PRILOGA ZVONČKU DRAGOTIN HUMEK: Majka priroda pripoveduje. ' 4. Povest o vrabcu. ; i \fj z valilnice, ki visi na sosedovi hruški, kuka škorec, in >^-*=t^^"^X čmerikav mu je obraz. Na vejo poleg valilnice prileti / iHK \ 'ast°v'ca in v'^i se ji, da ni posebno dobre volje. / Jri \ »Nikjer ni več dobiti mušice," potoži škorcu, Jn l ^ \ 1 lačna sem, grozno lačna." V $r~ ! »Tudi meni se ne godi bolje," zastoka škorec, ^^t«J / ,,ves dan že iztikam tu okrog, a ne dobitn niti najbor- ) 7/\ nejšega črvička." >/ ^ Ob luži koraka štorklja, in tožnost ji zre iz očesa. ,Ali ni kje tuvbližini kake žabe?" povpraša ona dva na hruški in poklepeče s kljunom. nDanes sem že preiskala vse močvirje, pa nisetn dobila zajtrka." Tedaj prileti kos in sede na hruško k škorcu in lastovici. nVidim," pravi, da se držita kot deževno nNič posebnega ni, bratec črnuhar, a listje P|r|i^^fcl ^^^K^i^ rumeni in odpada. Metuljev, mušic in črvičkov ImSS/FF^ W^^^wT^ nHa, to je seveda bridko za vaji, a meni H^K / Nst^Hl je dobro. V gozdu je še vsepolno najlepših jagod, V^^H| *^«&^BB ki jih ne oberem tako hitro. A taka hrana vama ^j^^M '^'MsUn nKaj bi se prerekali," se oglasi štorklja, n J^>B^>**'*|m> y*^-] nposvetujmo se rajši, kako si pomoremo." „0, lahko posvetovanje bo," doda škorec, nsaj nimamo, da bi izbirali. Odpotujmo! Moji mladiči že izvrstno letajo, vsako jutro imamo na travniku —^ 82 ¦¦<— vajo, in dobro sem jih izvežbal za dolgo pot. V nekoliko dneh poletimo na jug." V tem je priletelo na hruško drugih ptic, in vse pritrjujejo škorcu. Pomenijo se, da skličejo drugi dan velik shod na bližnji travnik ob potoku in da se pripravijo za potovanje. Le kosu se nikamor ne mudi. Brezskrbno poleti v gozd in zapoje veselo pesem. Na slemenu vrhu sosedovega skednja ždi vrabec. Slišal je ptičji po-govor na hruški, in tajinstveno hrepenenje mu polni dušico, .Ej, ko bi mogel tako-le poleteti z njimi," pomisli. »Lepo je na tujem in prijetno toplo. In polno je tam žita in mušic in črešenj. Mnogo mi je pripovedovala lastovica o tujini, o, mnogo! A mene ne vabi nihče s seboj; ubog vrabec sem, druge ptice so pa gosposke, bogate!" Dolgo še sedi vrabec na slemenu, pa misli in misli. Boljinbolj ga stiska neznano gorje. Ko se vrne zvečer lastovica v svoje gnezdo pod strešnim žlebom, ji potoži svojo bolest in jo zaprosi, naj ga vzame s seboj na jug. BTi da bi letel z nami?" se mu roga lastovica. »S svojimi kratkimi krili da bi preletel širne planjave in neskončno morje? Da bi letel z nami, ki letimo venomer in le malo počivamo na poti? Oj, butec domišljavi!" _____________________ »Grozno rad bi šel. Daj, poprosi pri gospodi, L ^^ ~2 da stnem z njo. Vztrajen sem v letanju in gotovo ^^y^Bfc:x' 3 ne zaostanem." |^_M_E_J^----rSf »Ti norček! Prismuk! Pozabil si, kdo si Ec^^^B_____ —I-R pravzaprav." H^^^^|^flHL^P3\ »Nisern pozabil." ^^^_EgbfSSB~*——M »Glej, to je tako! Bogata gospoda pribaja ______P^"':p__fc_W___ P°'et' na kmete> na zmo Pa odide nazaj v mesto. |Sg^^J_______§P_P| Tako tudi me gosposke ptice. Poleti živimo tu, OM^flflf^E^HHKffl ^er nam Je 'eP° 'n ^er 'mam0 dovolj hrane. A ko začutimo ledeni dih zime, odletimo na jug, kjer je toplo in udobno. Vam sirotam je sojeno, da ostanete in prezebate s praznimi želodci. Tako je ustvarjen svet. Delavec si ne more privoščiti, kar ugaja gospodu." • Vrabec molči, in v bolesti se mu orosi oko. Lastovica zaspi v svojem gnezdu, on pa razmišlja: »Nespodobno je govorila lastovica in — na jug pa le poletim." Naslednjega dne se zbirajo ptice na travniku ob potoku. Od vseh vetrov so priletele in mnogo jih je. Vsenavzkriž so pomešani škorci in štorklje, lastovice in drobni pevci. Samo kukavice ni in slavca, ki sta od-letela že davno. ,V red!" zapove stara štorklja, ki je bila že dvajsetkrat v Egiptu, in zdajci se postavijo vrste. Stare in izkušene ptice pa pregledujejo vse od kraja do konca. Kdor je raztnršen ali pa če je iz repa izgubil kakšno pero ali kdor ni popolnoma zdrav, tega preiskovalci neusmiljeno zapodijo. In gorje mu, če se ne umakne takoj; ubijejo ga pri priči ! —< 83 «— Hipoma se začuje v zbranih ptičjih vrstah naglušen vrišč in krik. Med drugimi se je prikradel na travnik vrabec, pa se je postavil v vrsto. »Tak-le lopov!" zakriči škorec. nIn ta naj bi šel z nami?" nS takimi-le krili," se roga lastovica, Bda bi letel v Italijo?" T ' In krika je in vika brez konca in kraja, da se trese vrabec ves v strahu. ,Vem, da sem le uboren kmetavzar," izpregovori proseče, »a usmilite se me in me vzemite s seboj. Oj, tako rad bi videl solnčni jug! Vzemite me, letel bom kakor vi, prav res." »Poniglavec nesramni!" zaklepeče stara štorklja, »vesel bodi, da ti pu-stimo ničvredno življenje in — izgini!" Žalosten odleti vrabec in se skrije na skednju pod streho. Ptice se pa odpravljajo na potovanje. Jata odleti za jato, in ves raztožen zre vrabec za njimi. nVsi so odšli, sam samcat sem ostal." •rHo, jaz sem še tu," se odzove vrana. , BIn jaz tudi," doda ščinkovec. »Prosim, da mene ne prezrete," se oglasi sinica. nOj, prav je govorila lastovica," žalostno zaščebeta vrabec. nMe uboge pare smo zato na svetu, da prezebamo in stradamo pozimi." Pa pride zima in pobeli svet. Mlake in potoke krije ledena skorja, in golo stoji v gozdu drevje. Veter premetava suho, mrtvo listje. Pomrli so hrošči in muhe in mušice. Globoko spita v groblji zimsko spanje belouška in martinček, na dnu luže pa sanja v blato zakopana žaba prijetne sanje o zeleni pomladi. Vrane imajo vsak večer velik sestanek na ¦¦_______ njivah za vasjo, pa se derejo in razgrajajo, da Q^ / V 4lj se razlega vsenaokolo. Škinkovec in sinica se \*[ \J po svoje zabavata v grmovju in pobirata, kar ^^\ \? "** / se jima zdi vredno pobiranja. ^ ^^7 '*m*mV*'dr Le vrabec sedi na slemenu vrhu skednja ^^LL-^Ui^^~-~JjL sam v svoji nesreči in je v mislih pri pticah, ^jj^^^^r .^^^^^~^~ ki so odletele prezimovat na žarko južno solnce. T^^^^" ^b^^^^^ ,Tatn doli so sedaj in dobro jim je. Vsega ' a^ t^^^^^J imajo v izobilju, mi se pa pehamo za borno ^^-C^-"" V" ~*^Mi^n skorjico vsakdanjega kruhka. Oj, ko bi me bili vsaj vzeli s seboj!" BK natna pojdii" ga kličeta ščinkovec in sinica. nŠe znorim od dolgega časa in hrepenenja," začivka vrabec in odleti na polje, da bi si pomiril razburjeno kri. A povsod se mu vidi pusto in zimsko ubožno. Na polju ga vesel pozdravl škrjanec. ,,Pozdravljen!" mu zažvrgoli in se dviga visoko, ,,veseli me, da si ostal pri nas. Tudi jaz ostanem, dokler —~ 84 «— moretn. O, lepo je tu v domovini, tudi pozimi je lepo. Krasen je gozd, ko ga pokrije ivje, in nedolžnobel je sneg." »A jaz poginetn tu v domovini, ki je vsa polna uboštva in gladu!" vzdihne vrabec. Po snegu stopicajo kavke in si domišljajo, da jih je posebno lepo videti na beli preprogi. BHej, zima ni tako huda, kakor bi si domišljal kdo." »Do pomladi že prebijem, če mi ne poide zaloga," se oglasi poljska raiš in pokuka iz luknje v božji svet. »Vso jesen sem polnila svoj hram in mislim, da se mi ni bati lakote in mraza." Vrabec posluša, a besede mu ne sežejo v srce. nBlagor vam vsem, ki vam je drago uboštvo. Meni je težko breme in neizmerno gorje!" Tako toži in poleti domov, pa sede na sleme vrhu skednja. V trenutku mu zaiskri v glavici izvrstna nakana. ,,V lastovičino gnezdo sedetn," si pravi, ntu prespim noč in zasanjam, da sem lastovica." In zleze v lastovičino gnezdo, zaspi, in zasanja sanje, kakršnih še ni sanjal nikoli. Lahek polet ga nosi preko tujih dežel in preko sinjega morja tja do solnčne Italije. S krili jadrno reže zrak, in lahko mu je v du-šici, oj, lahko! Odslej hodi vrabec vsako noč spat v la- jJaBffHSJŽii ^OI^H stovičino gnezdo in sanja do belega dne. Čez Tj ^BSH dan sedi na slemenu ali na hruški in se ne .