ugotovijo, če obstajajo ugodni pogoji za obnovitev levosredinske koalicije. Ko ga je neki časnikar vprašal, ali je na sestanku govoril o težavah za dosego sporazuma- s socialisti, je predsednik PSDI odgovoril, da je dogovor z vladnimi strankami lažj: kot s PSI. La Malfa pa je dodal, ,da so s socialdemokrati govorili o resnem političnem in socialnem položaju v državi in se strinjali z republikansko oceno ter dali nekaj predlogov, kako bi jih bilo treba rešiti. La Malfa je povedal, da so na srečanju izročili socialdemokratom obsežno dokumentacijo, v kateri republikanci razlagajo nov način, kako bi bilo treba rešiti pereča državna vprašanja. Poudaril je tudi, da je položaj danes mnogo bolj resen, kot' si ga nekateri predstavljajo, še posebno je nevzdržen finančni položaj zaradi plazeče inflacije. RIM, 17. — V hotelu «Palatino» v Rimu je bilo danes vsedržavno zasedanje, ki ga je priredila PSI, o pripravah za deveti kongres socialističnih strank Evropske gospodarske skupnosti, ki bo v Bonnu 26. in 27. aprila. ništvo pometlo pred leti. Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Sica je medtem dal aretirati 39-letnega pometača Alda Speranzo, ki stanuje z ženo in osmimi otroki v mestni četrti Prima-valle, v Ul. Pietro Bembo, nedaleč od Matteijeve hiše. Kaže, da je med zasliševanjem skušal zamolčati nekatera dejstva in so ga zato obtožili lažnega pričevanja. Spe-ranza je vpisan že vrsto let v PRI. Opisujejo ga kot mirnega človeka in tisti, ki ga poznajo, dvomijo, da bi bil lahko vpleten v podli nočni napad na Matteija. Sosedje vedo tudi povedati, da se je spoprijateljil tudi z nekaterimi mladimi pripadniki «Lotta continua». katere sedež je prav nasproti njegove hiše. Policija pa je ugotovila, da gre za čisto zasebno prijateljstvo, brez slehernega političnega značaja. Pred nekaj meseci so Speranzo napadli fašisti in ga pretepli, pri čemer je zgubil nekaj zob. Nepotrjene vesti pravijo danes zvečer, da karabinjerji in policija iščejo dve osebi, ki naj bi jih ob-teževali elementi, ki so izšli iz zasliševanj raznih prič. Preiskovalni organi se niso o teh glasovih na noben način izrekli, raziskave pa so se vsekakor razširile na vso Italijo. Tajništvo PSI je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je zločin v rimski četrti Primavalle v nasprotju z vsemi človekovimi načeli in ga nihče ne more opravičiti. Socialisti, ki se borijo za boljšo in pravičnejšo družbo, zavračajo u-parabo nasilja. Milanski pokol leta 1969, umor agenta Marina, upor v Reggio Calabrii ter sedanji zločin v Primavalle so hudodelstva, ki so pretresla vest Italijanov. Socialisti pozivajo vse delavce in občane, naj se borijo proti nasilju in prevratništvu, da bj zagotovili nemoten razvoj demokratičnega življenja. tridesetimi | svojega pajdaša. Azzi naj bi mu | zagotovil, da gre samo za demonstrativno pobudo, ki ne bo terjala žrtev. Dejal je, da pozna Azzija že vrsto let, saj sta bila skupaj pri uredništvu časopisa «La Fenice» (glasilo zloglasne fašistične organizacije «Ordine nuovo», ki sedaj ne izhaja več) in pri MSI. Izjavil je tudi, da se je zelo prestrašil, ko je v nedeljo, 8. aprila prebral v časopisih novico o aretaciji Azzija ter o tistem kar bi se lahko zgodilo če bi njegovemu pajdašu uspelo pripraviti peklenski stroj. Medtem karabinjerji zaslišujejo drugega Azzijevega prijatelja Fran-cesca De Mina, ki naj bi prav v dneh, ko je Azzi pripravljal atentat na vlak razpolagal z dokajšnjo količino razstreliva. O tem je pričal čuvaj tiskarskega podjetja, v katerem je De Min zaposlen, ki pravi, da je 6. aprila opazil, da ima mladenič v svoji omari nekaj dinamitnih nabojev. Pri kasnejši preiskavi niso karabinjerji v omari našli nič, razen slike Benita Mussolinija. Državni pravdnik Barile bo jutri zelo verjetno ponovno zaslišal Nica Azzija. Mehiški predsednik pojde na Kitajsko PEKING, 17. — Mehiški predsednik Echeverria Alvarez bo kmalu končal svoj večdnevni uradni o-bisk v Sovjetski zvezi in bo takoj nato odpotoval na uradni obisk v LR Kitajsko. Alvarez bo prispel v Peking v četrtek. Spremlja ga delegacija 230 članov. Hkrati pa bodo prispele v Peking tudi «poseb-ne» mehiške delegacije, ki jih bodo sestavljali predstavniki gospodarskih in kulturnih ustanov. Množični mehiški «pohod» na Kitajsko bo spremljalo nič manj kot 67 mehiških časnikarjev. Njim bodo v Pekingu dali na razpolago časnikarsko dvorano, ki so jo uredili ob prihodu Nixona. Echeverria je prvi predsednik republike latinskoameriške države, razen Kube, ki pride na uradni obisk v LR Kitajsko. ZA PREPOVED FAŠISTIČNIH ORGANIZACIJ! Izjava in poziv SKGZ za podpisovanje peticije Fašisti in njihove polvojaške organizacije niso še prenehale z zločini, nasiljem, provokacijami in izzivanji. Razkriti zločini terjajo nove provokacije in nove zločine in tej črni verigi ni videti konca, če ne bo odločnih ukrepov in dobre volje oblasti, da do kraja razkrije ozadje posameznih zločinskih akcij, da razkrije ne samo materialne izvrševalce, ampak tudi vse tiste organizacije, skupine in posameznike, ki naročila za to črno dejavnost dajejo in jo financirajo. To velja za vse dosedanje zločine, za umor v Milanu in za požig in tragičen konec dveh mladih življenj v Rimu. Vsi dosedanji pozivi demokratičnih sil, da je treba z odločnostjo nastopiti proti fašizmu in njegovim uradnim organizacijam in skupinam, niso rodili zaželenega uspeha. Zato je treba odločnejše in širše akcije in prhiska. Pobudo vsedržavne partizanske organizacije, da se s peticijo zahteva razpust nasilnih fašističnih organizacij, so sprejeli protifašistični odbori, ki združujejo demokratične stranke in organizacije. Z majhnimi organizacijskimi napori strank in organizacij bo mogoče protifašistično razpoloženje v državi in deželi dokumentirati s podpisi peticije, tako da bo število daleč presegalo število predpisanih podpisov. Slovenska kulturno - gospodarska zveza in preko nje vse njene članice, so včlanjene v P ut'fašističnem odboru od samega začetka njegovega obstoja. Ta korak in aktivnost v odboru izhajata iz same narave zveze in včlanjenih organizacij, saj so vse nastale po Hudem in krvavem boju proti fašizmu, ki je Slovence zapisal narodni smrti, in po zmagi nad njim, ki so ga do-bojevale protifašistične sile, katerih bistveni sestavni in vseskozi angažiran; del smo bili Slovenci. Naše globoko prepričanje, da je fašizem za vedno uničen, se ni uresničilo. Treba je iti ponovno v akcijo. 25. aprila, na dan vstaje in smrti prvega fašizma v Italiji, se bo začelo nabiranje podpisov za ukinitev drugega fašizma in njegovih vej. Naj bodo prosvetna in druga društva, zveze, ustanove, organizatorke podpisovanja! Naj ne bo odbornika in aktivnega člana organizacij, ki ne bi zbiral podpisov! Dokažimo, da smo vredni protifašistične preteklosti, da smo budni, odločni in aktivni kot takrat, ko smo fašizmu lomili vrat! SKGZ niiniiiiiiiiiMtimiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiiim nuni i iiiiiiuui m ititn iini im iiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiu DRUGI DAN OBISKA ZAH0DN0NEMŠKEGA KANCLERJA BRANDTA V JUGOSLAVIJI Preiskav« o atentatu na vlak GENOVA, 17. — Maura Marzo-ratija, 19-letnega mladeniča, ki ga obtožujejo, da je bil v soboto. 7, aprila na brzcu Turin-Rim skupaj z Nicom Azzijem, fašističnim teroristom, ki je bil ranjen, ko je pripravljal peklenski stroj, ki bi moral povzročiti v vlaku pravi pokol, je danes namestnik državnega pravdnika dr. Barile zasliševal tri ure in pol. Marzorati je izjavil preiskovalcu, da ni vedel ničesar o namenih Pogovori med Brandtom in Bijedičem krepitvi odnosov med obema državama Velik poudarek skupnim prizadevanjem za mir v Evropi in za vsestransko sodelovanje med narodi - Važnost miru na Sredozemlju BEOGRAD, 17. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in zahodnonemški kancler Willy Brandt sta danes dopoldne s svojimi sodelavci obravnavala vprašanja s področja dvostranskih odnosov, popoldne pa sta izmenjala misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o položaju v Evropi. Pri preučevanju dvostranskih od- ---■■■ nosov sta predsednika z zadovolj- , srtij na tretjih trgih in povečanje sfvom ugotovila, da so odnosi zelo ! jugoslovanskega izvoza v Zahodno dobri, da pa so možnosti za njihov nadaljnji napredek, kar naj bi u-sfvarilo tudi pogoje za rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Težišče dopoldanskih razgovorov je bilo gospodarsko, znanstvenoteh-nično in kulturno sodelovanje. V razgovorih o gospodarskih odnosih sta se oba predsednika strinjala, da so potrebni napori, da se zmanjša deficit jugoslovanske-^ trgovinske bilance, ki je lani znašal okrog 350 milijonov dolarjev. Možnosti za to se vidijo v razširitvi industrijske kooperacije, sodelovanju obeh indu- ................ Andreottijev obisk v Združenih državah N s •- §> £ Adi __________ Nixon je sprejel Andreottija pred Belo hišo WASHINGTON, 17. - V prvem dnevu svojega uradnega obiska v ZDA se je italijanski ministrski predsednik Giulio Andreotti srečal v Beli hiši z ameriškim predsednikom Nixonom. Govor je bil v glavnem o varnosti v Evropi ter o trgovinskih stikih med Italijo in ZDA. Nixon je dočakal Andreottija na travniku pred svojo rezidenco. Prisotni so bili številni člani ameriške vlade, z italijanske strani pa zunanji minister Medici, veleposlanik Ortona in člani Andreottijevega spremstva. Po pozdravnih govorih sta imela Nixon in Andreotti krajši pogovor, kateremu so prisostvovali samo tolmači. Srečanje se je nadaljevalo ob navzočnosti posebnega Nixono-vega svetovalca Kissingerja in Andreottijevega diplomatskega svetovalca Cagiatija. Pogovori so trajali približno dve uri, v kasnejšem srečaju z italijanskimi časnikarji pa je minister Cagiati izjavil, da je bilo ozračje zelo prisrčno in odkritosrčno. Andreotti je uvodoma orisal Nixo-nu italijanski politični položaj na kar sta oba državnika obravnavala vprašanje Bližnjega vzhoda. Ni-xon je poročal o nedavnih obiskih v ZDA posebnega svetovalca predsednika Sadata Hafeza ismaila, jordanskega kralja Huseina in izraelske ministrske predsednice Golde Meir, medtem ko je Andreotti omenil stike, ki jih je imel zunanji minister Medici na svojem obisku v arabskih državah in Izraelu. Nato sta Andreotti in Nixon obravnavala odnose med ZDA in Evropo, tako v zvezi s pripravljalnimi pogovori na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi kot v zvezi s pogovori za uravnovešeno skrčenje oboroženih sil NATO in varšavskega pakta. Predsednik Nixon je v pogovoru z Andreottijem potrdil, da do jeseni obiskal štiri evropske države: Ve liko Britanjo, ZRN, Francijo in Italijo. Nemčijo. Brandt je prikazal tudi poglede Nemčije za rešitev nekaterih vprašanj tuje delovne sile. To vprašanje bi se lahko ublažilo s tem, da nemška industrija odpre svoje obrate v tistih državah, iz katerih je v Nemčiji največ delavcev. Brandt je pozdravil najnovejše jugoslovanske zakonske predpise, ki omogočajo večje in varnejše naložbe kapitala v Jugoslaviji Zahodnonemški kancler je izjavil, da njegova vlada podpira napore, ki bi omogočali večje sodelovanje Jugoslavije z državami evropske gospodarske skupnosti. Glede jugoslovanskih delavcev zaposlenih v Zahodni Nemčiji, vladne predsednika soglašata, da je potrebno ustvariti čimboljše pogoje za njihovo delo, življenje in šolanj otrok. Kancler Brandt je poudaril koristi, ki jih ima Nemčija zaradi tuje delovne sile in pripravljenost, ca storijo vse kar je potrebno za zboljšanje delovnih in žvijenjskih pogojev tujih delavcev. V dopoldanskih razgovorih so razpravljali tudi o protijugoslovanskem delovanju dela emigracije. Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič je v zvezi s tem vprašanjem izjavil, da je jugoslovanske vlada zadovoljna z ukrepi, ki so bili do sedaj piodvzeti za omejitev tega delovanja, pripomnil pa je, da so za dokončno preprečitev tega delovanja potrebni novi ukrepi. Brandt se načelno strinja, da je potrebno delovati v tej smeri. Pred nadaljevanjem plenarnega sestanka popoldne sta se Bijedič in Brandt skoraj eno uro sama razgo-varjala. Zatem pa so na plenarnem sestanku skupno s sodelavci izmenjala misli o mednarodnem položaju, posebno o stanju v Evropi in se medsebojno informirala z delovanjem o-beh vlad na mednarodnem področju. V delu razgovorov, ki se je nanašal na priprave za evropsko konferenco o varnosti je bila ugotovljena enakost pogledov obeh vlad. V zvezi s pripravami za razgovore o zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi je Bijedič vztrajal na tem, da ta proces zajame vse dele Evrope, da se pozitivni trend odrazi tudi na stanju v Sredozemlju, ki je po drugi strani odvisno od krize na Bližnjem vzhodu. Brandt je pokazal popolno razumevanje za jugoslovansko ocenitev stanja v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Brandt vidi možnost rešitve med drugim tudi v angažiranju držav Evropske gospodarske skupnosti v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Stališče zahodnonemške vlade je, da se Evropa obravnava kot celota, tako glede popuščanja napetosti, kot glede sodelovanja evropskih držav. Zahodna Nemčija je prav tako pripravljena, da se o zmanjšanju oboroženih sil in oboroževanja v Srednji Evropi raz- Med razgovori se je Brandt zahvalil jugoslovanski vladi za podporo, ki jo daje vzhodni politiki in izrazil u-panje, da bo v kratkem prišlo do normalizacije odnosov tudi s Češkoslovaško in kasneje tudi z Madžarsko in Bolgarijo. Brandt je po končanih razgovorih povabil predsednika Bije-diča na obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Pred dopoldanskimi razgovori je Brandt, po običaju drugih uglednih državnikov, ki so doslej uradno obiskali Beograd, v navzočnosti predsednika skupščine Beograda Branka Pešiča, v parku prijateljstva v Novem Beogradu, zasadil drevesce. Nocoj je zahodnonemški veleposlanik v Beogradu Joeniche s soprogo priredil v hotelu Jugoslavija sprejem v čast Bijediča in Brandta, ki odhaja jutri s soprogo in sinom na Brione, kjer bo dva dni gost predsednika Tita. V četrtek popoldne bo Brandt na Brionih imel tiskovno konferenco. Po končanem uradnem obisku se bo Brandt z družino za velikonočne praznike zadržal na zasebnih počitnicah na morju. B. B. Sklicanje zasedanja CK sovjetske partije MOSKVA. 17. - Tukaj se je zvedelo, da je glavni tajnik sovjetske KP Brežnjev sklical plenarno sejo centralnega komiteja, m kateri bo podal poročilo o mednarodnem položaju ter predložil v odobritev dosedanjo zunanjo politiko sovjetskega vddstva. Razpravljali bodo in glasovali o nedavnih pogajanjih Brežnje-va z Zahodno Nemčijo in ZDA, hkrati pa tudi o njegovem skorajšnjem obisku v Bonnu in VVashir.g-tonu. Kennen pri Tilu BEOGRAD, 17. — Predsednik republike Tito je sprejel danes na Brionih bivšega veleposlanika Združenih držav Amerike v Jugoslaviji, znanega publicista in sedaj profesorja Prenstonovega vseučilišča Georga Kennena in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Kennen, ki je na zasebnem obisku v Jugoslaviji, je med bivanjem v Beogradu imel razgovore v Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo in več sestankov z jugoslovanskimi osebnostmi. SALISBURY, 17. - V rodezijsko prestolnico so prispela tri ietala vrste «boeing». Ne ve se še točno, če gre za «boeinge» tipa «707». ali «720». toda razlika je v bistvu malenkostna. Pomembno je le dejstvo, da je neka družba kršila sklep Or ganizaci.ie združenih narodov glede go.c4X>darske blokade Rodezije L- . Brandt je vsadil drevo miru v parku prijateljstva v Novem Beogradu NATO o pogajanjih na Dunaju DUNAJ, 17. — Predstavniki atlantske zveze na pripravljalni konferenci za zmanjšanje oboroženih sil v Evropi na Dunaju so danes odpotovali v Bruselj, kjer bodo poročali svetu NATO o poteku pogovorov in pogajanj, katerih so se udeležili v prejšnjih dneh. Načelnika ameriške in nizozemske delegacije, ki se pogajata s predstavni- pravlja med sedanjimi pripravljalnimi ki vzhodnoevropskih držav v imenu razgovori na konferenci v Helsinkih. | NATO, sta se na Dunaju srečala i vsemi navzočimi delegacijami. Po dosedanjih vesteh sodeč, so se dunajski pogovori vrteli samo okrog formalnega vprašanja statusa Madžarske na bodoči konferenci. Zahodne države hočejo, da hi bila Madžarska «podpoma» članica. V Bruslju bodo torej v prihodnjih dneh napravili obračun dosedanjih dunajskih pogovorov in dali svojima predstavnikoma navodila za nadaljnje pogovor«. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI DOLGOTRAJNI SEJI OSTRE KRITIKE OBČINSKEGA SVETA NA RAČUN URBANISTIČNEGA NAČRTA V ospredju razprave načrti o pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče - Razprava o štirih resolucijah Tržaški občinski svet je sinoči še pozno v noč razpravljal o deželnem urbanističnem in razvojnem načrtu na osnovi štirih resolucij, ki so jih vložili svetovalci KPI, PLI, MSI in strank koalicije leve sredine. Vse resolucije so dokaj kritične glede nekaterih osnovnih smernic, zlasti deželnega urbanističnega načrta. Razprava pa se je še zlasti zaostrila glede predvidevanj, da se Trst pretvori v petrolejsko pristanišče, o čemer so med sejo svetovalci KPI sestavili resolucijo. v kateri je rečeno, da občinski svet poziva deželo, da poseže pri vladi in obrazloži stališče Trsta, njegovega prebivalstva in demokratičnih organizacij proti perspektivi, da se Trst pretvori v petrolejsko pristanišče. Do zaključka redakcije je bila seja še v teku, tako da ne moremo poročati, kako je potekalo glasovanje o tej in o drugih štirih resolucijah. V razpravo so sinoči posegli: Tomizza (KD), Lanza (PSDI), Costa (KPI), Zimolo (PLI), Gargano (PRI), Giuricin (PSI), Rinaldi (K D) razpravo pa je zaključil župan Spaccini. V začetku seje je župan Spaccini obsodil surov napad na občinskega odbornika De Gioio, o katerem poročamo na drugem mestu. so uslužbenci SNAM najavili dvanajsturno stavko razčlenjenega značaja v obdobju od 20. aprila do 5. maja. Vodstvo podjetja ACEGAT ob tem ugotavlja, da bo predvsem današnja in jutrišnja 48-uma stavka povzročila težave v dobavi plina, zaradi česar opozarja potrošnike, naj v teh dveh dneh varčujejo z uporabo plina, čeprav je ACEGAT s svoje strani sprejelo vse ukrepe, da bi zagotovilo normalno dobavo. • Jutri, 19. t.m. bo ob 18. uri na pobudo sekcije KPI «Montagnana» od Sv. Ane antifašistično zborovanje, na katerem bo deželni tajnik KPI ing. Antonino Cuffaro govoril o ljudski mobilizaciji proti fašističnim provokacijam in p nujnosti preprečevanja reakcionarnih in pre- vratniških načrtov. Istega dne bodo od 16. do 20. ure zbirali v Ul. Catalani, kjer bo zborovanje, podpise na peticijo ANPI z zahtevo po prepovedi fašističnih in polvojaških organizacij. Odložen pismeni izpit pri PTT Tržaško pokrajinsko vodstva pošte in telekomunikacij obvešča da bo pismeni izpit natečaja za zasedbo 700 mest preglednika računov 24. in 25. septembra letos v prostorih tehničnega zavoda «Carli» v Trstu, Prvotno je bilo namreč določeno, da bo pismena izkušnja 20. in 21. aprila letos. VAL NASILJA TUDI V TRSTU Brutalen nočni napad na odbornika De Gioio Predstavnika PSDI je v nočnih urah napadla skupina mladih pobalinov - Protest tajništva PSDI in antifašističnega odbora - Zastraženi sedeži nekaterih strank Prejšnjo noč so neznanci napadli «ribarili v kalnem*. V našem mestu in pretepli pokrajinskega tajnika je v zadnjih časih prišlo do več PSDI in občinskega odbornika Giu-1 primerov politične nestrpnosti, kri-De Gioio. Do napada je «MUCIN D0M» V KULTURNEM DOMU seppa prišlo pri Portičih po 2. uri ponoči. Odbornik je izjavil, da se mu je zahrbtno približala skupina 4 ali 5 mladih fantov, ki so ga spoznali, saj so na glas dejali: «To je odbornik De Gioia!» in ga napadli. Včeraj popoldne se je De Gioia zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh zaradi udarcev po glavi, ramah in minalnih napadov in pretepov po litično angažiranih ljudi. V vseh primerih so bili napadalci fašisti, ki na tak način skušajo spet pridobiti del tistega vplival, ki so ga nekoč imeli v Trstu. Pokrajinsko tajništvo PSDI je sinoči izdalo protestno noto, v kateri «ostro obsoja vsakršno nasilje in izraža mnenje, da spada surovi napad v okvir ozračja nasilja in politične kriminalnosti, ki preveza državo. Zato socialdemokrat- rokah ter zaradi šoka. Do sedaj sko tajništvo upa, da bodo odgo- ni odbornik De Gioia še vložil tožbe proti neznancem, O političnem ozadju napada ne more biti nobenega dvoma, da spada v okvir povzročanja politične napetosti s strani tistih, ki bi radi ZARADI STAVKOVNEGA GIBANJA Danes okrnjen promet na Acegatovih progah Ker zaradi stavkovnega gibanja šoferji avtobusov ne bodo opravljali nadurnega dela, je vodstvo prevoznega odseka Acegata ukinilo danes, v sredo naslednje proge: 1, 3, 5, 8, 12, 14, 16, 18, 22, 14, 26 in 36. Zaradi tega bodo možne zamude tudi na drugih progah. niiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|M||j|ll|ini|,„„l„,|„||lll,„mil|llllimilllIlllllllllllnilllllll,IIIIinilll|m|||m|||||||||||||||||||)||||||| TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA TERPINA IN RAVNATELJA DELISEJA Obsežno opravljeno delo zavoda Cassa di Risparmio Oris tržaškega gospodarskega položaja, ki ima še mnogo senc - Zelo važen pomen jugoslovanskih kupcev za tržaško trgovsko in turistično dejavnost Včeraj opoldne sta predsednik odv. Terpin in generalni ravnatelj dr. Giordano Delise obrazložila o-bračun za leto 1972 pomembnega tržaškega finančnega zavoda «Cas Trsta in terciarnih dejavnosti. Glede industrijskih dejavnosti je predsednik zavoda dejal, da položaj ni najboljši, ker se je zaključilo daljše razdobje preureditve ve- ZARADI STAVKE Možna prekinitev dobave plina sa di Risparmio*, ki je seveda tes- | likih industrijskih kompleksov. Lad-no povezan s splošnim gospodar- i jedelniška industrija je v težavah 1 zaradi manjšega povpraševanja na svetovnem tržišču in visokih proizvodnih stroškov v Italiji. Lani ni prišlo do pomembnejših industrij- skim razvojem po svetu in v Ita liji in še zlasti z razvojem tržaškega gospodarskega življenja. Odv. Terpin je najprej orisal mednarodne okoliščine, ki so bile značilne za lansko leto in v tej zvezi tudi valutni potres, do katerega je prišlo v svetu, nato pa razvoj italijanskega gospodarstva, ki ga označujejo «sence in svetloba*, in ki so značilne tudi za Trst. Med našimi gospodarskimi operaterji prihaja do opreznega optimizma, saj so bili bolj pripravljeni za nove Občinsko podjetje ACEGAT obvešča potrošnike plina, da bodo danes in jutri stavkali na vsedržavni ravni uslužbenci podjetja SNAM, j investicije zlasti turističnega znača-ki dobavlja naravni plin. Obenem ja. Krepi se tradicionalna vloga Uiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiintfiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii OKROŽNICA MINISTRA SCALFARA NA VSEH ŠOLAH BODO PROSLAVE 25. APRILA Obrazložiti mladini zgodovinski in moralni pomen obletnice Ob velikonočnih šolskih počitnicah Jutri se začnejo velikonočne počitnice in pouk na vseh šolah se bo spet začel šele v četrtek 26. aprila, ker je 25. aprila državni praznik osvoboditve Italije, čez dva meseca pa bo že konec pouka, zaključek šolskega leta in se bodo začeli zaključni izpiti, nato pa zrelostni izpiti ali velika matura na višjih srednjih šolah. Do konca šolskega leta bodo poleg nedelj še trije prosti dnevi pouka, in sicer 1. maja, 31. maja in 2. junija, seveda, če ne bodo vmes stavke. Šolsko leto 1972-73 se torej nagiba koncu, zato se bodo morali še bolj potruditi učitelji in učenci, dijaki in profesorji, da bodo nadoknadili, kar so do sedaj zanemarili ali zamudili, da ne bo ob zaključku pouka neprijetnih presenečenj, da ne bo večjih težav in zadreg na zrelostnih izpitih. Z dobro voljo in vztrajnostjo se lahko še marsikaj popravi. Zato priporočamo zlasti staršem, da v teh zadnjih dveh mesecih posvečajo večjo skrb svojim otrokom, ki hodijo v šolo, pa naj si bo v osnovno, srednjo ali višjo srednjo šolo. Prav tako priporočamo združenjem staršev, da od bliže sledijo šoli, da okrepijo medsebojne stike z učnim osebjem, da se pozanimajo za potrebe šole, da se o teh stvareh pogovorijo z ravnateljstvi šol, da sestavijo svoje pripombe in predloge, da se njihovi predstavniki aktivno udeležijo sej za izbiro učbenikov. Glede pomanjkanja učilnic in učil, ali potrebnih popravil, je namreč treba opozoriti pristojne organe, občino ali pokrajino čimprej, da se potem stvari ne zavlečejo zaradi birokracije in poletnih dopustov. že večkrat smo poudarili, da združenja staršev lahko o-pravljajo zelo pomembno in koristno vlogo, kar pa je odvisno od zanimanja in sodelovanja vseh staršev in zavzetosti odborov. Združenja staršev pa ne bi smela omejiti obseg svojega delovanja samo na nekatera vprašanja posamezne šole. ampak bi se morala zanimati za splošno problematiko šolstva v Italiji, in še posebej specifična vprašanja slovenskega šolstva. Zato bi se morala čimprej uresničiti zamisel o ustanovitvi zveze združenj slovenskih staršev. Tako združenje bi izpolnilo vrzel, ki jo najbolj opazimo, ko gre za pereča vprašanja naše šole, za probleme, pri katerih bi morali imeti starši važno besedo, za izdelavo predlogov in zahtev, za nastope pri šolskih organih in pri oblasteh. Prosvetni minister Scalfaro je razposlal šolskim skrbnikom posebno okrožnico glede šolskih proslav obletnice osvoboditve Italije, 25. aprila. Minister določa, da morajo na vseh vrstah šol obrazložiti u-čencem in dijakom globok zgodovinski in moralni pomen obletnice ter posebno poudariti žrtvovanje in velik delež partizanskih borcev za svobodo, demokracijo in napredek Italije. Poleg tega minister poudarja, da je zelo važno dostojno proslaviti obletnico dogodka, ki je že sestavni in živi del zgodovinskega ■ bogastva Italije. Poznanje bojev, trpljenja in žrtev za ideale svobode, neodvisnosti in demokracije, pravi minister, je koristno in neobhodno potrebno mladim generacijam, da bodo ob spominu na padle za te ideale dobili spodbudo, nauk in zgled. Zaključeno zasedanje o razvoju turizma Včeraj pozno popoldne se je zaključilo zasedanje o turističnih perspektivah na Tražškem, ki ga je organizirala pokrajinska ustanova za turizem ob sodelovanju javnih u-stanov, krajevnih uprav in zasebnih turističnih podjetnikov. Na koncu zasedanja so na predlog predsednika pokrajinske turistične ustanove odv. Berceta imenovali tehnični odbor, ki bo pripravil do julija predloge o smernicah turističnega razvoja, katere bo pokrajinska turistična ustanova predložila novemu deželnemu odboru po ponovnem zasedanju, ki bo 5. in 6. julija letos. V odbor so imenovali poleg odv. Berceta še univerzitetna profesorja Bonifacia in Bartola, arh. Clescovicha, zastopnike avtonomne letoviščarske ustanove, sesljanske turistične ustanove, zastopnike tržaške, miljske in devinsko - na-brežinske občine ter tržaške pokrajine in še pet predstavnikov združenj turističnih operaterjev. V včerajšnjo razpravo so posegli številni govorniki, ki so soglasno poudarili potrebo po načrtnem in smotrnem razvoju turističnih dejavnosti. ki naj pritegnejo na našo obalo in na Kras številne turiste, ki sicer odhajajo v druga, bolj organizirana turistična središča. Zato je treba nuditi turistom kvalitetnih prireditev, ekskurzij, kopališč, ki naj nadomestijo morebitne naravne prednosti, ki jih uživajo drugi kraji. V tej perspektivi je potreben velik doprinos javnih u-stanov in v prvi vrsti dežele, ki ima na tem področju možnost, da dodeli bistvene podpore. skih pobud, razvija pa se področje Tržiča, ki postaja pomembno industrijsko središče in naravna dopolnitev tržaškega gospodarskega sistema. Poročilo predsednika posveča trgovinski dejavnosti posebno poglavje in v tej zvezi ugotavlja izreden pomen kupcev iz jugoslovanskega zaledja, ki sedaj predstavljajo važen delež v tržaški trgovinski dejavnosti. Lani so se občutili omejitveni ukrepi jugoslovanske vlade, določene posledice pa je imela tudi epidemija koz, zaradi katere je bila meja nekaj časa zaprta. Negativna pa je bila bilanca prometa, ker je tržaško pristanišče doseglo promet 36 milijonov ton. Sedaj dosega petrolej že skoro 80 odstotkov celotnega prometa, tradicionalni promet z raznim blagom in zlasti kosovni promet pa se znižuje. Na negativni razvoj vplivajo razne okoliščine, v znatni meri pa ie rezultat nezadostnih pristaniških naprav, ki onemogočajo razvoj našega pristanišča Turistične dejavnosti so prav tako zabeležile negativen rezultat, saj je bilo nočnin za 8 odstotkov manj, pri čemer gre med drugim ponovno za posledice zapore meje zaradi koz in zmanjšanja doteka turistov v Jugoslavijo. Krajevna gospodarska konjunktura se je dokaj točno odrazil* na dinamiki kreditnih dejavnosti. Lastniki vlog so vložili precej sredstev v nepremičnine, kar odgovarja obnovljenemu povpraševanju za stanovanja. Vloge in gibanje sredstev javnih ustanov je bilo normalno. V celoti je masa sredstev,- ki jih je upravljal zavod narasla za 12,8 odstotkov, pri čemer je treba poudariti, da so hranilne vloge narasle za 18,6 odstotka, kar potrjuje, da so po recesiji 1970 in počasni normalizaciji 1971 hranilne vloge ponovno na tradicionalni ravni zbiranja prihrankov družin. Povpraševanje po kreditih pa se je znižalo, ker so se velika podjetja IRI poslužila drugih italijanskih zavodov in predvsem zavodov, ki spadajo v sklop IRI. Generalni ravnatelj Delise je zelo podrobno obrazložil stanje zavoda, ki razpolaga s 323.090 milijoni lir vlog in drugih vrednot, tako da je lani zabeležil pozitiven napredek za 6,5 odstotka. Delise je nato orisal nekatere specialne dejavnosti zavoda, ki so zelo zanimive za širše občinstvo kot kredite na osnovi enostavnega dokaza o rednem delovnem razmerju, kredite za gradnjo stanovanj, kredite v korist male in srednje industrije, obrtnikov, trgovcev in podobno. Zelo obsežna je bila dejavnost v korist javnih ustanov, za katere je zavod tudi blagajnik. Posebno poglavje je ravnatelj posvetil rotacijskemu skladu, ki je v 17 letih, od kar ga upravlja Tržaška hranilnica, pregledal 259 prošenj, odobril 73.866 milijonov in izplačal 69.619 milijonov lir posojil. Ravnatelj je govoril tudi o drugih dejavnostih zavoda in ob zaključku navedel, da sedaj zaposluje 576 oseb. --------- PO AVTONOMNEM RAČUNU Uvozni kontingenti za razdobje maj-avgust Urad za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča, da bo razdelil običajne uvozne kontingente za poslovanje po avtonomnem računu z Jugoslavijo za razdobje maj - avgust 1973. Ustrezne prošnje bo urad sprejemal do 30. aprila Prošnje, ki bi prispele po tem datumu, se bodo upoštevale le v primeru, da bi bi- li posamezni kontingenti še neizrabljeni. Za pojasnila naj se podjetniki obrnejo na Odsek za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu, Trst — Ul. Genova 9/II. •V petek, 20. t.m. bo ob 20. uri v sedežu na Trgu stare mitnice 11 javni shod, ki ga sklicuje sekcija KPI «Pinko Tomažič*. Arturo Calabria bo govoril o vstaji v severni Italiji in osvoboditvi ter o sedanjem političnem položaju z ozirom na fašistične provokacije. Dve prometni nesreči v nočnih urah: 8 ranjenih V poznih urah, kmalu po polnoči, sta se pripetili dve hudi prometni nesreči v mestu in na Krasu. Prva se je pripetila pri Sv. Andreju, ko je fiat 128, v katerem se je vozilo pet oseb, zaletel v obcestni drog. Pri trčenju so se vsi ranili. Mario Pozecco si je zlomil gleženj (prognoza 60 dni), Carlo Mione. ki je šofiral, si je zlomil desno nogo in ramo (90 dni), Lucia Esicchiotti se je samo udarila po trupu in glavi (10 dni), Egle Pangos por. Rosiglav si je zlomila desno zapestje (30 dni), Mar-cello Spadaro pa si je zlomil nosne kosti (30 dni). Druga nesreča se je pripetila pri Proseku, kjer se je lancia 1300, katero je šofiral Luciano Fonda iz Ul. Fiordalisi 1, zaletela v avto, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Šofer se je močno udaril po prsih in si verjetno zlomil rebro (20 dni prognoze), njegov sopotnik, ki je star približno 25 let, ni hotel posredovati osebnih podatkov prometni policiji, pa si je zlomil levo rami (40 dni prognoze), šofer drugega avtomobila se je potolkel in v bolnišnici so mu dali samo prvo pomoč. vorni organi čimprej izsledili krivce, obenem pa izraža tovarišu De | Gioii solidarnost tržaških socialdemokratov.* Na sinočnjem zasedanju je tudi enotni odbor proti fašizmu in zatiranju ostro obsodil podli napad na obronika de Gioio, ki se jasno usklaja z drugimi napadi in kriminalnimi podvigi, s katerimi bi reakcionarne sile rade privedle državo na rob prepada nasilnega političnega obračunavanja. Zaradi napetega političnega ozračja je sinoči politični oddelek kvesture sklenil zastražiti nekatere sedeže političnih strank in stanovanja zasebnikov. Florit na čelu lesnih industrijcev Te dni so se na sedežu združenja industrijcev iz tržaške pokrajine sestali lesni industrijci z našega področja. Dosedanji načelnik grupe lesnih industrijcev Frandoli je po 40 letih odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen A. Florit, lčst-nik obrata «Industria lavorazione mobili*. V poročilu o tekočih vprašanjih lesne industrije na Tržaškem je dosedanji načelnik Frandoli med drugim poudaril, ja je kategorija računala na določena naročila tovarne «Grandi Motori« pri Boljun-cu, vendar pa da so se pričakovanja žal izkazala za neutemeljena. • Nocoj ob 13.45 bo v veliki dvorani občinskega muzeja «Revoltel-la» v Ul. Diaiz 27, osmo srečanje središča za didaktične raziskave tržaške občine o umetniški vzgoji. Predaval bo prof. Livio Schiozzi o oblikovni teoriji Predvajali bodo diapozitive. Nastop škedenjskih otrok z Mar-šakovo igrico «Mucin dom» in nastop baletne skupine PD «Tabor» z Opčin, je pomenil tako za otroke, kot njihove starše, ki so včeraj popoldne napolnili Kulturni dom v Trstu, resnično lepo doživetje. Ške-denjskemu prosvetnemu društvu, ki je pripravilo to otroško igro, s katero je že z uspehom nastopilo pred svojim občinstvom v Skednju meseca januarja, gre resnično vsa zasluga in tudi pohvala za lepo naštudirano in podano igrico. Vsa pohvala gre seveda tudi nastopajočim otrokom, ki so se v svoje vloge lepo vživeli, kot gre zahvala vsem tistim članom društva, ki so s svojim nesebičnim delom pripomogli, da je predstava tako lepo stekla. Topli aplavzi in odobravanje ob koncu igre, so bili najboljše potrdilo za uspeh predstave, ki so jo lepo dopolnile še mlade baletne skupine PD «Tabori> z Opčin, ki jih vodi Ana Cah in ki so občuteno zaplesale odlomek iz «Tmjulčice» Čajkovskega. Torkovi popoldnevi, ki jih je tej sezoni uvedlo vodstvo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, so se tako obogatili še z novo, domačo predstavo, ki je otroci ne bodo tako kmalu pozabili. Obvestilo izletnikom na Malto in v Tunis Vse udeležence tradicionalnega izleta »Primorskega dnevnika« na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Pulj, kjer se bomo vkrcali na ladjo, v soboto, 28. aprila ob 13. uri z avtobusi izpred sodnijske palače na Foru Ulpianu. Izletniki iz Gorice pridejo v Trst z lastnimi sredstvi. Izletnike prosimo, da od torka 24. t. m. dalje dvignejo pri vratarju Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 podrobne programe in vozovnice. V OKVIRU SPLOŠNIH FINANČNIH REDUKCIJ PRI RAI-TV Pojasnila glede krčenja proračuna Radia Trst A Ravnatelj tržaškega radia inž. G. Candussi za go-tavlja, da programi slovenske postaje zaradi tega ne bodo prizadeti na kvantiteti in kvaliteti V zvezi z desetodstotnim krčenjem na program. Predvsem ne bo nobenih proračuna italijanske RAI-TV se je krčenj pri številu osebja in tudi pro-med Slovenci, ki sledijo programom > gram ne bo časovno krajšan niti za Radia Trst A, pojavila utemeljena | minuto. Poskrbeli bodo tudi za to, da Povožena šolarja pri prečkanj*u ceste Včeraj opoldne so sprejeli v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice 9-letnega šolarja iz Ricmanj 134 Roberta Sancina, ki si je zlomil levo nogo. Okreval bo v 35 dneh. Dečka je s svojim fiatom 128 podrl 24-letni Luigi Boazzo iz Imperie, ki začasno biva v Dragi. Deček je prihitel iz ricmanjske šole po koncu pouka in stekel na cesto. Boazzo, ki je bil namenjen v Log, ni utegnil zavreti vozila in je dečka podrl. Takoj ga je naložil v avto in ga odpeljal v bolnišnico. Kmalu po poldnevu se je poškodoval tudi 7-letni Alessandro Va-riola iz Ul. Loechi 7, ki si je zlomil levi gleženj. S svojim fiatom 850 ga je povozil v Ul. Franca 50-letni Giuseppe Plesnik iz Ul. Giuliani 17. Malega Alessan-dra so sprejeli v otroški bolnišnici «B. Garofolo* s prognozo okrevanja v 35 dneh. zaskrbljenost, da se bodo morebitne posledice teh krčenj odražale tudi v programu tržaškega slovenskega radia, saj je ta del tržaške radijske postaje, ki je sicer proračunsko avtonomna, vendar le v okviru razpoložljivih sredstev, ki ji jih nameni ali določi osrednje italijansko vodstvo RAI-TV. Da bi zadevo razjasnili, smo se oglasili pri direktorju tržaškega radia inž. Guidu Candussiju, ki nam je najprej povedal, zakaj desetodstotno krčenje proračunskih sredstev. Povedal nam je to, kar že toliko časa ponavljajo v vodstvu RAI-TV, da se namreč naročnina za radio že dolgo ni povišala, pač pa celo dvakrat znižala: da se ne morejo zvišati tarife za reklamo na radiu in TV, da pa so se hkrati stroški močno povišali. Pri tem pa je treba kar se da proračun ustanove uravnovesiti. Da bi to dosegli, je bilo potrebno krčenje stroškov. Toliko o tem. Kaj pa morebitne posledice teh krčenj za program? Konkretno za program Radia Trst A? Inž. Guido Candussi je dejal, da bodo storili, kar je v njihovi moči, da to krčenje ne bo negativno vplivalo imimmiinuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiinntniiiiMiiiiMimiiiinniiiiiiiimiiiininniiMii NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINE Danes je «otok za pešce» končno postal stvarnost Odslej bodo imeli na Trg Unita in Borzni trg dostop samo dostavni avtomobili, ki vozijo blago trgovinam in javnim lokalom, vendar le od 7.30 do 10.30 Tako imenovani «otok za pešce* na Borznem trgu in Trgu Unita bo postal z današnjim dnem končno stvarnost. Džungla avtomobilskega vrveža, v katero se je v zadnjih letih spremenilo naše mesto, bo tako imela odslej svojo oazo miru. županov ukrep bo stopil v veljavo ob 7. uri in od te ure dalje ne bo smelo biti na področju obeh omenjenih trgov od Ul. del Teatro do Ul. Malcanton in Trga Pitteri več nobenega avtomobila. Izjemo predstavljajo samo dostavni avtomobili in tovornjaki, ki zalagajo z blagom trgovine in druge javne lokale tega «otoka za pešce*. Vendar tudi zanje veljajo določene omejitve. Predvsem bodo lahko vozili samo z Borznega trga in to le ob delavnikih od 7.30 do 10.30. V ta namen bodo morali nekoliko spremeniti tudi vozno progo avtobusov št. 24 in 30. Vodstvo ACEGAT je sporočilo, da bodo avtobusi, ki prihajajo z glavne postaje odslej vozili po prihodu na Borzni trg po Ul. Canal Piccolo -Trg Tommaseo - Nabrežje 3. november - Nabrežje Mandracchio -Ul. Mercato Vecchio - Ul. Cador-na in naprej. V smeri proti postaji pa bodo avtobusi peljali po Ul. Diaz - Ul- Mercato Vecchio - Nabrežju Mandracchio - Nabrežju 3. november - Trgu Tommaseo - Ul. se raven kulturnega programa ne bo znižala. Končno je inž. Candussi zagotovil, da bodo še naprej angažirali zunanje sodelavce, kolikor je tega sodelovanja bilo doslej. Direktor tržaške radijske postaje inž. Candussi nam je podrobneje povedal, da v prvem trimesečju ni bil program niti malo spremenjen. V sedanjem, drugem trimesečju bo sicer prišlo do sprememb, vendar bodo te neznatne. Tretjemu trimesečju bodo dali nekoliko lažji značaj, kot ga pač zahteva počitniški letni čas, vendar to ne bo vplivalo na raven programa. Hkrati pa naj bi to trimesečje bilo tudi nekakšno poskusno trimesečje. Zagotovila direktorja Radia Trst A inž. Guida Candussija jemljemo na znanje, in upamo, da poslušalci Radia Trst A ne bodo prikrajšani, ker bi to bilo nesprejemljivo in nedopustno, saj je tudi ta ustanova eden izmed dokazov naše tukajšnje prisotnosti in ena izmed potreb in pravic naše narodnostne skupnosti. Zaradi atentata na SIOT Jordanska tatiča prod dr. Serbom Predskovalnj sodnik dr. Serbo, ki vodi preiskavo o atentatu na hranilnike nafte pri Dolini, je pozval na zaslišanje 31-letnega Mohameda Husseina in 29-letnega Taleba El Jabarija, jordanska državljana, ki so ju prešnjega 5. februarja a-retirali pri Comu zaradi tatvine in ki ju je kmalu potem tamkajšnji državni pravdnik izpustil na svobodo. Dr. Serbo je že zaslišal Husseina in njegovo ženo, Fulvio Boni iz Milana, toda ni prišla na dan nobena soodgovornost pri kriminalnem atentatu. Predvčerajšnjim bi morali tržaški sodniki soditi obema Jordancema zaradi tatvine avtomobila, proces pa so odložili. Dr. Serbo upa, da bo od njiju izvedel kakšno obrobno podrobnost, ki bi ga lahko pripeljala na sled še neidentificiranim atentatorjem. Je pa malo verjetno da bi bila dva tatiča, ki se preživljata s krajo avtomobilov, vpletena v mreže «čmega septembra* razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi. Poslanec Albin Skerk v Slovenskem klubu Na sinočnjem torkovem večeru v Gregorčičevi dvorani je bil v gosteh Slovenskega kluba slovenski poslanec v italijanskem parlamentu Albin Škerk. Njegovo predavanje, ki naj bi bilo po začetnem namenu predvsem oris njegovih izkušenj, doživljajev in vtisov po večletnem neposrednem spremljanju osrednjega italijanskega političnega življenja, je dejansko številnemu občinstvu razkrilo veliko več kot zgolj podobo rimskih dnevov našega poslanca, razkrilo je v številnih potankostih predvsem tisto politično dimenzijo v kateri se mora po svojem specifičnem in nelahkem poslanstvu kretati slovenski parlamentarec. Tako je Škerk v zanimivem dialogu z občinstvom obšel razne etape svojega večletnega parlamentarnega delovanja in se z veliko prepričljivostjo ter iskrenostjo zadržal predvsem pri tistih, ki posredno ali neposredno zadevajo našo narodnostno skupnost. Pri tem je podrobneje orisal riten raznih zakonov ali zakonskih osnutkov, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji ter poudaril da je njihov uspeh odvisen predvsem od pritiska, ki ga moiamo v ta namen tudi sami množično izvajati. Svoje predavanje je poslanec Škerk na koncu dopolnil še z anekdotami, ki so ravno tako kot muhasta politična stvarnost nedeljivi sestavni del parlamentarnega življenja. Opozorilo SGZ Izkoristite olajšave za telefonske storitve! V zvezi z novimi telefonskimi storitvami nam je Slovensko gospodarsko združenje sporočilo, da predvideva ministrski odlok z dne 28. 8. 1972, tudi nekatere olajšave. Olajšave, ki nas zanimajo, zadevajo predvsem obrtnike in kmete in predvidevajo 25 od sto popusta pri plačevanju normalne trimesečne tarife in pa 50 od sto popusta pri pla-čanju stroškov za napeljavo nove telefonske linije. Smatramo zato za potrebno opozoriti nanje vse zainteresirane kategorije in jih vabiti, da se javijo v uradih združenja, kjer bodo na Patronatu INAC dobili vsa potrebna pojasnila in bodo lahko tudi že sestavili potrebno prošnjo K. J. • Danes ob 20.30 bo v krožku «Pečar» shod članov, katerim bo Claudio Tonel govoril o pripravah za junijske deželne volitve. VTRSfl1 PD «IVAN CANKAR? priredi danes, 18. t.m. ob 20.30 ^ svojem sedežu v Ul- Montec Večer mladih pesnik°v na katerem bodo brali_ svoj pesmi Marij Čuk Ra- glasbo Doline. Ace Marmolja iz . ^ divoj Pahor in Srečko /F iz Nove Gorice m Franci ^ nigoj iz Ajdovščine. Večer bo opremljen z in barvnimi diapozitivi. _ Vljudno vabijo"1' Kino La Cappella Underground ^ ^rjiyo «Facciamo 1’amore*. Igrat® Bari1* Monroe in Yves Montana, film. „,00 P*- Nazionale 16.00 «1 diamanti pod ricolosi*. Prepovedano nua .19.50-22.15 Parigi*. leto01' 14. letom. Fenice 15.00—17.25—1! mo tango a Marlon Brando in Mana Prepovedano mladim j. jj i/r Grattacielo 16.30 «Un battito yvSs po la strage*. Barvni A go*' Montand, Lea Massari, zuffi. s 2215 & Excelsior 15.00, 17.15, 19-®' ^ger * eroi*. Rod Taylor, R°d Sta* R. Schiaffino. Barvni ^tef Eden 16.00, 18.05. 20.10, 2-u R{la(jj»i bury proibito*. Barvni hira. pod 18. letom prepovejte? Ritz 16.00, 18.00, 20.00, ZZ.i misteriosa e il capdan^ V«5" Barvni film po romanu na. Igra Omar Sharif. Sar'*' Aurora 16.30 «Provaci aBco Barvni komični film- y . garv91 Capitol 16.30 «Cari geiut? čathe""6 film. Florinda Bolkan Spaak. »p 22.05 " Cristallo 16.30, 18.15. .20.W-caso Carey*. Barvni 1 '„vventur? Filodrammatico 16.00 « Bab? amorose di Robin H pod film. Prepovedano mladmi letom. forcia Moderno 16.30 «L'altra picha more*, Glenda Jackson ^jadin1 Chamberlain. Prepovedan pod 14. letom. T1 s11* Vittorio Veneto 16.30 « prepoveda pelle*. Barvni fdm-mladini pod 14. il _______ -i gras*0, Abbazia 16.00 «11 magro- stan IJT cretino*. Oliver Hardy » reL Komični film. ® Astra 16.30 «Uccidete j Karl Parker. Barvni « fes. D* Ideale 16.00 «11 sepolero i bra Paget. C. P""1’ ^Lglie*. K Inipero 16.30 «Amo mia ^dini ni film. Prepovedano 18. letom. Gledališča AVDITORIJ 24. k -10' Od sobote 21.. do deia ^ 20.30, popoldanske (v 16.30- ponedeljek, 23. t. m.) P MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 vabi na večer v počastitev 30. obletnice vstaje slovenskega naroda. Ob tej priliki bo o VSTAJI NA PRIMORSKEM govoril Martin Greif - Rudi, znani partizanski komandant in sedanji predsednik občinske skupščine Ajdovščina. Večer bo danes, 18. t. m. ob 19.30 v prostorih krožka (Dijaški dom). pnrtor°žu l *' šahovskega tU ZA drugi aaogjg; dr. MILANA VID ^ ^ Na čmo-belih .P^^ro^ 18 velemojstrov jgralni mojstrov iz 8 drža • ^ # Pr je od 16. ure do 21- J() ure « kinjene partije pa ko ss Ut » M. Vse ljubitelje saha cflije šahovska zveza in Pnrt°rož Zavod za turizem ^ ’>' • razstavi® V galeriji Rossom gjjves'" dela slovenski slika . jh dina, ki je priP«^ % Cv olj. V glavnem gre pokrajine. IT1 sv- V Tržaški »^vlja D6* čiška štev. 20. , Švara. ... sLa La^ia svoJa 90 ufi'A 2"* Tnlfi v umetniški galeriji ^ bo Jože Ciuha razstavlja do 4. maja. b Jutri, v četrtek, slikar Kraški galeriji v gvoji*1 Cesar odprl razstavo vejših • Jutri, 19. t.m., bo ob 20. uri v dvorani «1. Gruden* v Nabrežini javni shod, na katerem bodo razpravljali o krizi, ki je nastala v Borsa - Borzni trg in naprej proti nabrežinski občini po odstopu žu-postaji. i pana Legiše. Včeraj-danes Danes, SREDA, 18. aprila KONRAD Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 18.55 — Dolžina dneva 13.41 — Luna vzide ob 20.19 in zatone ob 5.08 i Jutri, ČETRTEK, 19. aprila EMA Vreme včeraj: najvišja temperatura 15 stopinj, najnižja 7,7, ob 19. uri 13,8 stopinje, zračni pritisk 1017,5 mb, rahlo pada, brez vetra, vlaga 46-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 80-letni Gaetano Romeo, 66-letni Rodolfo Ceraico, 75-letni Italo Cantagalli, 80-letna Katerina Kerševan vd. Kočevar, 85-letna Ermi-nia Muhic vd. Krajner, 50-letni Oli-viero Plehan, 61-letni Tessalo Sapun-zachi, 74-letni Giacomo Rojac. vejših del. v prcastitev jfs ca za Slovensko tisoč lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina -AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, UL Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, UL S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. SOŽALJ® ob težki ižgubi drag« Mirande izreka Slovensko gosP^u ^ nje svojemu P°dP ^Jje. Waltritsehu globoko 17. t. m. j« Prel ■r ninila Katerina Kerše** vd. Kočevar^ in pustila v žalosti vnuku J ^ in drugo sorods vo. t rn'1JšDice' Pogreb bo JutI^šne bo^ z mrtvašnice ^ Trst. 18- aprda ^ Pogrebno pod- U‘ °n— GORIŠKI DNEVNIK vceraj v DEŽELNEM SVETU Odvetnik V. Marpillero (PSDI) namesto umrlega svetovalca Mora Erof. Ribezzi obsodil novi zločin v Rimu . Razprava o razvojnih načrtih Se bliža koncu - Solidarnost z napadenim občinskim odbornikom De Gioio 18 ie mS^1 se->‘ deželnega sve-s°dil nov,?Se^?i.k Ribezzi ostro ob-Lretreslo u?!očins,ko dejanje, ki je ,.akrem ,‘Jansko javnost in pri ‘jenje 29i i1 .v Rimu izgubila živ- ^^dolr' - 111 mladenič in niptrnv '“‘aooletn; U* mladenič in njegov 8kntat 7, J>r,a*: Ribezzi je označil ^°8°če • 0 .krutega, da ga ni ®ernn f., J^tasati niti najskrainei- Iartai’ 1,1 *iajOA.iajUCJ- 5°skrbi j “zrnu. Država naj vendar da bo ’itnadalieval prof. Ribezzi, huHnri ^ konec teh nezasliša-^3tične ^8te^’, ki jih vse demo-F Se Porarit ^ ?°no odklanjajo in ^skeco, --0 j2 temne podrasti ita-Pred! Zlvljenja. ^Us je e??jk odbora za volitve Me-SVetP. nafv? Predlagal deželnemu ^ika vi?1 pobril imenovanje od-l Premini?1-1113 Marpillera na mejnika “lega svetovalca in od-fiarpiu za. turizem Enza Mora. ^0ljeni kans^1 Jeta 1968 prvi ne" ■^'alisti^ ndldat na listi Enotne N okoli Stianke (PSU> v ™-dezelni a,,1?11 Tolmeč in je bil že k1^ manriait0-Valec in odbornik v •fzzi i6 Jam dobi. Predsednik Ri-? as°vanjp a*. Metusov predlog na rdilnj J ’ n)51 Je dalo soglasen pri-. Nato , tat bili v dv° novega svetovalca pova-t .° dejo?0-0, kjer je prisegel zve-boijatn. pmr? ‘n državnim insti-aagovoj... ° kratkem pozdravnem h alni svire<^sednika Ribezzija je azvojnerri . nadaljeval razpravo o . . Pozno; nrbanističnem načr-sni0nameJstoJe Pitt°ni. ki je vodil tkuPščinPP c,,Psr)I v okviru deželne * -eacitip ci . v okviru uezeme r?Valec tv. ,kupini predseduje sve-t!v: Mambi kIas’ Podpredsednik je ko it'dustrb„e?°’ tajnik pa odbornik i°f Se nat °uln trgovino Dulci. Ka- u ^atoniv?! Prestopa svetovalca ^Pskirnj ]n ,n?v° koalicijo med fur- liko dela, čeprav bodo v kratkem odpravili družinski davek. Komisija je nato izvolila iz svoje srede predsednika in štiri podpredsednike, ki bodo predsedovali prav tolikim podkomisijam. Za predsednika je bil izvoljen odv. Angelo Pasino, za podpredsednike pa Umberto Bevilacqua, Gustavo de Vonderweid, Romano Mantani in dr. Giovanni Polli. Poleg njih sestavljajo komisijo še Sergio Aita, inž. Ernesta Avanzo, Silvio Baldas, dr. Bruno Barison, Giuseppe Bazza-ro, Franco Benvenuto, dr. Lucio Bertuzzi, Domenico Biancorosso, Salve Bravini, Antonio Cattonar, inž. Luigi Chiandussi, Alessandro Favaretto, Sergio de Ferra, odv. Mario Fortuna, Elvio Loy, Ignazio Marc, Tullio Marini, Tristano Mar-sillio, Carlo Mase, dr. Adriano Mi-liani, Carlo Felice Mustacchi, Er-menegildo Olenich, Sante Nepitello, Antonio Paglia, Antonio Palamari, Elvino Perini, Guido Pratolongo, Giuliano Rovati, Silvio Sagher, Se-verino Scheimer, inž. Milan Sosič, odv. Sergio Strudthoff, Elvio Ta-faro, dr. Giorgio Trevisini, Reclus Vascotto, dr. Tullio Velicogna, dr. Cesare Vidorno. Errigo Zacutti in Alessandro Zenchi. Tajniške posle bo v novi komisiji izvrševal Sergio Stormi •V ponedeljek, 16. aprila so ob prisotnosti finančnega funkcionarja izžrebali zmagoviti listek nagradne loterije, ki jo je priredila občinska umetnostna galerija. Izžrebani listek nosi številko 2917 in njegov srečni lastnik prejme za na- grado olje slikarja Corrada Davida. Nagrado lahko dvigne ob u-radnih urah v občinski palači, soba št. 124, v teku enega meseca od dneva žrebanja, sicer bo po zakonu nagrada pripadla občinski dobrodelni ustanovi. Za razvoj celodnevnega pouka na šolah Deželni odbor je na svoji zadnji seji določil letni prispevek 100 milijonov lir (do leta 1992) za pospeševanje celodnevnega pouka na šolah Furlanije - Julijske krajine. Odbor je nadalje namenil jamarskim skupinam iz naše dežele skupen prispevek 10 milijonov lir. Končno je odbor nakazal 59 milijonov lir prispevka trem podjetjem (med katerimi je tudi ena tvrdka iz Sovodenj) za raziskovalna dela v zvezi z možnostjo izkoriščanja deželnih nahajališč kraškega kamna. Tretji dan stavke pri podjetju Coca-Cola Tudi danes bo celodnevna stavka delavcev in nameščencev, ki so zaposleni pri podjetju Coca-Cola. Upati je, da se bo sindikalni spor za obnovitev delovne pogodbe uspešno zaključil. To bo že tretji dan stavke, ki se je začela v ponedeljek, določena pa je bila vsak dan sproti. liiiiiiimiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii MNENJE DEŽELNEGA ODBORA KPI i sMkovPof^i ne brez določenih glede posameznih pogla- ko6Pra' Jlast- ’ Qm«r ---------' ouviiamcga iz'®? stališ^ v Pe potrdil odklo-v ,Posegov ri’ . Je bilo znano že to^Mnetn Svpt,f1/,»dve^1 liberalcev Jalte' Mij 'SssF® *£ stsl *> na- weželtl 4vgV° o načrtih6 nato prekinil rai' fr* n°Va zakril ln vz?! v Pretres ka^.a.e nanaša3 manišega obsega. ?elovSe oskrbe °a raztesnitev 'e- na neposredne ob- i 7p*y,l* -CULIC Ulj’ ■ oa nuu e’ trgovce in obrtni- Tako gospodarski kakor urbanistični načrt sta bila predložena z veliko zamudo - Zanemarjene želje in potrebe prizadetega prebivalstva Razvojna načrta ne ustrezata ElpSSri1« ju je treba korenito predelati ž?51en0, d'ce ln je po pravilniku do- i piai, ‘L Prištevajo k «mešani» V ti) skim,al Mas in Dulci pre- STPillera ?Pl?0, s Pristopom odv. znova V? število svetovalcev f?® je °b^ dvignilo na tri in sku- sp?a v dežt4ntako Ponovno mtegri-& b» svet6? svetu. Na današnji h,® bo nari °bravnaval vprašanje, Pib-U °dbornh!eStl1 Enza Mora na bl!!.PSU Lnika za turizem. Po ce-cii?’k za narnreč dosedanji od-^stom. Urizem pristopil k so- Svatižnem nVa°r ? razvojnem in urba- Ct8>vaStu- sta včerai posegla k8, hal i\,1oca:ln sicer socialdemo-haz1 Se je v liberalec Trauner. čpn^?!avnern izrekel za oba Deželni odbor KPI je sinoči izdal daljšo noto, v kateri naglaša, da sta bila deželni razvojni in urbanistični načrt — ki sta oba brez prave povezave z dejanskim stanjem v Furlaniji - Julijski krajini — prišla v razpravo pred deželnim svetom tik pred zaključkom mandatne dobe in v izrazito predvolilne namene. Deželni odbor se je med pripravo obeh načrtov izognil mnenjem in stališčem sindikalnih organizacij, krajevnih uprav, so-cialno-gospodarskih območij in slovenske narodnostne skupnosti. Razvojni načrt se nanaša na petletje 1971-75, stekel pa bo s triletno zamudo. Pri tem deželni odbor pozablja ne le na delavsko gibanje in na dejstvo, da se je prvi razvojni načrt izjalovil, ampak tudi na vsakršno metodo resnega načrtovanja ter predlaga nadaljevanje stare in preživele politike potiskanja zdaj tega zdaj onega proizvajalnega področja. Pri tem kaže deželni odbor izrazito podrejenost osrednji vladi glede pobud, ki zadevajo državne naložbe, pomorski promet, kmetijstvo in mednarodno politiko. turističnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini, avstrijski Koroški in Sloveniji. Deželno odposlanstvo je vodil ravnatelj urada za turistično propagando pri deželni upravi dr. Rot-teri, slovenskemu je načeloval predsednik turistične zveze Danilo Dou-gan, avstrijske delegate pa je vodil načelnik turistične službe pri celovški gospodarski zbornici A. Pogatschnigg. Na seji so med drugim sklenili, da bodo propagandni material za letošnjo turistično sezono izdali v skupni bro-šurici, medtem ko bodo pri turističnih in potovalnih uradih poskrbeli za organizacijo ustrezne informativne službe. Posebn« ugodnosti delavcem-emigrantom za praznike hioz1 ZakonjiP°V? družinske člane, ttj Za strokovn d?loča deželno po-ra,Znnega ^dra n? lzot|raževanje po-‘a Co?V° osebja V Ministrstvo za delo je za bližnje velikonočne praznike zagotovilo delavcem emigrantom, ki nameravajo preživeti velikonočne počitnice v Italiji, posebne ugodnosti. Predvsem Urbanistični načrt prihaja prav j bodo deležni brezplačne vozovnice vcin - (KD'>P°nS/regb svetovalci Urli sk„5°r<\lli (MSI)- štoka Mo,5?. gibanje) T1’ Puppini (Fur" in p ioni Trauner (PLI) in i P0rOČevalra 7anin in £aa)ani Veta? nv, Dornika Stopper S9 s glasno. Zak°na Sta bila -O zalrli..*«. -°ta seje je voditelj Nlde^iučk Mn? Da'nMastGre ?.vetovalske"“šku-skj2. s°'idarno,t azil s.voi°. 'n stran-je si,odbornikom r- lrzaškim občin-aani^btaa na° n G: De Gioio, ki ga brP8d'a v Drevn6Z?V pretek'° nod •' .Vrazom ?°r?du XX. septem- Pittoni 6 P^1 v deželnem ®**sfltev k«misjje proučitev prizivov ganskega davka «adSj6dstvom kpJ,?' aPrila, so pod °hčini°n,e urarin Pana prof- Lu' ?iv0?sko komisi _ Umestili novo PreiSn- glede ‘ JnKrz.a Proučitev pri-komisijib davkov. ^ dVQ,n?. doba J?n letos zaPadla 0 s r, 'etJe I973.107P .so za poslov-** dhp08ebnim ž.mj5 'taenovali no- Sč dekretom °J)rav] ZakvalunD?i-5se ie Podžupan delo PtreerJŠ^i komisiji Pza Zfi0R KMETIJSKEGA tako v deželno stvarnost z veliko l1 zamudo, njegova glavna šibkost pa je v tem, da dokument predstavlja le nekakšen kompromis med silami, ki sestavljajo levosredinsko koalicijo v naših krajih. Načrt zanemarja kmetijstvo, ne določa nobenih prednostnih lestvic glede gospodarskih pobud in obravnava urbanistično politiko le kot skunek omejitev in prepovedi. Posledica tega je, da se tržaška luka obravnava le kot petrolejski terminal, da se načrtovanje industijskih con ne ujema z dejanskimi potrebami dežele in da se za kmetijstvo predvideva takšen razvoj, da bo še nadalje naraščalo število kmečkih delavcev, ki se bodo v prihodnje odločali za beg v mesta. Deželni odbor — pravi nadalje nota KPI — je dala svojemu načrtovanju protiljudski pečat, in sicer s tem, da z njim podpira zlasti premožnejše sloje, špekulacijo in nazadnjaške sile. Komunisti so zato v deželnem svetu zahtevali, naj deželni odbor umakne oba načrta, ju predela ob upoštevanju želja in potreb prebivalstva, sindikalnih organizacij in drugih reprezentančnih organov ter ju v pravem trenutku ponovno predloži v razpravo. Odbor naj bi tudi zahteval od države takojšen poseg v smislu člana 50 deželnega statuta. za potovanje; in brezplačnega prevoza prtljage na postajah, obenem pa bodo vsem razdelili na obmejnih prehodih v skladu z urnikom prihodov in odhodov vlakov košarico s hrano. Potujoči delavci bodo deležni tudi zdravniške oskrbe. V TRIKOTU ALPE ADRIA Skupna turistična propagandna akcija Te dni so se v Ljubljani sestali člani strokovnega odbora za razvoj KONZORCIJA ležij0 REnm?b''Skega konzorcija iz Trsta so vabljeni, da UNEGA SPLosni?!,a 8P«la 1973 se ude SPLOŠNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo dne 29. ob ^ PrVem sklicanju ob 9. uri in po potrebi v drugem 'J1- \laz2jnj ‘ uri 'stega dne v prostorih podružnice v Ronkah, 8tev- 2364 ci 3 dnevnem redu je sklepanje o vprašanjih po členu ega zakonika in o vodstvu konzorcija. Predsednik dr. Umberto Chiriaco Gianfranco Sussich jc spet za zapahi Znam fašistični pretepač Gianfranco Sussich je končno za zapahi. Tokrat se bo moral pred tržaškim sodiščem zagovarjati zaradi napada na tajnika komunistične sekcije na Greti, 22-letnega učitelja Dennisa Visiolija iz Dl. Baseggio 71. V noči 29. marca je Visiolija namreč napadla v Ul. sv. Frančiška skupina šestih ali sedmih pripadnikov zloglasne «Avanguardie nazionale» ter ga tako pretepla, da se je moral zateči po zdravniško pomoč. O-benem so mu fašistični pretepači med napadom iztrgali iz rok torbico, v kateri je bilo poleg osebnih dokumentov tudi pet tisoč lir. Vi-sioli je zadevo takoj prijavil policijskim oblastem, ki so uvedle preiskavo, sodišče pa je odredilo zaporni nalog za Sussicha. Visioli je namreč povedal, da se je tistega večera vračal po Drevoredu XX. septembra proti domu, ko je na bližnjem pločniku opazil skupino mladeničev. Med njimi je prepoznal Gianfranca Sussicha, ki je s pomenljivo kretno pokazal s prstom nanj. Kmalu zatem, ko je bil Visioli v Ul. sv. Frančiška, ga je skupina mladeničev, ki jih je bil malo prej videl v Sussichovi družbi, obkolila in napadla. Svojih napadalcev ni poznal, poznal pa je Sussicha in to je bilo dovolj za prijavo sodišču. Zloglasnega mladeniča, ki se je v teh zadnjih letih proslavil s svojimi fašističnimi kamerati v številnih nasilnih akcijah, je predvčerajšnjim, po nekaj dneh iskanja, končno izsledila orožniška izvidnica ter ga odvedla v koro-nejske zapore, čeprav se je vztrajno izgovarjal, da zadnje čase sploh nima več opravka s skrajno desni čarsko organizacijo «Avanguardia nazionale*. RAZPRAVA 0 OBČINSKEM PRORAČUNU V GORICI Še vedno čakamo na konzulto za reševanje manjšinskih problemov Sanzin: Narodno manjšino je treba primerno zaščititi Važnost prometnih zvez in gospodarskih ukrepov za Gorico Včeraj smo pisali o prvih posegih občinskih svetovalcev v Gorici pri debati o občinskem proračunu, ki se ie začela v ponedeljek zvečer in nadaljevala sinoči. Za Pirello, Fornazirjem in Pedronijem so govorili. še Pagura (KD), Zucalli (PS Dl), predstavnik Slovenske demokratske zveze, Sanzin za PSI in drugi. Odv. Sanzin je v svojem posegu najprej poudaril vlogo socialistov v demokratični občinski upravi na osnovi idealov proti fašizmu in dogovorjenega programa. Ker gre za petletni program in smo šele na sredi, je seveda tudi ta le delno izveden. Rezultati se že poznajo pri socialnih ukrepih za stare in onemogle ter pri mladini. Vzporedno s tem je treba omeniti gospodarske pobude (konzorcija za industrijsko cono, avtoport, obmejne prehode, problem proste cone itd.). V Gorici ni več problema generične brezposelnosti, pač pa ostane problem zaposlitve višje kvalificirane delovne sile, kateri bo šele treba ustvariti primerna delovna mesta. S tem vzporedno je treba rešiti problem ljudskih gradenj. Tu se je doslej premalo napravilo in omogočilo zasebno graet-beno špekulacijo, kj ponuja draga, za delavce nedosegljiva stanovanja. Govornik je nato obravnaval prometne probleme s posebnim ozirom na vlogo Gorice kot prehod med vzhodom in zapadom za turiste. Za izvajanje te vloge so potrebni dobri mednarodni prehodi, kier ne bo vrst in čakanja, kar turiste odbija od Gorice in potrebne so dobre in nagle cestne povezave. Dejansko se je ozkemu grlu podvoza na Oglejski cesti, kjer dela prepočasi napredujejo, pridružila sedaj še Tržaška cesta, kjer bo zopet Gorica za daljšo dobo odrezana od okolice, zaradi tamkajšnjih novih gradenj. Sanzin je omenil tudi problem mestne snage in s tem v zvezi že tolikokrat obljubljeno rešitev problema odvoza smeti iz Pevme in gnusno stanje na levem bregu Soče vzdolž Štandreža in proti So-vodnjam. Nato je Sanzin prešel na manjšinske probleme ter poudaril, da je o njih potrebno govoriti prav ko se govori1 o' proračunu in načelno. Občinski svet je že pred časom s posebno resolucijo zavzel načelno stališče do tega problema z izglasovanjem predloga za konzulto za slovenske probleme. Že dalj časa bi morala biti taka konzulta izvoljena in na delu, saj je bila sprejeta kot prioriteta pri programu levega centra. Od takrat je preteklo že mnogo časa, o konzulti pa ni še nobenega sledu. Pri PSI imamo vtis, da so druge stranke do tega problema vse preveč mlačne in da nimajo pravega odnosa do slovenske narodne manjšine in njenih problemov, pri čemer gre predvsem za zaščito narodne manjšine; kar je le taka pot prave enakopravnosti. Konzulta bi lahko bila uspešna pri reševanju določenih problemov, pri katerih so bili sprejeti določeni ukrepi, o katerih bi se dalo razpravljati, če in v kolikor so bili pravilni. Pri tem je govornik omeni] problem lokacije za nove slovenske šole na Livadi (Ul. Čampi! in problem drugega šolskega centra za naše šole v iužnem delu Gorice Sanzin je govoril tudi o premajhnem zanimanju pri drugih pobudah ter pri tem navedel primer poimenovanja ulic. Po nekaj letih, kar smo dobili Trg Lojzeta Bratuža v Podgori, se šele sedaj zopet omenja poimenovanje neke ulice po dr. Antonu Gregorčiču. Ce je bilo potrebnih celih pet let samo za dve poimenovanji, bo treba stoletja, da pridejo na vrsto drugi naši ugledni možje. Govornik je zaključil z navedbo še nekaterih drugih upravno - gospodarskih problemov. let ni bilo v Ločniku nobene gradnje ljudskih stanovanj, da številni upravičenci, ki bi si radi postavili svoj dom, še vedno čakajo na dodelitev gradbenega zemljišča na osnovi zakona 167 do katerega imajo pravico; dalje so poudarili potrebo po gradnji še ene osnovne šole v tem kraju ter bolj moderno in racionalno srednjo šolo, kar je oboje že predvideno tudi v regulacijskem načrtu. Ugotovili so nadalje, da zelo počasi napredujejo gradbena dela za telovadnico in še nekatere riiruge pomanjkljivosti, za katere naj bi občinski svetovalec posredoval na pristojnem mestu. Delovanj« Sindikata slovenske šoie Na svoji zadnji seji 12. aprila je odbor Sindikata slovenske šole pretresel vrsto vprašanj, ki zanimajo šolsko življenje na Goriškem. Člani odbora so razpravljali o delovnem šolskem odboru in o njegovih nalogah. Pogovarjali so se o proslavah obletnice tolminskega punta, ki bodo v soboto, 28. aprila v Tolminu in na katere so vabljene tudi slovenske višje srednje šole v zamejstvu. Sindikat je za to zainteresiral ravnatelja višjih srednjih šol na Goriškem za potrebne korake pri odgovorih šolskih oblasteh. Sindikat je nadalje vzel na znanje o-pravljeni izpit štirih kandidatov za ravnateljska mesta slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici. Odbor bo napravil potrebne korake za nastavitev pomožne tajnice _ na srednji šoli v Ulici Randaccio. Člani odbora so še razpravljali o izglasovanem zakonu Belci - Škerk za ureditev slovenskega šolstva. Določili so tudi predstavnika sindikata v komisijo za nastavitve profesorjev. Ob koncu so odborniki še poudarili potrebo po utrditvi članske zavesti v sindikalni organizaciji ter se zavzeli za okrepitev in razširitev članstva. Protest goriških tekstilcev zaradi dogodkov v Milanu in Rimu Zaradi kriminalnih dejanj zadnjih dni v Milanu in Rimu je včeraj delavski svet podgorske in sovo-denjske tekstilnice, v imenu vseh delavcev v tovarni, poslal protestne brzojavke predsedniku ministrskega sveta Andreottiju, notranjemu ministru Rumorju, predsednikoma poslanske zbornice in senata, ter predsednikoma dežele Berzan-tij . in deželnega sveta Ribezziju, v katerih pozivajo vse predstavnike, naj čimprej ukrepajo proti tem zločinstvom. V brzojavkah je še rečeno, da bi morala vlada v najkrajšem času razpustiti vse fašistične organizacije. P0 MNENJU KONZORCIJA STANOVANJSKIH ZADRUG V naši deželi primanjkuje 35 tisoč ljudskih stanovanj Z ustanovitvijo konzorcija naj bi uskladili in pospešili gradnjo novih stanovanj V dvorani občinskega sveta v Ronkah je bil sestanek predstavnikov Deželne zveze zadrug in drugih zadružnih ustanov ter strokovnjakov za zadružno stanovanjsko gradnjo. Zborovanje so vodili tajnik Deželne zveze zadrug Silvino Polet-to, arh. Fattinanzi, ki je predsednik Državnega konzorcija stanovanjskih zadrug ter Paolino Zonta, predsednik stanovanjske zadruge v Ronkah. Uvodno poročilo je podal Polet-to, ki je govoril o zadružnem gibanju v naši deželi, kjer štejejo stanovanjske zadruge skoro 7000 članov, o potrebi novih stanovanj (po uradnih podatkih 20 tisoč stanovanj leta 1965 in 35 tisoč lani) ter prepičla gradnja novih zadružnih stanovanj za take potrebe (samo 110 na področju vse dežele). Arh. Fattinanzi je govoril o pomenu zadružništva v gradbeništvu v borbi proti špekulacijam kapitala in tehnokraciji poldržavnih ali državnih udeležb. S tem v zvezi je poudaril potrebo sodelovanja gradbenih zadrug v deželnem okviru z združitvijo sredstev, proučevanja in programov. V ta namen je predlagal ustanovitev Deželnega konzorcija gradbenih zadrug, v katerem naj bi bile združene zadruge z ločeno lastnino in one s skupno stanovanjsko lastnino in ki bi bile učinkovita tehnična protipostav-ka organizmu deželne uprave na tem področju. Sledila je debata, pri kateri se je oglasilo k besedi več prisotnih zadružnikov odnosno zastopnikov zadružnih organizmov. Zaključil je arh. Fattinanzi, ki je predlagal. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiriiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROŽNO SODIŠČE V GORICI S ponarejenimi menicami je plačal televizor in radijski sprejemnik Sedel bo 14 mesecev * Pred cerkvijo na Travniku je ukradel prispevke za misijone Ločniški problemi in občinska uprava Te dni se je v Ločniku sestal novi odbor krajevne sekcije PSDI, ki je ponovno potrdil za šekcijske-ga tajnika Virgilia Marconija, Na seji je bil prisoten za pokrajinsko vodstvo stranke Zucalli, s katerim so potem razpravljali o nekaterih ločniških problemih, ki bi jih moral Zucalli predložiti občinski u-pravi v Gorici. Predvsem so ugotovili, da že več Obvestilo izletnikom na Malto in v Tunis Vse udeležence tradicionalnega izleta ((Primorskega dnevnika* na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Pulj, kjer se bomo vkrcali na ladjo, v soboto, 28. aprila ob 13- uri z avtobusi izpred sodnijske palače na Foni Ulpianu. Izletniki iz Gorice pridejo v Trst z lastnimi sredstvi. Izletnike prosimo, da od torka 24. t. m. dalje dvignejo pri vratarju Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 podrobne programe in vozovnice. Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je na zadnjem zasedlanju zopet moral zagovarjati star znanec sodišča in sodnih zaporov 36-letni pleskar Bruno Perion iz Gorice, Ul. Garibaldi 11, ki pa je že tako v zaporu zaradi druge obsodbe. V obtožnici je rečeno, da je s prevaro izvabil od Vittoria Melea-grija iz Gorice, Ul. XX. septembra 60, radijski sprejemnik znamke grundig in televizor, za katere je obljubil, da bo plačal 250.000 lir v gotovini. Dalje je bil Perion obtožen ponarejanja podpisa na menicah in groženj proti Meleagriju, da bi ta ne prijavil zadieve policiji, ko je sleparija postala očitna. Kot je povedal oškodovani Melea-gri. sta se v začetku junija 1970 sestala v kavami Posta v Gorici s Perlonom, ki mu je bil še nekaj dolžan za eno prejšnjih «kupčij». Ko ga je Meleagri terjal, mu je Perion predlagal omenjeno novo «kup-čiio». češ da rabi radio in TV za nekega svojega sorodnika, ki je hotelir. Dogovorila sta se za sestanek v Ljudskem vrtu in sklenila kupčijo Namesto gotovine pa je Perion plačal z menicami s podpisom Sergio Kersovani. Ko so te zapadle, se je izkazalo, da jih je podpisal s Kersovanijevim imenom Perion sam. Tako je vsa zadeva prišla pred sodišče, ki je Periona obsodilo zaradi ponarejenih podpisov na menicah na 14 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Zaradi sleparskega nakupa in groženj Meleagriju pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovarjal ga je uradno odv. Battello Pred sodniki se je moral zagovarjati tudi 34-letni Bernardino Sangalli iz Gorice, Riva Piazzutta 4, pod obtožbo, da je 24. oktobra 1971 ob vhodu v cerkev sv. Ignacija na Travniku izmaknil z nabiralnega pladnja Mariji Sfiligoj pet novcev po 100 lir. ko je ta pobirala prispevke vernikov za misijone. Dalje navaja obtožnica, da je bil v cerkvi pijan in da je notem v bolnišnici žalil službujočega policista ter mu pljunil v obraz. Kar se tiče kraje denarja se je Sangalli pri razpravi izgovoril, da ni kradel, ampak, da je samo po nesreči trčil v pladenj in se je denar razsul po tleh (poročilo policije pa pravi, da so u dobili v žepih pest kovancev, ki jih je skušal odvreči ob aretaciji). Glede žalitve policista je dejal, da se je z njim skregal, ker mu ni hotel odvzeti lisic, ki so ga stiskale v zapestju in da mu je zato pljuni! v obraz. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga je obsodilo na 6 mesecev in 23 dni zapora ter na plačilo 55.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Zagovarjal ga je odv R. Maniacco, ki je vložil proti razsodbi priziv. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Bassi in Marinelli; zap. Fontanise. I. M. da razstavljali najboljša in najznamenitejša italijanska in evropska bela vina. Namen te razstave je predvsem valoriziranja nekaterih zvrsti vin in. njihovih proizvajalcev, ki skušajo iž leta v leto izboljšati pridelke tako, da nudijo potrošnikom vedno boljša vina. Vsa razstavljena vina bodo na ogled občinstvu, ki bo lahko ocenil raznovrstne zvrsti te žlahtne pijače v pritličju grada. V zgornjih prostorih bodo v istem času odprli razstavo slik in kipov. Na tej razstavi bo sodelovalo več znanih italijanskih slikarjev in kiparjev kot Francesco Messina, Domenico Cantatore, Giuseppe Migne-co, Adriano Spilimbergo, Giuseppe Zigaina, Attilio Rossi, Silvio Con-sadori, Vittorio Viviani in Luciano Mingužzi. šli v hišo skozi glavni vhod ter začeli premetavati stanovanje, da bi našli denar, ki je bil v predalu. • V Ul; 24. majp, se je v jutranjih urah ponesrečila jugoslovanska državljanka iz Šempetra št 13 Anita Cotič, 51-letna gospodinja. Sprejeli so jo v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili praske po telesu. Okrevala bo v nekaj dneh. Ob manifestaciji ESPOMEGO Na goriškem Gradu razstavišče belih vin V letošnji manifestaciji ESPOMEGO, ki se bo pričela 27. aprila in se bo zaključila 6. maja, bodo v spodnjih prostorih goriškega gra- Danes goriški dijaki obiščejo tržaško Rižarno Zastopstva dijakov višjih srednjih šol na Goriškem bodo danes zjutraj obiskala tržaško Rižarno, kjer je bilo med zadnjo vojno nemško koncentracijsko uničevalno taboriš če. Obisk je organizirala goriška pokrajinska uprava v počastitev praznika odporništva 25. aprila. Goriška občina bo praznik odporništva praznovala s posebno svečanostjo 25. aprila ob 11. uri v dvorani občinskega sveta. Pol ure prej bodo v veži županstva odprli fotografsko razstavo o odporniškem gibanju. Sestanek sekcije ANPI v Štandrežu V štandrežu so se v soboto zvečer sestali člani krajevne sekcije združenja bivših partizanov ANPI. Govorili so o pripravah za praznovanje 25. aprila. Zaprosili bodo tudi zastopnike PSI in KPI, da pospremijo delegacijo bivših partizanov iz Štandreža k goriškemu županu, pri katerem bodo zahtevali jasno obvezo občine za čimhitrejšo gradnjo spomenika domačim padlim partizanom. naj bi še ta mesec izvedli ustanovitev deželnega stanovanjskega konzorcija stanovanjskih zadrug. V nekaj mesecih pa naj bi postavili v tem oziru konkretne predloge deželni upravi. Podrobnosti glede izvedbe tega načrta pa bodo izdelali na posebnem deželnem študijskem sestanku. I. M. Mladinski «ex tempore» v Steverjanu Na «Dnevu mladine», ki bo v Števerjanu 6. maja, bo sodeloval tudi Mladinski krožek iz Gorice. Ob 14. uri popoldne bodo priredili slikarski «ex tempom, v okviru praznovanj kmečkih uporov, ki se ga lahko udeleži mladina od 14. leta dalje. Razstave V galeriji moderne umetnosti <11 Torchio* v Ul. Mamelli 6, razstavlja svoja dela tržaški slikar Jože Cesar. Razstava, ki si jo lahko ogledate vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure, bo odprta do 21. t. m. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da priredi na velikonočni ponedeljek popoldanski iziet k izviru Hublja in v Ajdovščino. Večerjo, srečolov in zabavo bodo imeli v starem hotelu Planika v Ajdovščini. Za to priliko bo SPD ialo na razpolago avtobus. Pohod iz Ajdovščine do izvira Hublja bo vsi e* z eno prisotnostjo «Planinstvo in šport za vsakogar*. Organizator obvešča, da če ne bo avtobus vos zaseden bo izlet odpadel. Vpisovanje na sedežu SFD, Ul. Malta 2. tel. 2495 Vodstvo goriške splošne bolnišnice obvešča, da bo ambulanta centra za rakasta obolenja, zaprta v četrtek, 19. aprila popoldne. Koncerti V inštitutu za glasbo v Ulici Ober-dan bo 25. aprila ob 18.30 koncert češkega klavirskega dua Helena in Radomir Melmuka. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «A d(*nti stretti*. B. Pradel in E. Swann. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CORSO 15.00—18.15—21.30 «Ludwig». R. Schneider in H. Berger. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «11 tredice-simo e sempre Giuda*. D. O Brien in M. Poli. Barvni film. MODERNISS1MO 17.15-22.00 «L'uomo dal penello d’oro». E. Fenech in V. Colombini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15—22.00 «11 bel rao-stro*. V. Lisi in H. Berger. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. TržilF Pravilnik števerjanskega planinsko-orientaeijskega pohoda Ob priliki prvomajskih praznovanj in proslave kmečkih uporov prireja prosvetno društvo «Briški grič* v števerjanu planinsko-orien-tacijski pohod v nedeljo, 6. maja 1973. Pravilnik za ta pohod je naslednji: 1. Zbirališče je na Va- J lerišču v Števerjanu pred sedežem j društva ob 8. uri. Pol ure kasneje j AZZURRO 17.30 «La notte dei dan-ne bo več nobena ekipa pripuščena \ nati*. Barvni film. k tekmovanju. 2. Ekipe smejo biti j EXCELSIOR 16.00 Cosi sia». Barvni moške, ženske ali mešane s tremi vvestem film. do pet tekmovalcev. 3. Vsako dru- j PRINCIPE 17.30—22.00 «11 maliardo a štvo sme poslati največ štiri eki- i cavallo*. J. Gamer. Barvni film. pe. 4. Ekipe bodo razdeljene v dve kategoriji; do 14. leta in od 14. leta dalje. 5. Ekipe, ki bodo kakorkoli ovirale potek tekmovanja ali kvarile razne znake in napotke, bodo izključene. Prav tako bodo izključene ekipe, ki se ne bodo javile na kontrolah. 6. Zaradi značilnosti tekmovanja je priporočena dobra obutev in izletniška oprema. 7. Vsa ostala navodila dobijo ekipe pred startom. 8. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe posameznikov ali ekip med tekmo- j vanjem. 9. Ekipe naj se vpišejo! na sedežu SPZ v Ulici Malta 2, 34170 Gorica tel. 2495 najkasneje do 28. aprila. Vpisnina znaša 300 lir za ekipo. 10. Prireditelj si pridružuje pravico izpremeniti pravilnik po uvidevnosti. \ora Gorica SOČA «Hrup v avtobusu*, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Rdeči gusar*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Francoska zveza*, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE Prosto PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto Pri Mirnu našli neeksplodirano bombo Pri izkopavanju temeljev za graditev nove avtocest epri mirenskem prehodu so prejšnji dan delavci našli še neeksplodirano bombo iz prve svetovne vojne. Obvestili so takoj mejno policijo, ki je poskrbela, da je prišla iz Trsta posebna ekipa karabinjerjev, ki so odstranili nevarno orožje. Tatovi spet na delu Prejšnji dan so neznanci vlomili v stanovanje 40-letne gospodinje Adele Golasso por. De Coile iz Ul. Morelli 13 in ji iz nekega predala odnesli 250.000 lir v gotovini. Gospodinja, ki je krajo takoj prijavila goriški kvesturi, je povedala, da je odšla z doma približno ob 8. uri in bila odsotna dve uri. V tem času so tatovi pri- Veeraj pogreb Mirande Ščurk-Walfritsch DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves nan m Donoči te dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo, UL 1. maja, tei. 73328. Prispevki V počastitev Mirande Waltritsch daruje družina Vesel 5.000 lir za športno društvo Dom. Veliko ljudi se je včeraj po-1 poldne udeležilo pogreba pokojne I Namesto cvetja na grob pokojne Mirande ščurk por. \Valtritsch. Po- j Mirande ščurk por. Waltritsch daruje kojnici je bilo komaj 33 let, ko je j 'iružina inž. Čubeja 10.000 lir za Pod-v nedeljo zjutraj na svojem domu P01710 društvo za Goriško, nenadoma umrla. Rojena v Podgori se je po vojni preselila z družino v Jugoslavijo. V Gorico se je vrnila pred devetimi leti, ko se je omožila s trgovcem, Danilom Waltritschem, ki je podpredsednik slovenskega gospodarskega združenja. Zapušča moža in 8-letnega sinčka Igorja. Na glavnem goriškem pokopališču so ji pevci zbora «Oton Župančič* zapeli žalo-stinko. Prizadeti družini naše sožalje. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Deborah Marega, Fio-renza Mura, Gianluca Klavčič. SMRTI: upokojenec 88-letni Agosti-no Volčič, delavec 60-letni Albano Plani, gospodinja 72-letna Attilia Kar-lovič vd. Kenda, mehanik 47-letni Giovanni Sauli, upokojenec 65-letni Antonio Ciani, upokojenec 69 letni Al-fredo Provedel, upokojenec 78-letni Emilio Bressan, gospodinja 33-letna Miranda ščurk por. Waltriisch. SOŽALJE Svet staršev na osnovni šoli v Ul. Randaccio izraža težko prizadeti družini Haltritsch iskreno sožalje ot smrti Mirande, članice omenjenega sveta. Gorica, 18. aprila 1973 SOŽALJE Ob nenadni izgubi drage Mirande izreka goriška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja Danilu Walt-ritschu in družini globoko sožalj#. ZANIMIV ZAPISEK AMERIŠKE PUBLIKACIJE Sedanje bogate Američane naj bi zamenjali Japonci Na voljo imajo velikansko vsoto 25 milijard dolarjev tujih valut Po vsem svetu kupujejo, kar je najboljšega ali raje najdražjega Do pred nedavnim, še do pred dvema desetletjema, se je govorilo o Japonski kot o siromašni deželi, ki ima v izobilju le pridnih delovnih rok. Nato se je čez obilno desetletje začel omenjati japonski čudež», ki naj bi bil sledil za-hodnonemškemu čudežu. Zadnja leta pa je že govor o bogati Japonski, o bogati «deželi vzhajajočega sonca», za katere prijateljstvo se vsi potegujejo, nekateri celo pulijo. Da ne bo pomote, je treba vendarle dodati, da bi Japonci pri vsej svoji marljivosti ne bili prišli tako daleč brez tuje pomoči. Ob koncu vojne je bila Japonska resnično na tleh, kajti ne glede na posledice vojne, Japonska tudi nima surovin, njena industrija pa se je komaj ponovno postavila na noge. Zato je treba del sedanjega «čudeža» ali celo bogastva pripisati tudi velikanskim tujim, predvsem ameriškim naložbam v deželi, v precejšnji meri podjetnosti japonskega človeka, še največ pa stiskanju pasu vsega japonskega ljudstva, ki si je 20 let pod silo razmer «pritrgo-valo od ust», da je Japonska postala bogata. Logično, da je postal bogat le določen sloj japonskega ljudstva in to še dokaj ozek, toda nadaljnje razglabljanje tega bi nas predaleč zavedlo in bomo zato povzeli le nekaj misli, ki jih je o bogati Japonski zapisal ameriški list «Newsweek», ki je zapisal približno takole: Nekoč je bil bogat Američan v splošnem antipatičen, pa čeprav so mu nekateri zavidali. Američan je bil osebnost, ki se je ocenjevala v glavnem skozi merilo dolarja. Toda dolar ni več to, kar je bil in pred bogatega Američana se postavlja sedaj zamenjava — bogati Japonec. «Oni kupujejo diamante, umetniške slike, modne kreacije, tovarne, sploh vse, kar je vredno in solidno — toži neki ameriški strokovnjak za trgovino. — Bogati Japonci začenjajo uživati v nekih zadovoljstvih, ki si jih do sedaj niso mogli privoščiti*. In to je točno. Najmanj tisoč japonskih kupcev je pred dvema tremi tedni prišlo v Pariz, da si ogleda pomladanske modne revije in opravi nakupe za svoje domače potrošnike. To pa je le zadnji val v pravem hudourniku potrošnje, ki se je začela pred dvema letoma, ko je japonska vlada ukinila mnoge uvozne ovire po skoraj 30 letih nategovanja pasu. Od tedaj se japonski poslovni ljudje in turisti malone trudijo, da porabijo vsaj nekaj od svoje preobilice tujih valut, ki si jih je Japonska v zadnjih letih nakopičila. Gre za velikansko vsoto 25 milijard dolarjev «Kamor koli pogledate, povsod boste naleteli na Japonce s polnimi žepi dolarjev* — pripominja zagrenjeno neki ameriški poslovni človek. K temu dodajmo, da Japonec nima polne žepe le dolarjev, pač pa tudi frankov, funtov šterlin-gov, zahodnonemških mark, lir, pezov in vseh mogočih drugih valut. Japonski turisti so nadomestili Američane v prvih vrstah aren na bikoborbah v Madridu. Japonske turistične agencije so plačale vnaprej 150 milijonov dolarjev za svoje turiste v hotelih na Havajskih otokih. Japonska družba, ki proizvaja wisky, je dala 2 milijona in pol dolarjev za grad iz 16. stoletja, ki ga je kupda nekje v nekem vinorodnem kraju Francije. Japonski ljubitelji konj so potrošili okoli 15 milijonov dolarjev v Evropi; lani pa so kupili v ZDA 600 plemenskih kobil, da bi izboljšali kakovost svoj'h dirkalnih konj. Neki japonski tekstilni mogotec je dal milijon dolarjev za enega samega triletnega francoskega žrebca. Jaoon-ski turisti pa potrošijo v Kong Kongu v poprečju po 20 dolarjev več na dan od ameriških turistov. 1 «Prihajajo in prihajajo — pravi lastnik neke trgovine — in nimam več ene same boljše ure, da bi jim jo ponudil. Vse so mi pokupili*. Po nekem poročilu so japonski kupci v lanskem letu potrošili od 50 do 75 milijonov dolarjev za nakup umetniških del v tujini. «Japonski okus sedaj v glavnem usmerja in določa cene inpresioni-stični umetnosti ter slikam, ki so nastajale v začetku tega stoletja* pravi neki londonski kritik, ki dodaja, da je neki japonski zbiratelj umetnosti plačal za neko ne kdo ve kako kvotirano podobo Renoira nič manj kot 390.000 dolarjev. «Zdi se, da Japoncem ugajajo obilnejše ženske okrogline Renoi-rove slikarske šole* — pravi neki trgovec z umetninami. Japonski kupci soglašajo s tem in dodajajo: «Nimamo nikakršne tradicije v slikanju aktov. In če hočemo biti iskreni, japonske ženske, ki so sicer čudovite, nimajo telesa, ki bi bilo primerno za upodabljanje*. Toda Japonci kupujejo tudi druge stvari, v glavnem bogate, razkošne. Japonski turisti kupujejo v Parizu dragocene parfume, dragocen porcelan in drage žgane pijače. V Rimu je okolica Fontana di Trevi postala že nekakšen «ma-li Tokio* za japonske turiste. Neki rimski trgovec pravi: «Kupujejo Prav vse, kar je napravljeno iz kože in usnja. Stopijo v trgovino, se malo poklonijo in izrečejo dve tri besedi. Vedno gre za čevlje*. V razkošnejšem delu New Yor-ka so japonski kupci postali tako pogostni, da je trgovina Tifany oblekla prodajalke v kimono, da bi se Japonci in Japonke v tej trgovini počutili «kot doma*. V tem vrtincu japonskega kupovanja cvete tudi eksotika. Pred nekaj tedni je kakih deset japonskih parov plačalo po 5.500 dolarjev za polet do Kopenhagna, kjer jih je v danskem stilu poročil župan Kopenhagna Borge Schmit. Statisti, oblečeni v stare obleke Vikingov, so pihali v stare bronaste rogove, kot je v navadi ob podobnih ceremonijah v Kopenhagnu. Drugi Japonci, ki jih je pritegnila reklama v japonskih listih, pa so vložili svoje prihranke v to, da so kar na slepo kupili posesti in domačije v Nevadi, toda pod edinim pogojem, da bodo imeli za sosede — kavboje. Pri vsem tem bogastvu pa Japonec vendarle ni takšen, kakšen je bil Američan, ko je bil, v primerjavi z drugimi, na višku svojega bogastva. Japonec je bolj uglajen, rekli bi «na višji ravn:», Japonec se ne pogaja za ceno. To ne spada v etiketo japonskega človeka. «Japonci enostavno rečejo, da jim napravite račun — pravi neki trgovec z umetniškimi predmeti v New Yorku — Ob velikanskem zaupanju, ki ga kažejo do vas, se čutite dolžni izreči za njih naj- iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimmiaiii Za ponovno uvedbo smrtne kazni WASHINGTON, 17. - Ameriška vlada je včeraj predložila kongresu zahtevo za ponovno uvedbo smrtne kazni. Pred senatno podkomisijo za kazensko - pravne zadeve je zahtevo obrazložil v imenu vlade pomočnik pravosodnega ministra Robert Dixon, ki je rekel, da bi ponovna uvedba smrtne kazni prišla v poštev samo v primerih izdajstva, sabotaže, vohunstva ter umora. Pri umoru pa, kot je podrobneje obrazložil, bi ne prišli v poštev vsi umori, pač pa le umor predsednika ZDA, u-mor po naročilu, umor pri preusmeritvi letala in, končno, umor na zelo surov način. boljšo oceno, ki jo sploh morete za nekoga dati*. Japonci začenjajo dojemati, da zadobivajo v svetu nov, prijeten sloves. Toda kaj bodo v zvezi s tem storili, še ni znano. Neki japonski trgovinski strokovnjak, ki dobavlja Japonski le blago iz Francije, je v zvezi s tem hudomušno dodal: «Vse, kar sedaj kupujemo, je v glavnem porcelan, vino, pa še kaj takega malega. Priznam, da bi moglo priti do neprijetne konfrontacije, kadar bi si kdo na Japonskem zaželel kupiti pariški slavolok zmage. Upam, da si tega noben Japonec ne bo omislil.* NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Dore Klemenčič-Maj: IZGUBLJENI ZAPISKI .............................. - *• ... . * *---------• - v- s* Kraške strehe — Motiv iz Cerove 1 j (Foto M. Magajna) iiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiimiminiiiiiiiiimiiiii,imiiiiiii,„i„„I1,ll,IIiiI,lllllll,mil„IlllllllllllllllllI|M||l||mi||||IIIn(|IIIin|||JllII|II|1||||||||||||||1||III|||i|1|||II1I|||IIIII|I VTEM KO SO VELIKEGA UMETNIKA POLOŽILI K POČITKU... Za velikansko dediščino se poteguje več dedičev Bogastva bi bilo dovolj za vse - Kaj pravijo francoski pravniki PARIZ, 17. — Veliki umetnik Pablo Picasso končno v miru počiva. Predvčerajšnjim so ga pokopali v parku gradu v Vauve-narguesu na Provansalskem. Vtem ko se je njegov nemirni duh pom.ril, se nemir loteva tistih, ki so bili kakor koli z njim povezani. Vendar ne gre za nemir, ki bi bil neposredno povezan s smrtjo pokojnika, pač pa gre za nemir, kateremu vzrok je pokojnikova dediščina. Res je sicer, da je dediščina tolikšna, da bi mogla zadostiti željam vseh tistih, ki so bili kakor koli krvno in sorodniško povezani s Pablom Picassom, toda znano je, kaj se v takih primerih dogaja. Pravijo, da vrednost Picassove dediščine znaša okoli tisoč milijard lir. S tem bi mogli zadostiti marsikomu. Toda kaže, da se bo sedaj začel prepir, kajti-za Ao bogastvo ali vsaj za del tega bogastva se potegujejo mnogi, tisti ki so upravičeni in tudi morda, kak neupravičen dedič. Ne bomo se postavljali za razsodnika. Skušali bomo raje prikazati razmere na osnovi doslej znanih podatkov, na osnovi dejanskega stanja. Pravni položaj Clauda in Palome ki ju je Pablu Picassu rodila njegova dolgoletna prijatelj;ca Fran-coise Gilot, ter položaj Picassove žene ter sina Paola, je nekakšno jedro in to zelo delikatno jedro vsega problema. Dediči, upravičeni in neupravičeni, se bodo potegovali za najrazličnejša bogatstva, za Picassove nepremičnine, ki jih ni malo, predvsem pa za velikansko zbirko Picassovih del, ki tvorijo jedro tega bogastva. Nekateri menijo, da je v tej zbirki 25.000 del. Postavlja se vprašanje, komu bo vse to šlo, kajti kaže, da o-poroke ni. Po zakonu sta žena Jacqueline, s katero se je Picasso poročil leta 1961, ter njegov zakoniti sin Paolo, ki ga je Picasso imel z baletko Olgo Khohlovo, tako «trdna» dediča, da jima nihče ne bo mogel oporekati dednih pravic. Nekoliko bolj šibek je pravni položaj Clauda in Palome Rual-Picasso, ki ju je veliki umetnik imel s Francoise Gilot. Claude se je rodil 1947, Paloma leto kasneje. Po tem, kar je zapisal «New York Times*, nameravata Claude in Paloma začeti sodno akcijo, da bi tudi ona dva imela kaj od velike ded;ščine. Včeraj je new-yorški list zapisal, da se Francoise Gilot namerava v svojih i zahtevah pridružiti sinu in hčeri. Toda tudi Maya Wiedermayer, tretja nezakonska hči velikega španskega umetnika, ne namerava ostati ob strani. Maya Wie-dermeyer je stara danes 38 let in je nezakonska hči Pabla Picassa, ki jo je imel z Marie Therese Walter. Od kod jemlje newyorški list te svoje podatke? Osnova zanje je intervju, ki ga je listu dal dr. Jonas Salk, sloviti ameriški znanstvenik, ki je dal človeštvu cepivo proti otroški paralizi in ki se je pred tremi leti oženil z nekdanjo Picassovo prijateljico Francoise Gilot. Kakor piše newyor-ški dnevnik, je gospa Salk pripravljena priti v Francijo, da bi pričala za svoja dva otroka. Še več. še sama se namerava postaviti _v ,«vrsto». Sicer je res, da je leta 1971 neko francosko sodišče odklonilo zahtevo Clauda in Palome, da bi ju vključili «v seznam*, to se pravi da bi jima priznalo pravico do dodiščine v primeru očetove smrti, toda leta 1961 je Picasso priznal, da sta Claude in Paloma njegova otroka, pa čeprav se je dve leti kasneje uprl njuni zahtevi, da bi ju vključili v seznam morebitnih bodočih dedičev. Kakor se je zvedelo iz dobro poučenih krogov je Francoise Gilot, ki je živela z velikim španskim umetnikom enajst let, svetovala svojemu sinu in svoji hčeri, naj bi začela sodni proces ne za pravico do dediščine ali dela dediščine, pač pa da bi ju povsem enakopravno imeli za otroka pokojnega umetnika, saj je leta 1961 Pablo Picasso priznal, da sta Claude in Paloma njegova otroka. Claude živi sedaj v New Yorku, kjer se ukvarja s fotografiranjem. Zadnje čase pa je v Parizu, Kamor je z njim prišla tudi Paloma. Tu sta v stikih z znanim odvetmkom Gastonom Boutholom, da bi jima svetoval, kaj naj bi počela v zvezi z vso to zadevo. Odvetnik baje postavlja njuno zadevo takole: Picassova zadnja žena Jacqueline je negativno vplivala na svojega moža in zato je Picasso izločil svoja dva troka — ki ju je priznal — s seznama morebitnih dedičev. v Po zakonu je Pablo Picasso bil španski državljan. Čeprav je bil odločno nasprotnik Francovega režima, ni nikoli vrnil španskega potnega lista in je torej ostal španski državljan. Leta 1955, ko je umrla Olga Kokhlova, je od francoskih sodnih oblasti zahteval, naj bi njegova nezakonska otroka, Ki ju je imel s Francoise Gilot, bila priznana kot njegova otroka. V tej dobi sta ga Claude in Paloma često obiskovala. Ko pa je Francoise Gilot objavila knjigo «živ-Ijenje s Picassom*, je Picasso svoje stališče povsem spremenil in to ne le do prijateljice, pač pa tudi do svojih otrok. Sedaj se v francoskih krogih, ki se s tem ukvarjajo, sprašujejo, ali Claude in Paloma moreta upati na kaj dediščine ali ne. Ne smemo pozabiti, da je francosko sodišče na željo samega Pabla Picassa, leta 1955 pooblastilo Clauda in Palomo, da sta poleg materinega priimka Ruiz dodala še očetov priimek Picasso. Novejša francoska zakonodaja, ki ureja razmere nezakonskih otrok zagotavlja poslednjim polovico pravice, ki jo imajo zakonski, p.tfoei, seveda v primerih, čc oče svojega nezakonskega otroka prizna. V tem primeru pa stanje Clauda in Palome ni povsem jasno, kajti oče jima je dovoiil le priimek, ni pa ju posvojil. Kaj pa Marina in Pablito Picasso, hči in sin Pabla Picassa, torej Picassovega prvega sina? To vprašanje bi se niti ne smelo pojavljati v zvezi s tem, ker je njun oče že dedič. Toda kljub vsem se postavlja, vendar njun pravni po'ožaj s tem v zv zi ni prav nič jasen. Pravni svetovalec Picassovega sina Pabla, ki je hkrati tudi pravni zastopnik njegovih dveh otrok, zadevo šele preučuje, bolje povedano zbira podatke, na osnovi katerih bi morebiti mogel kaj začeli. Zadeva postaja zapletena zato. ker je Picassov sin Pablo ločen od žene Emilienne, ki je mati prizadetih Marine in Pablita in ker je imel s svojo družino že več sporov, ker jo je zapustil nepreskrbljeno. Seveda je sedaj Pablitova zadeva več ali manj zaključena. Fant je namreč napravil samomor, ker mu niso dovolili k mrtvemu dedu Pablu Picasso. Toda s pravnega vid:ka zadeva ni tako jasna. Tako vsaj pravi pravni zastopnik njegovega očeta. Vse to in še marsikaj imajo povedati pravniki o zadevi Picassove dediščine in tistih, ki se zanjo potegujejo ali se nameravajo zanjo^ potegovati. Kot smo rekli v začetku, je bogastva za vse, toda v takih primerih je soglasje nemogoče. Vmes so preveliki interesi in še kaj drugega. Dore Klemenčič - Maj, je znan slovenski slikar in udeleženec osvobodilnega boja. Vse svoje življenje že riše, štirideset let pa že piše dnevnik. Tudi med vojno ga je pisal, vendar se mu je od njega sedem zvezkov izgubilo. Vsebino tega zvezka je slikar obnovil po spominu. Kot pravi sam, smo vse življenje izpostavljeni nekemu zasliševanju. Pišemo odgovore na vprašanja, izpolnjujemo vprašalne pole, življenjepise, od nas zahtevajo legitimacije, podatke o preteklosti, vse življenje se moramo zagovarjati, razkrivati resnico, jo olepšavati, prikrojevati. Koliko lepše je odgovarjati, če te nihče ni ničesar vprašal. Pripoveduješ o svojem življenju tistim, ki od tebe niso zahtevali ankete, ljudem brez okraskov in naveskov, brez oklepov in orožja. In tako je prišlo do tega, da je Dore Klemenčič obnovil vojni del svojega dnevnika, izgubljeni del sedmih zvezkov. In tako so nastali IZGUBLJENI ZAPISKI, ki nam jih je pravkar posredovala založba Partizanska knjiga. V zajetni knjigi večjega formata, bogato opremljeni z reprodukcijami Klemenčičevih risb in slik, Dore Klemenčič je bil leta 1938, malo preden se je vojna začela, nastavljen za profesorja risanja na gimnaziji v Banjaluki, čeprav je bil doma iz Celja, ga je takratni režim poslal v Bosno. Tu je doživel začetek vojne kot rezervni oficir, pa so ga Nemci ujeli, ker je prepozno poskrbel za civilno obleko. Odpeljali so ga v nemško taboriške vojnih u-jetnikov, kjer je preživel nekaj mesecev, ravno toliko, da je okusil vse dobrote nemškega taborišča. Potem so ga na prošnjo njegovih kolegov iz gimnazije Nemci izpustili. Vrnil se je v Banjaluko, toda že kmalu so ga mobilizirali v hrvaško domobranstvo. Sodeloval je v pohodih proti partizanom, pri tem pa je že od vsega začetka v prestolnici Bosanske krajine kot napredno misleč intelektualec pripadal skupini, ki je organizirala pomoč partizanom. Tudi kot domobranec je aktivno podpiral partizane, bil izdan in zaprt. Čeprav so ustaši že pripravili nož zanj, je bilo pravzaprav le naključje, da je preiskava pred kiiiunmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMimii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspeh bo odvisen izključno od vaše podjetnosti. Kar ste obljubili, morate tudi izvršiti. rj t BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izkoristite priložnost, ki se ne bo tako hitro ponovila. Prijetno razpoloženje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo razgiban dan bo prinesel nekaj pozitivnega. Popoldanski izlet z družino. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Preveč fantazije v vaših poslih vam ne bo koristilo. Priložnost, da se v družbi izkažite. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekaj se bo zataknilo, zato malo več pre vidnosti. Prijetno, morda celo od ločilno srečanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne smete si privoščiti raztresenosti, posebno ko bo šlo za neko poslovno zadevo. Majhen spor v družini TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Veliko časa boste izgubili v praznih marnjah. Tudi v družini ne bo šlo tako, kot bi bilo želeti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izboljšali boste svoje poslovanje, vendar ne bo šlo vse lahko. Izogibajte se ljudem, ki so po značaju ihtavi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Razmere bodo zahtevale izredno po zornost. Neko novo prijateljstvo, morda znaki ljubezni? KOZOROG (od 21. 12. do 20.1 ) Dvomi in zavlačevanja se bodo sla bo odražali v vaših poslih. Če v družini kaj ne gre, ne jemljite vsega za zlo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zakaj bi ne upoštevali pametnih nasvetov. Bodite bolj prizanesljivi z mladimi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Posloven uspeh vam bo zlezel v glavo. V neki razpravi se držite ob strani. • Branko Marušič: VELIKI TOLMINSKI PUNT LETA 1713 S sklepom deželnih stanov 19. junija 1713 se je 300 kra-jišnikov odpravilo proti Kanalu, Ročinju in Avčam, 100 vojakov in 20 konjenikov je ostalo v mestu, preostali pa so odšli proti čepovanu. Na ta način so bila zavarovana pota iz Tolminske proti deželnemu glavnemu mestu. Med tem so se tolminski podložniki zbrali in sklenili, da v spremstvu nekega frančiškana pošljejo skupino izbranih mož, da izprosijo milost in oproščenje, da bodo predali vodje in zapeljivce, ki so jih zavedli k uporu. Predložili so posebno spomenico, ki jo je grof Strassoldo poslal na Dunaj k cesarju, že v prvem odstavku spomenice obtožujejo voditelje upora v nadaljnjem besedilu sledi prošnja za opravičilo in izraz vdanosti ter pripravljenost, da pomagajo izročiti oblasti voditelje upora. Tolminci so tudi prosili, da bi jih zaslišala cesarska preiskovalna komisija, da bi tako rešili vprašanje strogih eksekucij davčnih izterjevalcev in zakupnikov davkov od mesa in vina. Konec junija so odšli krajišniki, a hkrati je prišlo v deželo nemško vojaštvo in z njim cesarjeva preiskovalna komisija. Nemška vojska je ostala do konca septembra. Vojaštvo je sodelovalo pri iskanju voditeljev upora, ti pa še do konca septembra niso bili ujeti. Komisija jih je iskala s tiralicami in tako so na primer Mihaela Kjudra iskali s tiralico napisano v slovenskem jeziku, ker je bil udeležen «v letim skodo- etschimu discheuskimu passanimu puntu«. 2) Na podoben način je komisija iskala še Ivana Gradnika, Blaža Gregorja, Jakoba Grudna, Valentina Muniha, Petra Kof-fa in Pavla Kragulja. Gradniku je komisija že med iskanjem zaplenila premoženje v korist države Ujeli so ga konec januarja 1714; njegova žena pa se je izmaknila po zaslugi Lo-vreta Koprive. Udeleženci upora, ki niso bili med vodilnimi, so morali priseči zvestobo po formuli, ki je ohranjena tudi v slovenskem jeziku, rekoč: «da se jest nikoli vetsch is silno volo sapopasti, alli skusi sam sebe, ali skusi vetsch drugich kaksehno sillo stu-riti ali se skusi eniga drusiga k škodi dieschelsskimu miru pregovoriti pustiti, ali pak skusi serditost gospodi nobenimu škoditi.« 2) Prvega oktobra 1713 je skupina 12 županov, ki jih je vodil Klemen Štrukelj iz Bovca v imenu tolminskega gospostva, potrdila obvezo, da bodo kmetje plačevali vse cesarske davke, tako davek na meso in usnje kot tudi druge nove dajatve, ki so Grad Socerb v soglasju s cesarskimi zakoni. Spomladi leta 1714, dobro leto od začetka upora, je sledila razglasitev sodbe nad voditelji upora. Tolmincem so sodili v Gorici. 150 jih je bilo obsojenih na zaporne kazni, 11 —• bili so spoznani za voditelje — pa na smrt. 17. aprila je bila izrečena kazen nad Ivanom Miklavčičem, ki smo ga že srečali pod imenom Gradnik, Lovretom Kraguljem, Martinom Munihom in Gregorjem Kobalom. Bili so usmrčeni 20. aprila. Naslednjega dne so jim v smrt sledili Andrej Laharnar, Simon Golja, Štefan Maraž (omenja se kot notar iz Števerjana, ki je bil slučajno na Tolminskem, ko se je vračal s Koroškega oz. s konjske kupčije na Kranjskem) in Andrej Golja. 23. aprila so bili usmrčeni še Matija Podgornik, Valentin Lapanja in Valentin Munih. Odsekali so jim glave in jih razčetverili, ostanke trupel pa razobesili na vislice ob poti v Solkan, v Panovcu m v Grojni. Pri izvrševanju sodbe so bili navzoči župani vseh tolminskih krajev. Upornikom s Krasa so sodili pri njihovih deželskih sodiščih. Vse kaže, da nista bila razčetverjena Andrej Laharnar in Gregor Kobal, ki se kot edina z imeni navajata v mrliški knjigi goriške stolnice. V nekaterih sodobnih in kasnejših pričevanjih o puntu zasledimo podatek, da je bilo obglavljenih na goriškem Travniku 12 oziroma 14 upornikov, med kaznovanimi se navajata tudi Peter Bratuž imenovan Gobcner iz Cepovana in Furlan Crusiz (ali Cruliz) iz Villanove pri Fari(?). Med številnimi že objavljenimi viri o tolminskem uporu ni oosodbe, tudi ni znano, če so temeljna dela o puntu uporabljala ta dokument ali pa so podatke črpala iz Pregljevega romana «Tolminci», kjer se po imenih navaja vsa enajsterica usmrčenih. Pisatelj je sicer uporabil zgodovinske vire, vendar ni nikjer nakazal med resničnimi podatki in pisateljsko domišljijo. Do jeseni leta 1716 so bili iz zaporov izpuščeni vsi obsojeni kmetje, nekaterim so zaplenili del premoženja. Na Tolminskem so bile omejene nekatere oblike kmečke samoupra- sodiščem stekla do konca in da ga sodelavci, čeprav pod mučenjem, niso izdali. Ugotovljeno je bilo le, da neki domobranski oficir pomaga partizanom, ugotovljena so bila konkretna dejanja, ni pa bilo dokončno razčiščeno, da je to prav Klemenčič. Tako je ostal živ. Izpustili so ga iz zapora in dodelili drugi domobranski enoti, ker so v prvi že napravili križ čezenj. Seveda je bil to pot previdnejši in umaknil se je v okolico Banjaluke, ki so jo takrat vso nadzorovali četniki. Bil je prisiljen, da se pridruži četnikom, ki pa tudi niso imeli vanj pravega zaupanja. Ostal je pri njih nekaj časa, potem pa mu je uspelo, da se je po zvezah prebil do partizanov, od njih pa v Slovenijo, kjer se je spomladi leta 1943 javil v glavnem štabu. O vsem tem nam v svoji knjigi Izgubljeni zapiski pripoveduje avtor, profesor risanja na banjaluški gimnaziji, oficir predvojne Jugoslavije, nemški vojni ujetnik, hrvaški domobranec, zapornik, četnik in partizan. Pripoveduje nam o svojem življenju, svojih doživetjih in svoji usodi, ki mu je bila naklonjena, da je ostal živ, čeprav večkrat po naključju. Klemenčičevo pripovedovanje je obširno, in čeprav so dogodki obnovljeni po spominu, tudi dokaj podrobno. Marsikaj zanimivega nam pove, marsikaj neznanega nam v svoji pripovedi osvetli. To velja posebno za razmere v Bosni, ki jih pri nas slabo poznamo in še teže razumemo. Nekaj o vseh težavnih in zamotanih bosanskih r ^ )a. nam postane malo bolj J^SDartizani že razumemo odnose med P osta. in četniki, med domobranc; j^st, limi, spoznavamo ustaško faZn0-spoznavamo pa tudi tragi bila likosti ver in narodnosti, naS vzrok tolikim žrtvam, be Q raJ-še prej domiselno pouči tu z ra. merah v nemškem taboriš - e(j. hlo humoristično satiro n stavi četnike. syo- Tudi sebi ni prizanesljiv- ® pr^' jim bližnjim, ki nam ph ^ da s° stavlja v kritični lupi- 1 regir prav to kritičnost in željo [j: K^1 ci avtorju nekateri zame • ^ jn prizanesljiv pisec Klemen |y prav tako njegova razn?isi ;n ned" kažejo, na težnjo po s^°°,°„CUniso klenjenosti njegovega aun' Vjn0 nat niso bila v okoliščinah Y ,0 Rebolj pravoverna. To je P1? ■. gkode. menčiču najbrž tudi Ujijenjsl!? pestrilo pa je njegovo ,JjaJjigi-pot, ki se nam odpira v rz«iWf Klemenčičevo pisanje ^ zaninr,i' nih zapiskih je torej ■da Pf ŽLTgSS&Sftg&l okvira avtobiografske P.g 3vo- Vsekakor pa nam avtor P sVOjin je usode posreduje v knjIS spominov tudi košček nas nje preteklosti. Pričakuje pri-njega nadaljevanje kaz njegovega scenskega e naj-stva, ki utegne biti mord bolj zanimiv. gj Ru pa <*> TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Glasba za dobro jutro; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Tržaški alfabet*, 16.00 O-perna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Popevke, 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Na sporedu je Mozart; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Tatoos; 11.30 Orkester Casadei; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Sequi: «Pisma»; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Poje Mina; 15.45 Plošče; 16.40 Orkestri; 17.00 «Pri-morska poje 73»; 17.45 Gojenci šole tržaške GM; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja: 22.10 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Firenc; 13.15 Kulturni pregled; 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za najmlajše; 17.05 Sončnica; 20.20 Andata e ritorno; 21.15 Dve enodejanki Sabatina Loesa: «Luce» — «Dac-capo»; 22.10 Operni koncert. 11. PROGRAM 7.30, 8.30, 11.30, 14.30, 19.30 Pomočila; 8.40 Operna glasba; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka: G. Mazzini*; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Pisan spored; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.43 Nadaljevanka: «Quo vadiš?*. SREDA, 18. APRILA 1973 lil. PROGRAM ll30 10.00 Koncert za začetek: Sodobna ital. glasba; 1-., Viba skozi čas; 13.30 Raentret av-valdi, Cherubini; 14.30 g^u-torja: Villa Lobos; jG.tf mannova komorna gfaS ,. A. Kopit: Interogatorio 17.20 Enotni razred; l8-33 Ca-glasba; 19.15 Koncert; sella, ob 25-letnici smr SLOVENIJA 15 00, 7.00, 8.00, 10.00, aCija; 19.30 Poročila; 6.50 Re g05 Za 8.10 Glasbena matineja. ^ glaS. mlade radovedneže; O "3 Dornin'’ benih šol; 9.45 Glasbeni ^ 0per 10.20 Pri vas doma; g0e- hrvaških skladateljev; * ' aSj tijski nasveti; 12.40 °d arn...-j vasi; 13.30 Priporočajo ' an,st 14.10 Komorni zbor; .r-filjak*: Hubert Bergant; 16-09 (jlas-16.40 Listi iz albuma; D- ,pa je-bena galerija; 17.45 Ak ^ktual-zikovna vprašanja; !“■ vjnjete’ nosti; 18.15 Glasbene Lahko 18.30 Naš razgovor; ' Zne noč. otroci!; 19.15 Glasben be-glednice; 20.00 Komorno jat' ni studio; 22.15 S te&&. ^ za; 23.05 Literarni nokturn Jug. pevci zabavne ga- .* ITAL. TELEVIZIJ ^ 9.30 Šola: 12.30 PoI]d 30 Dne* v nost; 13.00 Ob 13. uri; b)eini nik; 14.00 Pedagoški v „aj _________ .ggfe torja; Nino Maccari;.!31 jn itaI ljan in davek; 19.45 Sp ^ 0_ kronike: 20.30 Dnevnik. ^.OO 8.fc-5r‘. II KANAL fl() gol' berk, švarcenek 650, Kanal 600, vasi okoli Števerjana uCiekr dinarjev. Nemški Rut je prejel zato, ker se punta žil, nagrado 300 goldinarjev. . Preden zaključimo, pa prepišimo nekatere Rutaf) sli, ki jim tudi danes lahko pritrdimo: . r. KaZe «Tako se je sveršil za našo deželico žalostni J; ,rnjncev °[ je bila ostra, glede na to, da so bile pritožbe 70 w\jga»F pravičene. Na drugi strani se pa ni nič storilo za ^jj, tak^ stanja stiskanih kmetov. Kakor pri vseh drugih ,uL”aI1jli nal tudi pri tolminskem neso gledali na to, da bi nared'* poprej uzrok upora in ga za bodočnost nemogoceg ^ vs3 nego hoteli so le z ostrostjo kazni ostrašiti kmete ^jožni1*1 kim jednakim početjem. Tako ni ostalo stiskanim .:n0 pr0-tudi zdaj drugo, nego upanje u boljšo bodočnost 1 našanje sedanjosti.« nieirlU ^ In vendar moramo za zaključno oznako h Sor v0rpi^° nekaj dodati. Veliki tolminski punt je bilo najvecje^ Pdolgeld gibanje primorskih kmetov. V svojem nad dva mesep0te2= poteku je kazal na mnoge zanimive, značilne in lzV1 vsepinsk: pravega revolucionarnega gibanja ne ie v svojih ceh1 zasnovah pač pa tudi v organizacijskih pogledih- ,n0stn° je dal enajst prvih žrtev boja za socialno in nar gtC)ieW svoboditev. Zato so puntarsko sporočilo izpred dve ^ ^jU, prevzele bazoviške žrtve in tisoči partizanskih bore ki je prinesel srečnejše rezultate. KONEC ŠPORT ŠPORT ŠPORT odbojka V PRVENSTVU 2. DIVIZIJE Borovci favoriti za napredovanje Brežanke trdno vodijo na lestvici v Sesterka Kontovela je zaigrala proti ekipi FARIT A izredno borbeno B 2- moška divizija 9~Bor 0:3 štrain ^lha v Bor.111 čuk-Plesniča« ^rc> Može, Nadlišek, V drupi f?žar’ Ugrin, Žerjal, sta se vg‘ ™ 2. moške divizije fkipi n dolini spoprijeli slovenski tat Bre/®3 in Bora. Tako Bor vta D ® s*-a se sodniku predsta-1)0 enoi,„e^ ,okrnjena. 'Zasluženo je doWal h bjtki zmagal Bor- w ie tapredn’,, a nesporen favorit za °stale tlaiJ,e’ saJ daleč prekaša Ln^ircljm w- V., F. in •i^ba V„ G. in F., Slavec, Manjka sb)Pajoče šesterke. Bregu Medtem z1ane.sljiv blok in obramba dl). Q(] „a ,J® napad še kar v re ie vi(jpn zadnje prvenstvene tekme tej tekm' naPredek. Dolinčani so v JSre. ij. 1 Prvič vpeljali nov sistem f°r v bilo tudi krivo, da je !,J:l; *, apetku povedel z 8:0 in l? 12:5 J^an* so slcer zmanjšali bile P] ’ .„Je Pa niso mogli, saj so ‘j neuhn*Car^eve tolčene žoge sko-‘ta ranljive. Začetek drugega set Se v to Bi le bilJ točkah precej uravnovešen; se je vrstilo: 3:1 3i3; ta* se je Bre-Pis° po ataknilo in tudi menjave jeni set agale. Breg je tudi v tret-stan,- Uvedel s 3:0; Bor je na- Sf fe DriKv?reobrnil na 10:4’ Breg ekip; j,J!Uzal na 9:11, nato sta si ko jn »j enjavali vsaka po eno toč-Pri p01- ie zasluženo zmagal. W Bre°ru le izstopal Plesničar, Slavca ;^U j, Pa moramo pohvaliti Prvj oj, a Č:uka, ki se je v svoji rezaj enstveni tekmi izvrstno od- V. L. Kon*' ženska DIVIZIJA (IST1 ~~ FAR|T A 2:3 W11:15,15:9'8:15'11:15) Jtotjak Starc, Bogateč, Sirk, topponj’ ,?toka, Rupel, Majovski, in K. Danieli. P° skf' Pertot. Pem ijn: tol dveurnem enakovred-ekipi, i. le, zmaga pripadla tržaški ta* 51 je izkoristila trenutno Kljub krstah domačink. vela 7 P°razu so igralke Konto-t°. se bUsBto dober vtis. Borile ^eko n . Veliko vnemo za vsako Pesti’ Primanjkuje pa jim izkušeno. pij. l"e. bilo tokrat zanje u-to par,,1*38, iz tekme v tekmo vid-l8r° ; eduje, sistematično gradi J? bo še napad pridobil Vi]* moči, bo Kontovel še P tipa to Prekrižal račune. Ntio vnri-iSk* tekmi je Kontovel j6 z 2-i ’ najprej z 1:0 in nato Jta ni,,, V setlb, v odločilnem pe-P° zanPs,toPa 80 mlade domačinke J PotfPuJ1Vem vodstvu 8:6 zgubi-e biašoc,110, zbranost, kar se jim J1«'!« ;tVnice Kontovela so zelo »lakov , i a je P° mnenju strokov-;e v ki;?0,obetajoča ter bo lahko :rtoovniJnl1 Prihodnosti vidno na- lv^ajno'9’* ^e. b° še naprej tako i ei va trenirala pod vodstvom JloŽiti ^:Vadlalove. Treba bo sicer a pod vodstvom •^ti s -"»laiuve. Treba bo sicer Jalnega r, Jeliko truda in požrtvo-to aio kj6 a' vendar bi se vse to f.kipa ?D°gato obrestovati, ker je !l>h. -rCjtoevana na trdnih temelj stneiJutni neuspehi pa igralk s toor,- demoralizirati, temveč SerHu jj^le spodbuditi k še resnej- ši JiGSS BRrJ 15:2, 15:7) ■ bs - 3:0 n-toSG- T N, tUp Vrečič, Pavletič, Sve-irtota borovcev, ki so tokrat igrali nekoliko slabše kot proti Poletu, je bil zaman. Tekma je bila na splošno zanimiva in razburljiva. Borovci so prikazali boljšo skupno igro, medtem ko je bil v vrstah Kontovela Klavdij Starc glavni pobudnik vseh akcij in je obenem tudi poskrbel za več kot polovico košev. LESTVICA: Inter 1964 6, Bor 4, Kontovel 3, Polet 2, Inter Nabrežina 0 točk. NAJBOIJŠI STRELCI: V. Sosič 42, Dougan (Bor) 41, Starc (Kon tovel) 35 itd. D LIGA Hannibal — Bor Borovci, ki nastopajo v D ligi bodo jutri odigrali poslednje kolo v tem prvenstvu. V zadnji tekmi se bodo spoprijeli z ekipo Hannibal iz Tržiča. Srečanje bo ob, 21 uri v občinski telovadnici. MINIBASKET Breg — Bor Danes ob 15. uri bo v dolinski telovadnici prijateljsko srečanje v minibasketu med igralci Brega (letniki 1961 in 1962) ter drugo ekipo Borovih dečkov. i b. 1. su. Milič je s tretjim zadetkom po-1 drugega polčasa je sodnik namreč trdil svoje realizatorske sposobno- izključil Uljana, ki je protestiral. sti. Pohvaliti pa moramo tudi od nedelje do nedelje boljšo in zrelejšo igro Blažine. M. K. De Macori — Union 0:1 UNION: Vedana, Mosca, Glion-na, Benčič, Čok, Boschetti, Koc, Sunigoj, Suber, Paludetto, Babuder, 13 Stigli. DE MACORI: Ballato. Rocconi, Jurincich, Palumbo, Gerboni, Družina, Coslovich, Garbeis, Codarin, Sabatin, Spagnoletto. SODNIK: Colucci. STRELEC: Babuder. Po skoraj enoletnem premoru je mladinska ekipa Uniona končno prišla do celotnega izkupička. Mladincem Uniona je tokrat priskočil na pomoč Paludetto, ki je skoraj celotno prvensto nastopal v 3. a-materski ligi, ki se je zaključila prejšnji, teden. Union je zgrešil precej golov, ker nekateri igralci, kot Koc, Suber in Benčič, še niso dovolj pripravljeni za nastope. Izkazal pa se je vratar Vedana, ki zna tudi dobro igrati, če le ima pred seboj dovolj zanesljivo obrambo, na katero se lahko brez nadaljnjega zanese. Podlonjerci so se morali boriti do zadnje minute, saj je bil gol prednosti premalo. Obramba je bila najboljši sektor celotnega moštva in jo je dobro vodil Čok, Boschetti pa je končno vendarle razumel, kje je njegovo mesto in ga je skozi celotno srečanje tudi držal. Podlonjerci imajo sedaj na razpolago dovolj igralcev. Našli so tudi trenerja in tako bodo v naslednjih tednih preskušali še druge fante. Radi NARAŠČAJNIKI Gaja — Olimpia Greta 0:0 GAJA: Škabar, Kralj, Stojkovič, D. Grgič, V. in L. Milkovič, B. Grgič, Gezzo, Počkaj, D. in M. Kralj, Križmančič in 13 Ražem. OLIMPIA: Bassani, Rosmini, Po-lidori, Pellezani, Paoli, Nicotera, Notarstefano, Ciani, Clabotti, Ga-lopin, Cioccolanti, 12 Rossi. KOTI: 10:4 za Gajo. GLEDALCI: 20. Gajevci s tako igro kot so jo prikazali res ne zaslužijo več kot zadnje mesto na lestvici. Vse je kazalo, da-bo gajevcem le uspelo premagati goste, ki so na zadnjem mestu lestvice (brez osvojene točke), a tudi tokrat je odpovedala napadalna vrsta. «Zeleno - rumeni* so prevzeli takoj pobudo v svoje roke, a niso znali ustvariti niti akcije, ki bi resno ogrožala tržaška vrata. Nasprotno, prav gostje bi z edinim hitrim protinapadom prav kmalu povedli, toda nevarni strel je Škabar z drznim posegom odbil v kot. Tudi v nadaljevanju se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo. V zadnjem delu je gajevcem u-spelo ustvariti res lepo priložnost a Počkaj je z lepim skokom z glavo poslal žogo za las mimo vratnice. Čeprav so bili domačini blizu zmage, pa je rezultat vendarle pravičen. V slačilnicah je spremljevalec Rismondo takole izjavil: «Res je, da še vedno čakamo zmago na domačih tleh in ekipa ne igra tako kot smo pričakovali, kajti ekipo smo letos pomladili. S tem prvenstvom predvsem pripravljamo ekipo za bodočnost in rezultati nas sploh ne zanimajo.* Darko Grgič Mladost — AC Monfalcone 0:1 MLADOST, Boscarol, A. in M. Jarc, Uljan, L. in V. Gergolet, K. Ferfolja, Černič, A. Jarc, G. Fer-folja, Zuljan. Naraščajniki Mladosti so zaigrali v nedeljo odlično, čeprav so nasprotniki dosegli gol že v tretji minuti prvega polčasa. V drugem polčasu so Doberdobci i zaigrali še lepše, četudi so na igri-I šču bili samo v desetih. V 11. min. Vratar Monfalconeja je v drugem polčasu imel polne roke dela in prav njemu se morajo Tržičani zahvaliti, da so zmagali. Doberdobci so v tem delu igre bili stalno v napadu, kjer sta se odlikovala Karel in Gabrijel Ferfolja. Vesna — Esperia 2:0 VESNA: Eva (N. Švab), L. Švab, Ferluga, Alessio, Zuliani, Lonza, Žerjal, Sosič, Russignan, Sodoma-co, Zucca, 13 Košuta. ESPERIA: Calligaris, Pinzin, Fa-vretto, Cusma, Spinelli, Radoico-vich, Schiraldi, Attanasio, Florean, Spreafico, Curri. SODNIK: Vignanelli (Trst). STRELCA: v 20. min. Russignan, v 25. min. Žerjal. KOTI: 7:1 za Vesno. GLEDALCI: 50. Križani so z lahkoto premagali nasprotnike, saj so bili vso tekmo za razred boljši od njih. Poleg tega so domačini nastopili okrnjeni. Kljub temu so zaigrali sproščeno in nasprotnik je poredkoma prešel sredino igrišča. «Plavi» so začeli p.p. z ostrim tempom in so Esperio povsem potisnili v obrambo. Po dveh zadetih vratnicah pa so vendarle potresli tudi mrežo. Svojo prednost bi gotovo še povečali, če bi bili napadalci nekoliko točnejši. V d.p. so se Križani omejili le na nadzorovanje igre in so tako prišli razmeroma lahko do obeh točk. Vsi igralci Vesne so zadovoljili, predvsem pa Lonza in Sodo-maco, ki se vsekakor razvajata v dobra nogometaša. Sandor Breg — Muggesana 0:2 BREG: Giacomini, Žerjal, Zobec, Lovriha P.. Košuta, Žafran, Bržan. Kraljič. Lovriha M., Strnad, Jež. MUGGESANA: Braiuca, Rade- sich, Bandiera, Burra, Dilic, Va-rin. Oselladone, Dana, Vascotto, De-grassi. Rimini. STRELCA v d.p.: Oselladone in De gr as si. Brežanskim naraščajnikom se je drugič v tem prvenstvu zataknilo. Na svojem igrišču so morali prepustiti obe točki svojemu neposrednemu tekmecu Muggesani. S tem spodrsljajem je prenehala njihova nepremagljivost na domačih tleh in obenem so se zmanjšale možnosti za končno uvrstitev v finale. Milj čani so stopili na igrišče s trdnim namenom,, da se oddolže za točki, ki so ju v Miljah «ukradli* Brežani. To jim je tudi uspelo, sai so «plavi» obdržali pobudo le v p.p., medtem ko je bila druga polovica srečanja vsa v korist gostov. Brežani so začeli napadalno in s hitrimi akcijami nevarno pronicali na nasprotnikovo polovico i-grišča, Miljčani pa so odgovarjali s prav tako hitrimi protinapadi. Tekma je bila vseskozi lepa, napeta in na tehnično visoki ravni. Priložnosti za gol so imeli v tem delu več Brežani, vendiar jih niso znali izrabiti. V nadaljevanju so Miljčani prevzeli pobudo in s trdnejšo sredino igrišča nadkrilili domačine. Odločilni zadetek je padel po zaslugi desnega krila, ki je iz gnečo presenetil Giacominija. Brežani so se zaman pognali v napad in se tako odprli, tako da so nasprotniki v protinapadu prišli do kazenskega strela, katerega je poslal v mrežo Degrassi. Omeniti moramo, da ni igral standardni vratar Ota, ki zaradi posledic prometne nesreče ne bo več nastopal v tem prvenstvu. Upajmo, da ne bo ta odsotnost vplivala preveč negativno na usodo predstavnikov dolinske občine IST Breg — S. Giovanni 0:4 BRF.G: Ferluga, Klabjan, Novel-lo, Kuret M., Klun, Krevatin, Kalin, Kuret D., Lovrečič Divis, Kr-mec (Grizonič). S. GIOVANNI: Bois, Debelli, Con-ti, Sellan, Pian, Ferluga, Coroni-ca, Maracich, De Denaro. Gordini, Lombardi. Najmlajši Brežani so klonili eni najmočnejših enajsteric tega prvenstva, S. Giovanniju. Stopili so na igrišče z namenom, da prejmejo čimmanj golov. Svetoivančani so se od vsega začetka pognali v napad in v drugi minuti povedli z odličnim Coronicom, ki je neubranjljivo pretresel Ferlugovo mrežo. Coroni-ca je bil do konca polčasa še dvakrat uspešen. Četrti gol za goste pa je padel po zaslugi Gordinija. «Čmordeči» so po prvem polčasu vodili s 4:0 in vse je kazalo, da bodo v drugem delu tekme še povečali svoj izkupiček toda do tega ni prišlo. Pri Bregu je branilec Grizonič nadomestil Krmca in igra «plavih» je prišla bolj do izraza. Najboljša pri Bregu sta bila D. Kuret in Kalin, Pian in Coronica pa med gosti. Jolo ZAČETNIKI Don Bosco — Union 1:0 DON BOSCO: Uliani, Schiavini, Petranich, Guštini, Brusini, Coslovich, Caputo, Gostisa, Degano, Ele-fante, Argenti. UNION: Glionna, Lapi, Caporal-lini, Lizzi, Benčič, Cermeli, Cre-vatin, Esposito, Covri, Deros, Mon tesion, 13 Esposito. SODNIK: Toscano. STRELEC: Degano. V tekmovanju za «Pokal Riosa* je Don Bosco s tesnim izidom odpravil začetniško ekipo Uniona, ki je nastopila brez Vidmarja, glavnega stebra obrambe. Poleg tega pa se je že po dveh minutah srečanja ponesrečil Caporallini in je zaradi poškodbe na nogi moral za pustiti igrišče. Zamenjal ga je E-sposito, ki pa ni bil kos zadani mu nalogi. Podlonjerci so sicer prvi prešli v napad in so stalno pritiskali na vrata igralcev Don Bo-sca, toda ni jim uspelo prelisičiti vratarja Ulianija. Nasprotnik pa je v celotnem prvem polčasu le enkrat streljal v vrata in takrat tudi dosegel zadetek z Deganom. Union je napadal tudi v drugem polčasu, toda zdelo se je, da so vrata Don Bosca začarana. Proti koncu srečanja pa sta začeli obe ekipi postajati živčni in nedisciplinirani, tako da je sodnik opomnil Crervatina in Gostiso. Radi ODBOJKA V 1. jugoslovanski ligi Naslov v pravih rokah Jugoslovansko odbojkarsko prvenstvo pri članicah je končano. Povsem zasluženo zmagoslavje je prineslo zastopnicam od Partizana z Reke. Rečanke so bile državne prvakinje že | pred uradnim koncem prvenstva, saj je bila njihova prednost pred najhujšimi nasprotnicami od Crvene zvezde iz Beograda kar štiri točke. Ta prednost je ostala nespremenjena, ker sta obe šesterki zmagah tudi v poslovilnem zavrtljaju. Partizan v Titovih Užicah z domačim Jedinstvom ni imel težkega dela. To je bilo obenem za mlade in neizkušehe igralke Jedinstva tudi poslovilno srečanje v prvi ligi, ker se morajo skupaj s Poštarjem iz Beograda seliti v drugo ligo. Izidi 18. (zadnjega) kola: GIK Banat — Mladost 2:3, Sindželič — Partizan (SK) 0:3, Jedinstvo — Partizan Reka 0:3, Poštar — Radnički 0:3, Breza — Crvena zvezda 0:3 Končna lestvica: Partizan Reka 36 točk, Crvena zvezda 32, Partizan (SK) 24, Mladost in Breza 20, Radnički 16, GIK Banat in Sindželič 12, Jedinstvo (TU) 6, Poštar 2. Pri članih je pred velikim ciljem Partizan iz Beograda, če ne bo prišlo do nepričakovanih razpletov lahko mirne duše rečemo, da so tudi odbojkarji iz Beograda že sedaj zanesljivi prvaki. Na začelju edini slovenski zastopnik v prvi ligi, Fužinar z Raven, dokaj slabo zastopa slovensko odbojko. V dosedanjih dvaindvajsetih nastopih je bil prav tolikokrat premagan. Od prve lige se poslavlja še Željezničar iz Osijeka. Odbojkarji od Kvarnera igrajo precej nihajoče in tako dobrim tekmam sledijo slabe. Že več let spadajo med boljše jugoslovanske ekipe na sam vrh pa se le ne morejo preriniti. Večkratni prvak Mladost je v zlati sredini lestvice. Izidi 22. kola: Vardar — Kvamer 3:1, Željezničar — GIK Banat 0:3, Vojvodina — Mladost 2:3, Partizan — Spartak 3:1, Modriča — Crvena zvezda 2:3, Jedinstvo (Br) — Fužinar Ravne 3:0, Bosna — Jedinstvo (SP) 2 proti 3. Lestvica: Partizan 42, GIK Banat in Crvena zvezda 36, Jedinstvo (SP) in Kvamer 30, Vardar 28, Mladost 24, Spartak 20, Modriča 18, Bosna 16, Jedinstvo (Br) 14, Vojvodina 10, Željezničar 4, Fužinar brez točk. G. F. ŠPORT NA TV VARESE, 17. — Jutri bo na sporedu zaostala tekma nedeljskega kola košarkarske 1. lige med Igni-som in Simmenthalom. Tekmo bo neposredno prenašala televizija po 1. sporedu ob 21.15. iiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiniiii OB UDELEŽBI 14 SKAKALCEV IZ ŠTIRIH KRAJEV Občinsko prvenstvo v skokih na Lokvah V posameznih kategorijah so zmagali J. Franko, S. Krivec in R. Kolenc V organizaciji smučarskega klu- j lesno kulturo Nova Gorica je bilo Pionirke: v nedeljo na Lokvah občinsko pr- 1. Ostrež (Gorica) 35”0 venstvo za vse kategorije v skokih 2. Cukjati (Gorica) 35”8 na 20-metrski skakalnici. Nastopilo 3. Marušič (Gorica) 36”1 je 14 skakalcev iz Lokvi, Gorice, Pionirji: Čepovana in Trnovega. 1. Franko (Gorica) 20”0 REZULTATI 2. Batagelj (Gorica) 27”3 Pionirji: 3. Uršič (Gorica) 27”9 1. Franko J. (GO) 15,0-15,0 (180,5) Mladinke: 2. Bizjak E. (LO) 12,5-1,25 (176,5) 1. Nakrst (Gorica) 22”6 3. Krivec Z. (LO) 14,5-14,5 (176,5) Mladinci: Mladinci: 1 Franko M. (Gorica) 18”8 1. Krivec S. (LO) 18,5-19,0 (206,0) 2. Šubic (Gorica) 20”7 2. Franko M. (GO) 18,0-18,0 (195,5) 3. Ivančič (Gorica) 22”1 3. Plesničar I. (TR) 14,0-15,0 (170,0) Člani: 19”9 Člani: 1. Koglot (Gorica) 1. Kolenc R. (LO) 18,0-18,5 (204,0) 2. Ostrež (Gorica) 21”3 2 Krivec B. (LO) 16,0-16,5 (184,0) 3. Skok D. (Lokve) 22"1 3. Skok D. (LO) 16,0-15,5 (183,5) S tem tekmovanjem se je končala letošnja zimska sezona na Gori- Medklubski veleslalom za zaključek sezone Na Lokvah so domačini organizirali zaključno tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije. Tega tekmovanja se je udeležilo 32 smu- čarjev iz Nove Gorice in Lokvi. škcm, ki je bila kljub muhasti zimi zelo uspešna in plodna. Vsi klubi pa so mnenja, naj bi tudi v bodoče ob zaključku sezone organizirali takšna tekmovanja in s tem tudi uradno zaključili sezono. Rajmund Kolenc Or. ^Gksancfer Qq,q * Peter Partizanski zdravnik ** pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ftn°ČanSJneri Proti Loškemu potoku se je slišalo streljanje in Ca8hostj Opot' Minute so bile dolge kot tedni. Z neznansko po-^ da h° S° Se vrstde in ni jim hotelo biti konca. Trudil sem \ t r3,7.hvo 1 _ ___J.. rln Vin trirl /~v1 Ir-o i ca h^8 ha1 razbral kak šum v gozdu ali da bi videl, kaj se do-^ pod menoj. Toda v bližnji okolici je bilo vse ti- nr " "z noge na napol sklju-že enkrat po- h ^ A rucauj. 1ULto. v j« >. Skl s Ne vem. kolikokrat sem že prestopil iktol n^ral sem si talko olajšati naporno stojo v : J8vn ‘Položaju. Želel s olajšati sem si, da bi se r»u, ^ , .—“j"- z,eiLei sem si, aa di se sovražnik «; oiiK.101, h ki jiPl tako Prekinil negotovost ki je trajala že vse te dni, b°telo ■ ,Sed-aj dosegla svoj vrhunec. Sovražnika pa ni ie ni s° biti od nikoder. V NeJ.e tulo visoko, gotovo so bile že prve popoldanske ^ m0rg acio™a sem se zavedel, da od tu pravzaprav nikamor :e bodo sem ujet in ostati bom moral, dokler Italijani , bodo t11 mim.o. Ustrašil sem se misli na to, kaj bo, če Raj vjkaj zadrževali nekaj dni, morda cel teden ali še ^grania počela z Nedeljko, saj hrane nimava, razen pol I^tsiodoo knajpove kave iz praženega ječmena in vsak po J°de. Računal sem, da bom v razpoki v najslabšem Padali d° večera. v tem času bodo Italijani verjetno pre-Jpb sva 6 °kob®ke gozdove, če naju ne odkrijejo ta dan, po-^Sihii na!!ena' Vse bo sPet kot prej. Zvečer se dobimo z partizani doli ob cesti pri mlaki in se skupaj vrnemo k ranjencem. Iz premišljevanja me je zbudil nenaden šum: kakor da se je sprožilo kamenje nekje blizu stene in z rahlim ropotom zdrčalo po strmini proti cesti. Takoj nato je znova zašumelo in spet se je zakotalilo nekaj kamnov. Šum je prihajal od Loškega potoka sem. Napeto sem posiušai in oprezoval skozi špranjo, šum pa je postajal vse glasnejši in bližji. Kmalu se je v vidnem polju prikazal eden pa drugi pa tretji vojak. Tem so sledili še drugi. Kakih 10 m pod steno so se s težavo in previdno pomikali čez skale. Ni in ni jih hotelo biti konca. Gotovo jih je bilo vsaj 50. Pokriti s čeladami in napol sključeni, s prstom na petelinu puške ali brzostrelke so se pomikali'pred mojimi očmi naprej po pobočju. Vsak tretji je bil oborožen z ročno strojnico. Napeto so oprezovali okoli sebe m proti vrhu hriba. Gledal sem jih skozi špranjo, v roki stiskal pištolo in napeto premišljal, ali bodo opazili moje skrivališče ali ne. Zdi se mi, da je trajalo celo večnost, preden je šel mimo zadnji vojak. OčMdno je bLa to bočna patrola. Sedaj je bilo pričakovati še glavnino. Res, kmalu za tem, ko se je izgubil zadnji vojak za ska,-lamd in v gostem drevju, se je zaslišal divji hrup. Gozdno tišino so jeli parati rafali iz strojnic, pokanje in eksplozije bomb. Vmes se je slišal vse bolj oglašujoč ropot in kričanje. Po cesti pod menoj se je počasi premikalo nekaj tankov, nato kamioni, polni vojakov. Vojaštvo se je z daljšimi in krajšimi presledki valilo ure in ure do kasnega popoldneva. Opazoval sem jih z olajšanjem: končno so le tu in ne samo to: ne ustavljajo se! Naprej gredo! še nekaj ur je do ve čera in rešeni smo! Tako sem razmišljal in popolnoma pozabil na lakoto in žejo. Šele proti večeru, ko je mimohod sovražne vojske že pojenjal, sem opazil, da imam čisto suha usta. Zmočil sem jih s požirkom vode iz čutarice in za hip občutil olajšanje, ki ga ni mogoče opisati. Toda že naslednji trenutki so me vrnili v realnost. Niti o- pazil nisem, kdaj so se zadnji deli kolone odvojili od glavnine in se usmerili na senožeti pod Mrtalozi. Iz skrivališča sem jih opazil šele, ko sem zaslišal streljanje in razbijanje na nasprotna senožeti. Videti je bilo vojake, ki so begali sem ter tja, nosili razne predmete, sekali grmovje, tu pa tam tudi kako manjše drevo, zabijali deske in razpenjali šotorska krila. Spreletela me je zla slutnja. Torej niso odšli. Ostali bodo tukaj, sicer se ne bi utaborili. Morda so celo obkolili del gozda in ga mislijo jutri prečesati, da bi odkrili partizane. Kdo ve, kaj nameravajo? Težke misli so me obhajale. Prav blizu mesta, kjer so se utaborili, je bila golnica na Ogancah. Po vsej priliki danes ne bom mogel do nje. Gotovo so postavili okoli taborišča številne straže, patrole pa preiskujejo gozd. V temni noči ne bi več našel poti do ranjencev. Mimo taborišča ne bo mogoče, gotovo bi me opazili. Tako sem razmišljal in počasi prišel do zaključka, da zaenkrat ne smem nikamor iz skrivališča. V duhu sem še enkrat preživel današnji dan. Bil sem vesel, da sovražniki niso opazili mojega skrivališča. Tako blizu so se pomikali, pa vendar je moja kamuflaža vzdržala. Seveda, če bi imeli s seboj pse, zdrznil sem se pri tej misli, bi bilo gotovo drugače. Toda na srečo jih to pot niso imeli. Napetost, ki ni popustila cel dan, je sedaj jela nekoliko popuščati. Kljub temu, da so se sovražniki utaborili v moji neposredni bližini, sem se nekoliko umiril. Mrak se je spuščal. Vpraševal sem se, ali naj odidem iz skrivališča in prespim zunaj. Toda brž sem opustil to misel. Moral bi razkopati zid. V temi bi to le s težavo opravil. Lahko bi mi parila skala iz rok in se zakotalila po hribu. Tako bi izdal svoj položaj. V nasproti ležečem taborišču se je sovražnik namreč že skoraj docela umiril. Ni bilo več slišati kričanja, le kak rafal je kdaj pa kdaj zaparal skozi gozdno tišino ali je zamolklo kesplodirala bomba. Ostal sem v razpoki in se naslanjal na mrzel in vlažen kamen. Cez dan tega nisem čutil. Preveč napeto sem oprezoval skozi lino. Sedaj pa sem naenkrat opazil, da me ostro robovje kamenja vse bolj tišči. Venomer sem prestopal in skušal poiskati boljši položaj, kar pa mi ni in ni uspelo. Končno me je prevzela utrujenost in zdrknil sem v dno razpoke in tam obstal sključen v položaju, ki ni bil ne sedenje ne klečanje, še manj pa ležanje. Le malo časa sem tako ostal in že je bilo treba spet menjati položaj. Toda te torture ni bilo tako kmalu konec. Trajala je celo noč in še naprej. Drugega dne se je streljanje in pokanje bomb še okrepilo. Prisluškoval sem v smeri proti Mrtalozom, da bi videl, kaj nameravajo Italijani, ki so se tam utaborili. Bodo podrli šotore in šli naprej ali se bodo še zadržali? že ponoči sem razmišljal, kaj bo, če se zadrže tu še dan ali več? Iz omotičnega razmišljanja me zbudi divje kričanje in streljanje. S težavo se dvignem, da bi pogledal skozi lino. Kaj posebnega ne morem razbrati. Je še preveč mračno, dan se še ni dvignil. Zdi se mi, da vidim vojake, ki tekajo sem in tja. Vsi imajo orožje pri sebi. Očigledno se zbirajo v vrsto. Medtem se že toliko zdani, da vidim, kako so se zbrali sredi taborišča v dve vrsti. Sledijo povelja, ki jih ne razumem. Videti je, da se nekam odpravljajo. In res, kmalu se razdelijo v manjše skupine in krenejo peš iz taborišča. Vsa vozila in šotore pustijo pri miru. Torej danes še ne bodo odšli. A kam se odpravljajo, mi roji po glavi. Bodo morda krenili po skupinah v gozd z namenom, da poiščejo partizane? Kam so odšli, nisem mogel ugotoviti Gozd je zastiral pogled na spodnji del taborišča, ki je bil bliže cesti. Doli na cesti je bilo mimo. Tako je ostalo skoraj cel dan. Kazalo je da, je največji del vojske že včeraj zapustil področje Loškega potoka. Ostale so le še zaščitnioe in enote, Id bi naj pomagale ponovno vzpostaviti italijansko oblast. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i P°samezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. aprila 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani *ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon ^ . Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fina£g|asi» upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. * 3očajo Pr' 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar j S-P'1' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin lis 'J® Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT V KRIZI PARIŠKI SPORAZUM PO NIX0N0VIH ZADNJIH NAPADALCIH (ikHIPIII BOMBARDIRANJA ZDA V KAMBODŽI IN LAOSU RESNO OGROŽAJO UPE ZA POMIRITEV VINDOKINI Demokrati in republikanci kritizirajo pobudo ameriškega predsednika za bombardiranje Laosa - V kratkem Kissinger spet v Parizu? - Razsulo v Pnom Penhu PHNOM PENH (Kambodža), 17. — Kamboška vlada je danes odstopila ter bo v prihodnjih dneh opravljala samo tekoče posle. Vlado je> vodil do sedaj prvi minister Hang Thun Ha. Bila je sestavljena 15. oktobra lani. Vest je sporočil državni predsednik maršal Lon Nol, ki se ja zahvalil svojim sodelavcem v vladi ter je istočasno povabil vse politične sile v državi, naj se udeležijo zasedanja «političnega sveta», katerega naloga bo, da rešuje vsa vprašanja, id se danes postavljajo kamboški državi. Vladna kriza v Kambodži je verjetno zadnji znak razsula režima, ki ga je ustvaril maršal Lon Nol pod ameriškim pokroviteljstvom. Vsi se že dolgo časa sprašujejo, koliko časa bo ta režim mogel še trajati, čeprav je na dlani, da so mu dnevi šteti. Kamboške osvobodilne sile so praktično že obkolile kamboško prestolnico Phnom Penh. V zadnjih urah je prišlo do novih spopadov. Iz Sajgona sporočajo, da se je akcija južnovietnamskih čet na področju Hong Ngua praktično zaključila. Sajgonski viri pravijo, da so bile vietnamske čete prisiljene, da zapustijo utrdbe ob reki Mekong, pripominjajo pa, da je prišlo pri teh operacijah do hudih bojev, ki so terjali od devete južnovietnam-ske divizije 600 mrtvih in ranjenih. V trenutku, ko je postalo očitno, da Lon Novolov režim ne bo vzdržal pod pritiskom osvobodilnih enot kamboške osvobodilne vojske, je Nixon ukazal, naj ameriško letalstvo bombardira določene predele v Laosu. Amerikanci pravijo, da so bili prisiljeni na to akcijo, ker so se sevemovietnamske čete polastile nekega laoškega mesta v bližini vietnamske meje. Iz prizadetih krajev pa so sporočili, da so Amerikanci bombardirali mesteca in vasi, kjer je domače prebivalstvo pravkar pro- slavljalo laoško novo leto. Bombardiranje je povzročilo ogromno gmotno škodo ter terjalo veliko človeških žrtev. Ponovna bombardiranja ameriškega letalstva v Laosu, ki jih je ukazala včeraj Bela hiša, so danes zelo ostro kritizirali v senatu demokratski in tudi republikanski poslanci. Načelnik demokratske skupine (opozicija) senator Mike Mansfield je izjavil, da sklep predsednika Nixona ogroža perspektive pomiritve in prenehanja sovražnosti v Vietnamu. Na drugi strani je načelnik republikanske skupine senator Hugh Scott izrazil željo, naj bi prišlo čimprej do prenehanja bombardiranja. Senator George Mc Gowern_ bivši demokratski kandidat za predsedstvo ZDA, je s svoje strani kritiziral vlado, ki po njegovem mnenju ni razumela, da je neumno bombardirati «džunglo». Kot smo že rekli prej, je ameriška vlada ukazala, naj letala bom- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO MNENJU NEKATERIH POLITIČNIH OPAZOVALCEV Severno irska končno na poti miroljubne rešitve 4-Ietne krize Katoliške in protestantske politične formacije so zavzele bolj elastič-no stališče - «Bela knjiga» londonske vlade izhodišče za pogajanja? BELFAST, 17. — Irska je danes pred enim najpomembnejših preokre-tov v njeni modemi zgodovini, odkar so pred sto leti Irci začeli oborožen boj proti Veliki Britaniji, odkar je bil pred petdesetimi leti Irski otok razkosan na dvoje, odkar je pred 4 leti izbruhnila krvava državljanska vojna. Po štiriletni «zamrznitvi* "političnih pogovorov in naraščajočega nasilja ter represije, kaže, da je sedaj prišel čas političnih pogajanj, sestankov med LOČITEV Michele Fodera, 74-letni u-pokojenec iz Palerma, je pred nekaj dnevi zapustil svojo 84-letno zaročenko Tereso Carme-sijevo, ker je ženska imela pred 50 leti ljubavno razmerje in mu tega ni povedala. Zaročenca sta se prejšnji teden zglasila v pristojnem občinskem uradu, da bi uredila vse potrebno za poroko. Fode-ra, je za to priliko oblekel svoj najboljši «gvant», si nadel klobuk in vzel tudi palico s posrebrenim ročajem, zaročenka pa si je nadela izredno lasuljo svinčene barve. Pred občinskim uslužbencem pa sta se sprla. Zaročenec je trdil, da oklic daje zaročencema pravico živeti kot zakonca, gospa Teresa pa, ki je še vezana na tradicijo, ga je zavrnila in poudarila, da se mu bo predala popolnoma šele po poroki. Fodera pa ni odnehal. Spet je «naskočih> svojo zaročenko pred njenim domom, a ona mu ni dovolila vstopa, čeprav ji je obljubil, da se je ne bo dotaknil. «Počakajva do poroke — je prigovarjala — boš videl, da bo obema bolj prijetno?/. «Odpravil sem se na dolg sprehod — je povedal pozneje starček — da bi se pomiri!». Med sprehodom je srečal prijatelja, kateremu je na dolgo in na široko opeval vrline svoje zaročenke in zlasti njeno sramežljivost. A prijatelj ga je zavrnil rekoč: «Veš ti, da je Teresa leta 1920 imela ljubavno razmerje. Kar vprašaj jo za pojasnilom. Fodera je stekel do najbližje telefonske kabine in poklical zaročenko. Teresa je sicer priznala, da je bila takrat zaročena, izjavila pa je, da je zapustila zaročenca, ker je zahteval «predujem na porokov in dodala, da je «telesno in umsko še devicav. Ljubosumni starček, pa ji ni verjel. Takoj je telefoniral občinskemu uslužbencu in mu u-kazal, naj uniči vse dokumen te. Na uradnikovo prigovarja nje, naj se premisli, mu je ško doželjno zabrusil: «Kaj pa čvekate? Torej je le res, da se vi ne zmenite za rogovev. nasprotujočimi si strankami, ki so predpogoj za miroljubno rešitev ulstrskega vprašanja. V Belfastu in v Dublinu je precej razširjeno tako vzdušje kot je zavladalo v Evropi in v svetu po zaključku hladne vojne in začetku dialoga med Vzhodom in Zahodom. Ta vtis potrjujejo izjave raznih irskih in britanskih političnih mož, med katerimi zunanjega ministra EIRE Fitzgeralda, britanskega ministra za Severno Irsko Whitelawa in predstavnikov ulstrskega protestantskega gibanja Faulknerja in Craiga, katoliškega voditelja Humeja in predstav- nikov politične organizacije gibanja IRA «Sinn Feina» Drumma in OBra-dyja. Govori se, da je možna rešitev ulstrskega vprašanja, ki je pred nekaj meseci tudi najbolj optimistični politiki niso mogli predvidevati. Naravno je, da gre za dolgoročno pogajanje katerega okvir še ni mogoče točno začrtati, za postopno, čeprav zelo težavno in počasno reševanje krize. «V tem trenutku ni še mogoče govoriti o združitvi Irske republike z Ulstrom — je dejal minister Fitzgerald, dopisniku italijanske tiskovne a-gencije ANSA — čeprav se je politični dialog začel. Morda gre za začetek odločilnih pogajanj, odkar je bil pred 50 leti Irski otok razdeljen na dvoje*. Vse politične formacije so začutile potrebo po pogajanjih, čeprav skuša vsaka vleči vodo na svoj mlin. Zapustile so shematično opredelitev med brezpogojno priključitvijo Ulstra Irski republiki in neposredno britansko nadvlado v Severni Irski. Vse politične sile izjavljajo, da je treba zavzeti zelo elastično stališče in poudarjajo, da je treba spremeniti precej stvari. Vsi so si enotni v ugotovitvi, da bodo lahko našli rešitev le z razčlenjenimi pogajanji, na katerih bo vsaka stranka pripravljena sprejeti ali vsaj preučiti stališče druge. Med opazovalci je razširjen vtis, da bi lahko postavili temelje za novo rešitev, ki naj bi predvidevala postopno združevanje ah pa ustanovitev neke vrste federacije med Ulstrom in Irsko republiko. Tudi politično gibanje polvojaške katoliške organizacije IRA «Sinn Fein* ne zahteva takojšnje združitve Severa z Jugom, pač pa postavlja to zahtevo kot dolgoročno perspektivo. Kot je izjavil Sean 0’Brady je treba to tolmačiti kot zahtevo po novi in svobodni Irski, ki bo demokratična in socialistično usmerjena. V pogovoru z dopisnikom tiskovne agencije ANSA ni bivši ultrski ministrski predsednik Faulkner, ki je vedno zagovarjal britansko nadvlado nad Ulstrom, govoril o brezpogojni restavraciji avtonomne bel-faške vlade in parlamenta, ki sta bila le orodje v rokah protestantskih skrajnežev, pač pa je zavzel bolj elastično stališče do tega vprašanja. Politični opazovalci sodijo, da je «Sinn Fein», čeprav je zavrnil čebelo knjigo* londonske vlade o ulstrskem vprašanju, pustil tako rekoč odprta vrata za sporazum. Vsi tolmačijo omenjeno «belo knjigo* le kot izhodišče za pogajanja in dokument, ki nakazuje pot za dosego političnega kompromisa med interesi Velike Britanije, Dublina ter ulstrskih katoličanov in protestantov. Kljub temu bolj ugodnemu ozračju pa se val nasilja v Ulstru še ni polegel. V belfaški četrti Art’oyne je v oboroženem spopadu med britansko patruljo in katoliškimi gverilci bil ubit en meški, dva pa sta bila ranjena. V četrti Anderstown pa so protestantski skrajneži napadli vojaško patruljo. Vojaki so aretirali tri napadalce Britanska vojska trdi tudi, da so gverilci organizacije IRA začeli u-porabljati. v svojem boju pr.'U njim enake metode, kot gverilci palestin ske organizacije «črni september*. Davi so baje agenti in funkcionarji policijskih postaj \ Derrvju prejeli eksplozivne postne pošiljke. Ker so naslovniki pošiljk sumili, da gre za eksplozivna pisma, so o zadevi obvestili pristojne organe, ki so poskrbeli za uničenje dopisnic. Človeških žrtev m bilo Vse pošiljke so bile oddane v Londonderryju. Zanimivo je, da je bila plast razstreliva debeia samo kot list papirja, a da je bila njegova elšplozivna moč taka, da bi lahko ubila človeka. Ker pa je bila teža zavoja sorazmerno velika, je naslovnik zasumil, da gre verjetno za poskus atentata. Lani je prišlo v Angliji do številnih atentatov z eksplozivnimi pismi. V večini, .primerov pa je šlo za pošiljke, ki so bile namenjene izraelskim diplomatom, oziroma vidnejšim osebnostim, izraelske skupnosti v Angliji. V takem atentatu je bil ubit izraelski trgovinski ataše v Veliki Britaniji Eli Šahori. bardirajo določene kraje v Laosu zaradi domnevnega napada severno-vietnamskih čet na neko področje v Laosu. Gre za kraj Tha Vieng južno od Planote vrčev. Po vesteh, ki prihajajo iz Bele hiše, obstaja možnost, da bo predsednik Nixon, v okviru poslabšanja položaja v Indokini poslal ponovno v bližnji bodočnosti Henryja Kissingerja v Pariz, da bi se tam razgovarjal z Le Duc Thojem, se pravi severno-vietnamskim odposlancem, ki je skupaj z njim spravil nared sporazum za prenehanje sovražnosti v Vietnamu. Pravijo, da bi Kissinger utegnil odpotovati v Pariz v prihodnjih desetih dneh. Vse te vesti jasno kažejo, da vlada v ZDA velika zaskrbljenost zaradi položaja, ki nastaja v Indokini. Radio Hanoi je prejšnjo noč objavil komentar, v katerem sevemovietnamski politični krogi ostro kritizirajo pobude južnovietnamskega predsednika Van Thieuja v ZDA in drugih petih deželah. Odgovornost za vse te dogodke pa pripisujejo tudi predsedniku Ni-xonu, katerega obdolžujejo skupaj s Thieujem, da pripravlja novo vojno v Indokini. Poleg teh neuradnih izjav, pa je treba omeniti uradni nastop severno-vietnamske delegacije, kateri se je pridružila tudi delegacija začasne juž-novietnamske vlade. Obe delegaciji sta naslovih na delegacije držav, ki so članice mednarodne konference, ki jamči za izvajanje pariških dogovorov dve noti. V dokumentu vietnamske demokratične republike je rečeno, da «če ne bodo prenehale kršitve pariškega sporazuma, mir v Južnem Vietnamu ne bo mogel trajati dolgo časa*. V sevemovietnamskih diplomatskih krogih v Parizu poudarjajo, da morajo vlade, ki so članice konference obsoditi kršitve pariških sporazumov s strani ZDA in Saigona ter prisiliti Južni Vietnam, da osvobodi 2000 političnih zapornikov. Države, ki so udeležene pri pariški konferenci o Vietnamu so naslednje: ZDA, Velika.,Britanija, Francija, Sovjetska zveza, Kitajska, Vietnamska demokratična repubhka, Vietnamska republika (Južna),, začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama, Kanada, Indonezija, Poljska in Madžarska. Tragedija v Kambodži: Begunci se umikajo iz svojih domov v bližini Phnom Penha. V okolici kamboške prestolnice divjajo siloviti spopadi ob nenehnem bombardiranju ameriških letalskih sil MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MED RAZPRAVO VARNOSTNEM SVETA 0 BLIŽNJEVZHODNI KRIZI Britanski veleposlanik v OZN obsodil izraelski napad na libanonsko prestolnico Egipt zahteval, naj varnostni svet obsodi Izrael in naj mu zagrozi z gospodarskimi sankcijami KAIRO, 17. — Egiptovska vlada je danes predložila veleposlanikom držav, ki so članice varnostnega sveta OZN izvzemši ZDA, osnutek resolucije, v kateri ostro obsoja Izrael in mu grozi z gospodarskimi sankcijami, če bo še vztrajal pri svoji napadalni politiki. Vplivni kairski hst «A1 Ahram* poroča danes, da je egiptovski podtajnik za zunanje zadeve Mohamed Sur-ky včeraj sklical veleposlanike omenjenih držav in jim obrazložil osnutek resolucije. Dokument predvideva 1. ostro obsodbo Izraela za zločinski napad na Bejrut; 2. grožnjo, da bo V Mariboru je v teh dneh proces proti Dragu Božičniku, ki je obtožen, da je ubil pet ljudi v Jareninskem dolu. Na sliki: Božičnik pred sodiščem OZN izvajala sankcije, ki jih predvideva ustanovna listina mednarodne organizacije, če bo Tel Aviv vztrajal pri svoji napadalni politiki; 3. zahtevo naj se Izrael odpove v bodoče podobnim zločinskim napadom. Varnostni svet OZN je medtem danes nadaljeval razpravo o položaju na Bližnjem vzhodu po izraelskem napadu na Libanon. Govoril je predstavnik Velike Britanije1'Crowe, ki je zelo ostro obsodil telavivsko napadalno politiko. Diplomat je poudaril, da predstavlja izraelski - -napad nasilno dejanje ki ga ni mogoče opravičiti. Nadalje je zavrnil zagovor izraelskega predstavnika Tekoaha, da ni treba opravičiti napad na teroriste. Crowe je podčrtal, da po mnenju britanske vlade se mora OZN zanimati za vsak primer mednarodnega nasilja in ga obsoditi. Po drugi strani je govornik poudaril, da je treba zatreti terorizem, zlasti pa odpraviti vzroke terorističnih podvigov in zagotoviti palestinskemu narodu možnost miroljubnega razvoja. Ob koncu svojega govora je Cro-we pozval generalnega tajnika OZN Waldheima in njegovega posebnega odposlanca na Bližnjem vzhodu Jar-ringa naj ponovno prevzameta posredovalno vlogo, ki naj omogoči rešitev bhžnjevzhodnega vprašanja na osnovi resolucije varnostnega sveta iz leta 1967. Britanska vlada je danes uradno protestirala pri izraelski, ker so trije telavivski agentje uporabili britanske potne hste za potovanje v Bejrut, kjer so organizirali napad na voditelje palestinskega odporniškega gibanja. Angleški podtajnik za zunanje zadeve lord Baniel je danes poklical izraelskega veleposlanika v Londonu in mu je izročil protestno noto svoje vlade. Londonski diplomatski krogi tolmačijo ta protest kot poskus britanske vlade, da javno dokaže, da ni nikoli podpirala krvavih izraelskih napadov na arabske države. To pa je bilo potrebno, ker je zaradi afere ponarejenih britanskih potnih listov ogrožena varnost britanskih državljanov, ki se trenutno, mudijo v Bejrutu. V zvezi z izraelskim napadom na libanonsko prestolnico je poveljstvo libanonske vojske danes objavilo sporočilo, v katerem poudarja, da je liiiiiiliilliiiiiiiilillllliiiiiiiiliiiiiiiiiiiillliiillliiiliiHmliiinilliiilliilliliiiiliiniiiiiilliiilliiiiiilliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiliiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO 18-MESEČNI PREISKAVI POLICIJE Za zapahi 65 newyorških razpečevalcev mamil Med aretiranimi je tudi voditelj ene največjih organizacij razpečevalcev NEW YORK, 17. - Okrog 300 tisoč newyorških uživalcev mamil je v škripcih. Ne vedo več na koga bi se obrnili za svoja «po-tovanja* (tako namreč pravijo uživanju mamil): agenti oddelka zvezne policije za boj proti razpečevalcem mamil so namreč zadali zelo hud udarec tihotapcem «umetne-ga raja*. Petinšestdeset ljude je že za zapahi newyorškega zapora, proti 18 pa je državni pravdnik izdal zaporni nalog. Med aretiranimi je tudi eden od voditeljev največje mreže za razpečevanje mamil «Mister Big*. Ena od posledic te velike akcije, ki jo je ameriška zvezna policija pripravljala 18 mesecev, je, da so se cene mamil na črni borzi znatno zvišale. Tako stanje je lahko povod za izbruh vala nasilja, kajti kdor se je že tako privadil mamilu, da se mu ne more več odreči, je potencialno pripravljen na kakršnokoli dejanje, le da dobi tistih nekaj miligramov mamila in si ga vbrizga v kri. Marsikdo še pomni, da je pred petimi leti v velemestu nenadoma izbruhnil val nasilja, ko so preiskovalci aretirali pripadnike velike tolpe razpečevalcev mamil in je na tržišču nenadoma zmanjkal «umetni raj*. Nasprotujoče si tolpe gangsterjev so se krvavo spopadle za nadvlado nad prostim tržiščem, narkomani so se ubijali za nekaj miligramov mamila. Kot smo že omenili je zvezna policija 18 mesecev vodila obširno preiskavo o organizaciji razpečevalcev mamil. Agenti so se poslu-žili najmodernejših tehnoloških sredstev. Od telefonskih prisluškovalnih naprav do mikroskopskih magnetofonov in drugih «vragolij», ki bi jim jih zavidal celo James Bond, znani Flemingov agent 007. Po tem dolgem pripravljalnem delu so ageriti vdrli v razkošne domove, zasebne klube in vile razpečevalcev. i Med aretiranimi je tudi «Mister Big», oziroma 37-letni Herbert Sperling, ki je vodil eno najveejih tolp razpečevalcev. Uradno se je bavil s trgovino in je imel le okrog 100 dolarjev tedensko dohodka. živel pa je v razkošni vili v Long Islandu, imel dve jahti in se je vozil z «mercedesom». Skupaj z njim so agenti aretirali tudi njegovo mater, drobno, starejšo žensko, ki je pomagala sinu pri razpečevanju mamila. Dala mu je na razpolago med drugim razkošno stanovanje v središču Manhattana, kjer je Sperlingova organizacija imela svoj poslovni sedež. Da je Sperling res «velika riba* dokazuje kavcija, ki jo je sodnik določil za njegovo izpustitev na začasno svobodo: 1 milijon dolarjev (nad pol milijarde lir). Kljub uspešni akciji pa so a-genti zaplenili razmeroma majhno količino mamil. Vest je sporočil časnikarjem direktor newyorškega centra ameriške zvezne policije za boj proti razpečevalcem mamil Daniel P. Casey, ki je tudi pojasnil, da so večino razpečevalcev aretirali v New Yorku, pet tihotapcev pa so po daljšem zasledovanju ujeli v Detroitu. Vsi aretirani so poleg razpečevanja mamil imeli opravka z organ;ziranimi zločinskimi tolpami, ki nadzorujejo igralnice, prostitucijo in «trgovino» z emigranti. vrhovni poveljnik zvedel za napad, ko so Izraelci že odšli. Očitno je, da se skuša vojska tako opravičiti pred arabskim javnim mnenjem ker ni posegla proti izraelskim napadalcem. Kot je znano so v Bejrutu izbruhnile ostre polemike med predstavniki raznih političnih strank zaradi ravnanja vojske. Posledica teh polemik je bila, da je predsednik vlade Saeb Salam odstopil. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da je Salam po-,al ostavko, ker je zaman zahteval /azen za tiste, ki so bili odgovorni za nerazumljivo ravnanje libanonske vojske. Stavka delavcev francoske avtomobilske tovarne Renault žavnega avtomobilskeg ^tavlje-«Regie Renault* v ^ ^te- na zaradi stavke delavcev, » stav-vajo poviške plač. Pra BenaUlt» v kajo uslužbenci tovarne Boulogne - Billancourtu juStrijf SAVIEM (ki proizvaja li- ka vozila za Renault) ^ tega prava podjetja se Je odl0^ položaja danes P°f^S.„„ tJkreP za zaprtje tovarne v F je utemeljila s trditvij • ju ri «zagotoviti varnost delavcev, udeležujejo stavke*. . i; pro- Sindikati so takoj Pr^®L,ij ostri ti takemu ravnanju, stališče je zavzela CGT, ki je zagrozila, _ lavci zahtevali plačilo z $ «pa- ne dni, ki so jih izgubi javCif sivnega stališča uprave ^ ripravlJ®J ponovno poudarili, da s e a P ni na začetek pogajanj.. vjia, je zavrnila ponudbo m Qe ko.?® bo pristala na pogalaI^ žb0. Sphc bodo delavci vrnili v s 2 ^;rje- no mnenje, da bo proizv njena za dalj časa. ^jjet- Povod za spor med upri? 373 de-ja in delavci je bila sta ^ gou10. lavcev v tovarni RenaU1^ izvajajc gne - Billancourtu, kjer P karoserije za vse os je U podjetja. Zaradi te st ^poln^ prava tovarne postavua Bavcev. £ blagajno okrog 20 tisoč ffl0Z(je . sedaj zahtevajo p<>vi.s K ^ v dve. •ar so i?gu„f v P°} tednih, ko so bili vpis plačilo vsega kar so “B . v tednih, ko so baj, vpS#dn“‘ nilno blagajno. Po neu franCoS datkih, ki jih je °bla . ^lej ® tisk kaže. da je podJ^Lji, gubilo okrog 35 tisoč pa b<#1 tisoč avtomobilov dne t£)V.arne izgubili zaradi zaprtja Flinsu. Kritičen je P°lozaj proizvodi! varni SAVIEM. kjer je P , vri povsem dezorganiz-ra prek kratnih, čeprav ^^ndoU^f’ tev dela in v tovarna ^ stavW> . kjer so delavci prog1^^ elff napovedali, da bodo z trak0 čno centraloJn_m^zn Lola Falana padla in si zlomila nosa«» RIM. 17. - Lola. FaSika,, f temnopolta pevka in P Brafri skupaj s komikom Gino®skj sho« ka zaključila svojo tudi. ■odnia (lumimuuuiuiiiiiiiiiMiiiiiimiuiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiu1111111 BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI Previdnost temeljni za varno in srečno vožnjo RIM, 17. — Notranje ministrstvo je odredilo za velikonočne praznike poostritev policijskega nadzorstva in izredne varnostne ukrepe na vseh italijanskih cestah, da bi preprečilo ali vsaj omejilo število prometnih nesreč in njihove tragične posledice. Ministrstvo je mobiliziralo vse razpoložljive agente prometne policije, katerim se bodo pridružili na državnih in pokrajinskih cestah še karabinjerjih, v mestih in na ob činskih cestah pa bodo promet urejevali mestni redarji. Agenti imajo ukaz kar najstrožje kaznovati vse prekrške določil prometnega zakonika in začasno odvzeti voz niško dovoljenje v primeru smrtne nesreče. Vsi ti ukrepi pa ne bodo zadostovali, če šoferji ne bodo spo štovali določil zakona in ne bodo vozili previdno, zato ministrstvo poziva vse avtomobiliste naj aktivno sodelujejo v akciji za varnost na cestah s policijskimi agenti. Kako naj šoferji ravnajo ob tej priliki? Nasveti so vedno isti, ki jih tisk, radio in televizija ter agenti prometne policije ponavljajo že dolgo vrsto let. Če je mogoče odpotujte dan pred praznikom, ko ne bo na cesti tako velike gneče. Če so glavne ceste in avtoceste prenasičene, zavijte raje na stransko cesto. V koloni vozite previdno in ne prehitevajte, ker bi s takim nerazsodnim ravnanjem ogrožali svoje življenje in življenje drugih, zlasti pa spoštujte vsa določila prometnega zakonika. Kot vsakokrat ob takih prilikah bomo tudi letos opozorili naše bralce, da je vedno bolje prispeti na cilj z enourno zamudo in prispeti, kot pa ne prispeti nikoli. Spoštovanje teh nasvetov je predpogoj za srečno in varno pot. Upati je, da se za velikonočne praznike ne bo ponovila na italijanskih cestah tragična slika izpred enega meseca, ko je za Jožefovo v dveh dneh izgubilo življenje na desetine ljudi. Če se že odpravljate na zaslužen počitek spomnite se, da so ob takih prilikah nezavarovani domovi raj tatov. Skrbno zaprite okna in vrata in po možnosti prosite znanca, naj stopi do vašega doma in preveri če so vhodna vrata dobro zaprta. Po možnosti spravite denar in druge dragocenosti v ban- ko, če pa sle «5,A"S‘ S jtel3’ rata' Notranje ministrstvo je odredilo poostritev p0**CI,ceStah nadzorstva in izredne varnostne ukrepe na vse 1 ste ;., gajn zaupajte °$enili« čeprav ste dobro ta je Odpreti avtomobilska ški špas za vsako miš*. Ministrstvo se v r- po- nadalje opozarja, naj vsakdo lahko obrne na . po^. licijsko postajo, ce tele nujno potrebna naj sko številko 113- _ Politični obtožen« odklanjajo «avtoin0 notranje ^rebi FIRENCE, 17- suS klA cev je odbila, da firfg nik kazenskega ^fobto^n%i- dv. Adriano Gambogn ^ so odklonili Gambogija Fran^f. ka, so naslednji. P ^ldoJL in Volpi, star 40 let, d^^ (3l) ni (45), Giuseppe f . Vsi <>j AiMo 0b< šema so dom? “j,,,,.,' ,„«• so. da so “fr, letakom resnične vesti z k pro p MSI, do katerih je P anskega Predsednik —‘:a(ievo y ri or da izroči vso * ^lozO MSI, do kateriu j- - . ]e, lanskega teta- , ;P sedal a\$ Predsednik Gambogi: J • v ri prizivnega sodišča “s jf a bravnavo na P- °t,njeP pmLgi- ftr le S” »?7*SV ■ šlo za obtožence le s0dmk g pin. Zato menijo, da razSOjai najbolj primeren, njihovem primeru. Ame lerišk1 LOS ANGELES, ^ trdijL list «Los ^nge ®far0čilu ame? ^5o-nes, da bodo po na Pkateft jj§- predsednika pred ® ki funkcionarji P£ «Wasterga čem v zvezi z ate . da b? časnik nadalje ^ud^ok ftgjj radi tega vsaj en ,ati ostav ^ Bele hiše pnsdjen Pj^on •„ Seveda podčrtuje bst. ^ pri^ Ijub^ pri- kazal funkcionarjeni pred sodiščem le “ teniU pravice, pac pa Je siljen.