leto iV. LJUBLJANA, 25. SEPTEMBRA 1926. STEV. 42. JVOOSLA-VHO ČETRTLETNO DIN 15* celoletnooin-6o/za* 8N0ZEMSTV0 7E DODATI g>o|TNlNO/OGLASI PO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN* 150/ POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 VBEDNI$TVO-lN*VPRAVA VVČITEL1SKITISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAJO/ANONIMNIDO-PlSlSENEPRIOBČV- •jeio/poKtninapla- VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Odpadniki, Bes slovenoborcev oroti Jugo-slovenom in Jugoslovenstvu ti navadno zakrivaio za leno doneče fraze, s katerimi varaio svoie in one nesrečne, ki jim v Beogradu dane«; še vedno kai veruieio. Včasih oa iih zakrita zloba vendarle toliko zapeče. da se ne moreio več zdržati v licemersko Dobožni pozi ponižanih in razžaljenih temveč izbruhnejo na dan 7. eno besedo ali deianiem ves pekoči strup. ki se nabira neprestano v niihovih črnih srcih. Tako so iih sedan.ie volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico tolikani razkačile, da so zooet iz-eubiii prisotnost duha in brez po-mišbama razgalili vso globočino sovraštva ki oolie v niih. oroti toliko prekletemu Jugoslovenstvu. Brez sramu in 7 iezuitov vredno drs-kostio so stopili na sodni stol in proglasili svoi anathema vsemi’ ki liubiio to zemlin ne. samo od Sorškega oolia oa do gorianskih klancev, nego vse od Gosoesvete oa do Egejskega moria. Vstali so avstrijski čr.iožolteži in orežači na odpadke reptilskega fonda fer dvignili cvoi elas ki bi moral leta 19IS. za vedno izginiti s te zemlie ter se izgubiti iz nie s habsburško Sodrgo v širni svet. kier bi lahko v ti*n vred iemali konec z« kakim plotom. Zbrali sn se večni efasov-dci za povišanje. av-stro-ogrskih voinih kreditov, neumorni srbožeri. oasie vdani co-staiači nred sobami k. u. k. ministrskih ekselenc. v orni hujskači, zavezniki Nemcev deiuuiciiantie zbira tem votlim totoHI: Macosiovt- telii čmožo te?a orožia. uničevalci slovenstva sleoi sužnji Dunaia in Rima lungschutzi. Soovedniki ter zaupniki prevzvišenega Hcfburga in še vsi oni. H so orodaiali. izdajali in ubiiali naš rod v urah. kn ie bfiJa misel osvobojenia šele Plah sani mladih in Ponosnih Zbrali na težak sud! Dolg je bil proces in težka pravda, ki so jo naperili proti hlapcu Jerneju, ki iira ie za ceno svoie krvi zgradil krov nad glavo in postlal kot tičkom v srnezdu. Razmišljali so in končno izrekli svoio sodbo, ki ie bila: Odpadnik! Judež Iškariioti ki ie prodal svoieea Odrešenika in se nato obesil... Zastonj ie bil tvoi trud hlapec Jernej! Storil si svoio dolžnost! Pcidi sedal do svetu zaznamovan 1. večnim znamenjem izdaistva in išči v tvoii tugi h nesreči enakega ti brata. Dolea ie bila oravda in tež®'a to obsodba! LISTEK. LAZAREVIČ; Kajmakdalan. Kaimakčalan nai bi bil Bolgarom to. kar ie bil Francozom Ver-Sai ie Kaimakčalan v zvezi s Sovičem (Rodico) in Starkovim Ki obom imel nalogo zapirati vrata srbske Makedonije. V celoti tvori to gorovip. medseboi zvezan .sistem iakih Drirodnih utrdb ki so iih Bolgari opremili 7 modernimi obrambnimi sredstvi in izbornimi poti ter pretvorili v nravp. trdnjave. Ko človek pregleduje te pozicije mora videti, če tudi ni strokovnjak, kolike važnosti so bile za Bolgare! Čuditi se mora enako onim. ki so nh napadali in osvoiilj kakor onim. ki so iih branili in zapustili. Pravim zapustili. To pa ie pogreštio ker Kaimakčalana Bolgari niso zapustili. nego so na niem ostali. Priča temu ie bil Pogled na boino oolie P0-fr.o s trupli v rovih, ki iih je bilo toliko, da skoro ni bilo mogoče med »umi eaziti. Saj ie bilo to bojišče enaka pogibelj za Bolgare, kakor za Srbe. Izdajal si. ko si se vezal proti Nemcem z Ljudevitom Posavskim in sprejemal vdano ter pobožno solunska svetca. ki sta te navajala k odpadništvu, ko sl sorelel njuno besedo za svojo ter in zamenjal za blagodonečo latinščino in jezik Adalwinovih svečenikov s krvavim križem in golim mečem. Hudobni duh te ie vodil v dneh. ko si iskal »stare pravde« in se družil z onimi preko Sotle ter umiral v vrstah Gubčeve voiske na brežiškem polju. Zavaial si njega ki ie zapisal prvo tiskano slovensko besedo da se ni zaril samo v zemljo, kier so postavljali spomenike Hrenu, požigalcu knjige z našo besedo, nego da je pogledal i preko Sotle ter poskrbel za prevajanje svoiih del v hrvaščini. Prišepetaval si Krelju, ko ie pisal Postilie in se naslajal pri niih na staroslovensko besedo. Zamad si sanial 7 njim ki ie popustil igre luže in drsanie po ja-menskih mlakah in postal nato pevec Ie narodu vdan v Iliriii oživlieni ter učil s Kopitarjem Vuka Karad.il-ča. da ie pokazal bratom na iugu pot do solnca prosvete in kulture. Lagal si. ko si s Francetom iz Vrbe prorokoval. da vremena Kranicem bodo sp. ziasnila in dn naiveč sveta otrokom sliši slave Huda misel te ie obšla in gledal si preko meia ter postal Efiialt, ko si s Stankom Vrazom pel pesmi ilirske in z Gajem upehava! štokavščino kot enoten pismeni jezik Hrvatov in Slovencev ter v »Danici« začrtane meje nove mogočne države od Varne. Skadra r>« do Bel taka —• Izdaial si. ko si se vtihotapil v letu 1848. revoluciie v »Slovenijo« in proslavljal »bana Jelačiča, kot iucosiovensko zvezdo«. Zmešal si Andreia Einspielerja in Matiio Ma-jar-Zilskega. da sta napisala pro-kleto spomenico »o bratih v Hrvat-ski. Siavoniii in DaJmaciii.«. s katerimi se ie potreba združiti. V odpadnike si pritegnil i sicer dobro avstrijsko dušo Vesel-Koseskega. da ie zapel »Naprej Slavenski me!« Hotel si premotiti i naše besede neokrnieno skalo eladno ponosnega Franceta z Retiia. ko ie Srbova] in pisal nred nameravano ustanovitvijo »Slovenskega iuga« poznani program v .katerem ie zahteval »zvezo Slovencev z ostalimi Jugosloveni« v edino mogočno obrambo oroti prodirajočemu italiian-stvu in nemštvu. Z Jurčičem si med vrsticami v člankih »Slovenskega Naroda« poveličeval one na iugu in meglil pregled narodu 7 besedami: »Mi Jugoslovani. Naša Iugos.avi- Skušal bom podati o tem kar se v resnici ne da popisati, vsai bledo sliko kot odsev onega kar sem videl za časa borbe na licu mesta, kot poslednji čin veličastne borbe za zavzetje »Sive stene«. »Siva stena« ie maniši del dvoglavega vrha gmote ki sp zove Kaimakčalan. Siva stena ie kostnica našega dobrovoliskega odreda in so io zbog tega 00 teh bojih imenovali tudi »Krvavi kamen«. 17. septembra ie zasinil prilično topel, ali oblačen dan, brez solnca. Jugozapadni veter ie podil oblake okoli vrhov Kaimakčalana in Star-kovega groba. V ozračiu se ie čutilo vlago, predznanilko dežia. Veliki orli in gavrani so krožili visoko pod nebom, preplašeni radi oojače-ne artilerijske paljbe Ze okoli 6. ure se ie pričela ka-nonada preko cele fronte ki ie bila iačia od običaine. Na levem krilu sta streljali pri Krušezradu dve naši bateriji prav iz vasi. Neprijateli jih išče ali biie samo po vasi, dočini ne zadene skritih baterii. Na odseku Sovič se pripravlja napad. »Čas napada se Vam bo še sporočilo!« sc glasi povelje. ia«. Nerazsodna mladina ie nasedala tem krivim naukom in se udru-ževala v akademskem društvu »Jug« čisto v smislu članka »Slovenca« iz leta 1865.. v katerem si izleeel stavek, »da s« slovenščina, srbščina in hrvaščina samo ood-dialekti«. tvoreči enotni jezik, »ki ga zamore zlahka razumeti vsak še tako preprost človek«. Sledila sta ti celo Janko Paik in France Levec, ki ie pristal »na uiedinienie iezika. č*m se brezpogoino združiio politično s Hrvati«. Judežev poljub si podelil i Šimnu 7 Vršnega i Ivanu s Polian. ki ie zaklical Jugoslavija ali smrt i Kersniku. Zaoelial si tudi Masla Pcdlimbarskeea. da smo ga morali poslati po smrt v mrzlo tu-iino Ustavil se nisi niti pred Janezom z Mengša, ki ie v Bachovih huzariih tudi izdajal s teboi mengeško ravan in skrivnosti gorianskih baik. Aškerca imaš povsem ti na vesti, da ga ne moremo vstaviti med naše nenate. O živih niti »e govorimo dovoli je samo to da le naivečii in naiglobii napisal »V zarie Vidove« in »Vercnlkn Dese-niško«. Neumorno si gradil hlaoec jer-nei. Iz stoletia v stoletie sega tvoje delo in ni ga skoro imena v po-vestnici našega rodu ki bi ne padel pod tvo.io senco. Toda je vse zaman. Odpadnik si in če hočeš tudi vsi tisti, ki so s teboi -mislili enako. Danes sodimo mi. M sl celo nas za hi o Domotll. rfa smo oklevali ter iugosiovaniii. In sodba ie taka, da si bi! odpadnik od tiste ure. ko se ie prvič porodila v tebi /la misel pa do hina ko so krvavega 20, septembra 1908 padle prve žrtve tvoje fdeolocr/fe do stoletiih mirnega dela. Škariot si bil ko si se veselil v letu 1912. in 1913. zmag srbskega DELAVEC-ORJUNAŠ: orožia. miniral teren za veliki dan in se divil strašnemu zločinu v Sa-raievu. kier sta padla Ferdinand in Zofija no zaveri »Srbije, tega madeža Jugoslovenstva« Odpadništvu zvest si zapuščal s slavo ovenčane habsburške polke in uhaial v dobrovoliske odpadnike, kier si se bori! oroti rodnemu bratu. Zagrizen v tvoio mentaliteto si raie prenašal vse bridkosti in tegobe turobne Albanske epopeje in preko Krfa ter otoka Smrti romal zopet na Kaimakčalan. da si i nadalie z orožiem v roki oznanial odnadništvo. Kot odpadnik si nastopil smelo tudi v meiah nepozabne Avstro-Ogrske. dokler te nismo poslali na Suhi bajer ali arad-ske temnice, kier si dostoino odpadništvu ztmil pri živem telesu. Hlaoec Ternei! Jugoslovenski nacionalist! Odpadnik si bil in odpadnik ostaneš, dokler ne izvršiš zaoo-vesti in «e obesiš na orvem kande-labru kamor smo kandidirali mi v letu 1918. Dovrši! si svoie delo. Polio ie obdelano, setev obeta nai-Iepše sadove, ki iih bomo znali že mi sami vekovni slovenoborci pospraviti v smislu stoletnih tradicii in ukazov naših oredpostavliemih 00 predhodnem sporazumu z nami enako mislečimi v belem Zagrebu in ponosnem Beogradu. Umazana le dolina šentflorjanska in nikoli sp ni zlilo no njenih zelenili bregovih toliko strašnih obrekovani in opravljani, kakor te dni ko s*e vtaolia v blatu in smradu. Nad klancem, nad vso to dolino šentfloriansko pa se dviguip čudežna luč in postaja mladih zaže-lieni cili. Iz n'e oa se izvito ponižna postavi hfaoco lemofa. c kraUevfča Marka obrazom in Velega Jože cestmi. v kterih tišči škororonast bič... A V. Železniški delavci. Mi delavci, v raznih delavnicah naše železnice smo že deli časa precei na slabem. Prei smo zaslužili veliko več nego sedai. Plačani smo bili z mezdami, poleg tega smo oa še mieli naeradp za storjeno delo. Cim več smo naredili, tem več smo zaslužili in tako ie bilo za vse najbolj prav Imeli smo volio Pa tudi sredstva da smo mogli v naših telesih zbrati z močnejšo hrano toliko moči da smo ž n.io izlahka dohajali naši volji. Danes ie oa stvar taka. da imamo zelo pičle nagrade: Vclio sicer mamo. da hi državi čim eeneiše deiali in niei ter nam pomagali, na kai ko nimamo tistih moči. ki potrebne za izvršitev volie. Denaria dobimo mak)! Pa kai! vse tarnanje dosti ne pomaga in skoro da nihče neče verjeti, vsai od merodajnih faktorjev ne, da krompir in salata nista enakovredna šoehu in kruhu. Posebno prizadeti smo delavci-družinski očetie. Poleg samega sebe še ženo in otroke in vse to nai živi. oblači, šola in pod streho SDravi delavec, ki ie v očeh marsikoga le nekako mani vredno bitje. ki morda še življenja ni vredna. Hudo obupne so razmere za večino delavstva. Zasluži toliko da delavec sam nič nima. če ostalo družino živi in narobe družina ne more živeti, če. se on tako hrani kot delo zahteva. Izguba ie taka ali taka. Ker ie oa zelo veliko takih družin z obupnimi razmerami, ic to tudi precei obupno za našo država. Izgleda tako da nekateri naši gosDodie mislijo, če sebe in svoio družino dobro preživhaio da ie s tem obstanek in napredek naše države zagotovljen. Njih sinovi in hčere študiraio za inženirje, iuriste zdravnike itd ter menda dosti ne pomisliio da taki eospodie rabijo za izvrševame svojih poklicev razne profesioniste, ki se naiveč rekrutirajo iz naših delavskih vrst. Kako nai mi delavci svoie otroke šolamo in dajemo v razne obrti, če nimamo zadosti denaria. Z nami se dostikrat dela tako. kakor ie delal Ribničan Matevž s svoio svetovno znano kobilo. Ta ii ie dajal vedno mani krme in ko se ie navadila stradati Doleg dela. ie poginila. In kai ima država od takih kobil? Samp brige in skrbi izdatke in stroške vsake vrste pa nobenega koristnega dela in uspeha. Za nas delajte kakor tudi za.našo državo bi bilo koristno če bi s» delo vsai tako nagradilo, kot te bil to pred današnin mizerlin običai. e>sess^9G9«s9e>se>so9B uradni iezik teh francoščina v občevaufci 7. obiastml. k ter oosiu-iekt 00 nalogah Svoie države. Pričakovali smo, da bo ta itali-ianski akt gosDodu generalnemu konzulu s Dr ime m im prijaznim ko-mentariem vrnien in odklonjen za čas dokler na bo vložen v državnem ieziku. Pričakovani?, na ie bilo ialovo. ker ie. dotični akt lepo romal DOd številko »U« br. 7070 v Ravnateljstvo pomožnih uradov s kratko pripombo; »Ravnateljstvu pomožnih uradov v orestavo!« Tu so ga 26. avgusta 1926 srečno pre- stavili in odpravili zoDet dostav-niku. Neumestno in brez haska se nam zdf ob tei priliki Donovno kritizirati to nad v sp. priiateliskn dc-stopanie naših uradov. Ooozaria-mo na samo na postopanj Itafila-nov 7 našimi roiaki ki skoro že več ne smejo govoriti ood lastnn streho slovenski Jn ^ 5^^ Si0vensk0 uradno besedo samo tedai ko ilh oresvitH kličeio ood orožle v hoi Droti tripolitanskim unomikom. Naš« kri oobiiaio in kolieio. če govori slovensko, ml Da svobodni do-voliuiemo. da oredstavnlk zatiralcev In skrunitelji našega iezika nemoteno prodiraio z njihovimi manirami v prostore. It katerih smo mi nreri osmimi let) za ceno tolikih žrtev iznali nemščino. Janez Trohi. iaioči narod. Po vsem tem. kar smo že pisali v naši »Oriuni« o ideologiji Orjune in Jugoslovenstva se nam zdi vsako ponovno razoravlianie -v tem smislu za tratenie Daoiria in dragocenega časa. Ljudi, ki so bili čistega srca in duš brez predsodkov smo že davno prepričali o upravičenosti našega gibanja, ki mu ie zagotovljena bodočnost, kot nosilcu Jugoslovanstva Nasprotnike na ne bomo itak nikdar prepričali o globini resnice našega evangelija, ki presega daleko vse ozke konoepcije malih dušic. In vendar smatramo navzlic temu. da ie. sedal. ko Dada.io 7. naiviš-lih mest ministrskih fotelov besede v obrambo separatizma in ekskluzi-vizma potreba reči na naslov vseh onih ki vstajajo v obrambo plemenskih orientacij., odkrito besedo. Jugosloven? smo narod, ki nastaja. Tega ne more zanikati nihče, čeravno še tako protestira proti označevanju z iugoslovensko na-Todnostio. Vsa zgodovina vseh treh enot tvorečih jugoslovenski narod daje najboljši material za izgradnjo zdravega in močnega naroda z nai-lepšo bodočnostjo. Način uporabe teli treh enot za zgradnio iugoslo-venskega naroda- m more biti samo eden in ta ie iuvoslovenski. ki ima v sebi vse prvine državotvornega i'n globoko narodnega procesa. Jugoslovenstvo ič edina sila In moč. ki bo zamogla izvesti zemljo iz obupnega stanja .moralnega in materialnega propadanja na pota močnih akcii in zanosnih podvigov za izrabljanje naturnih siL ki leže brez haska v na rodu in zemlji. Treba ie. iti preko vsega in ustvariti enotno nacijo r, globokim pojmovanjem skupnih interesov in idealov prežetih z najboljšimi težnjami cele nacije. Zavreči ia vsako plemensko, religiozno in pokrajinsko akcijo ter se oprijeti namesto teh sekundarnih linij razvoia. glavne smernice dela za sološnost In blagor cele zemlje. Narod ob Ohridskem jezeru mora imeti z onim ob Blejskem čut edin-stva boli in veselja, obrane. In ekspanzije. Prežeti ga mora spoznanje, da imamo vsi od Vardarja na do Gospesvete enako gospodarsko, socialno. politično in vsako drugo mišljenje 7 istimi nalogami in cilil. Orjunaši upoštevamo vso globino prepadov in višino skoro na videz čisto nepremagljivih ovir. s katerimi so nas skušali za vedno oddeliti med seboi naši stoletni gospodarji. Vemo. da te preorienta-ciie mas ni mogoče izvesti v par dneh ali je celo zdekretirati. kakor ie morda mislil kdo v tei zemlji: Še boli se Da zavedamo dejstvu da ie DOtreba takol pričeti z delom v tei smeri, ki ga za svoie osebe vršimo že preko pet let in to ne z malim uspehom. Sadovi našega dela Pa bi bili še vse vidnejši, če bi se ne morali ori našem delu boriti s težkočami, ki si iih nismo niti v najstrašnejših šenih predstavljali, ko smo trohneli Po avstrijskih ječah ali iamaTili oo bojnih rovih. Navzlic temu niti za hio ne dvomimo o tem da li bomo dosegli svoi veliki cilj in stvorili lz te danes še tako nesrečne žemlte — zdravo, bogato. Hudsko in ureieno državo, ki bo vodena in prežeta enega duha in ene volje. Pesimizem ie v naših časih moderen in ne, malo upravičen. Orlu-naši pa prehajamo preko njega in globoko verujemo, da se nam bo po vseh intrigah in zaprekah Dosrečilo zbrati pod okriljem iugoslovenske-Jga bariaka falango mož. ki bodo 00 vseh teoretičnih razpravah in govorih pristopili k delu in z deianii dokazali, da ie edini spat; zemlje samo v Jugoslovenstvu in da so vsa dela zgrajena na drugi podlagi kratkoročna kroania zapisana skorajšnjemu propadu. A. V. Pod tem naslovom prinaša da-našnii »Piccolo« daljši članek kjer izraža neznanec svoie. optimistične misli o asimilaciji Slovanov pod Italijo. Dokaz za svoia izvajaaia vidi v tem. da so nreie skoro povsod v 'kmetskih hišah visele slike domačih sinov v arvstriiski uniformi. Sedai da visiio tam slike, sinov v uniformi bersalijeriev ali alpinov. Poznajo celo generale italijanske armade do imenu in nosijo v srcu spomine na razna italijanska mesta. Šola seveda s silo urinia prebi- valstvu italijanski jezik in izborno vrši svojo nalogo. Mlada slovenska generacija da govori prekrasno in čisto italijanščino. Le v gorah da ie stvar nekoliko mani ugodna in jezik Slovencev v teh krajih ki so svoie-časno pripadali Kranjski, mu ie še trd. Toda to nič ne de, sai ie videl starega domačina ki se ie 7. vojakom, ki ie trobil svoi lombardski dialekt prekrasno razumeL seveda ne v italijanščini, temveč 7 rokami. Toda ne samo v jeziku, tudi drugače se izraža italiianstvo dežele. »ORJUNA« =r=3——mm——nnTiT. .».m »Lahko rečem«, pravi člankar. »da ie vsa trgovina, prometna sredstva. vodstvo prometa iti niega ustvaritev v Italijanskih rokah.« Možakar previdno zamolči, kako so s silo vzeli vse. to domačemu človeku. Tudi kmetski stroji, ki se rabiio v deželi, so italiianski in celo način oblačenja ie italijanski. Res ie sicer, pravi on, da ie slišati pritožbe, toda te pritožbe so splošne. Enake pritožbe so povsod po vsei Evropi in čudno bi bilo, da bi se tukai s koncem voine ustvaril paradiž. Ne gospod člankar. ustvaril se ie. Dekel, naihmši Dekel. člankar orizna, da ie v slovanskem ljudstvu veliko dobrih elementov in skuša pobiiati tisto splošno mnenie. ki vlada med Italijani, da ie to ljudstvo nasprotno vsakemu zbližaniu 7. Italijani. Radi tega Stev. 42. poziva uradnike in druge funkcionarje. nai se ne ustrašiio premestitve v te. kraie in nai ne zaprosilo za zooetno premestitev ali dopust še predno so mesto nastopili. Pridejo nai v te kraie in asimilacija in itall-ianizaciia teh krajev bo prei gotova. Seveda ne pozablja v članku slovanskih agitatorjev in propagandistov. Toda niih vpliv ie po niego-vem mnenju silno nadel, kaiti mlajša generacija ima medlejšo sliko oreteklosti in veliko mladeničev ie že v fašistovskih vrstah. Končno Dravi člankar. so normalni, da ne samo normalni, temveč tudi orila-teliski odnošaii z Jugoslavijo razbili v rokah slovanskih agitatorjev najmočnejše orodie in so ustvarili čut stabilnosti in neoDorekljivosti sedanjih državnih meja. Horvacko nemčurofilstvo. Hrvatsko iavno življenie ie Dre-Doieno z židovsko mentaliteto. Zagreb ^ filiialka dunajskega Leooold-stadta. V modi. glazbi. umetnosti itd. prevladuje okus dunajskega krščenega in nekrščenega Purgarja, katere kopiraio Zagrebčani do potankosti. In ker Dunajčan zna samo nemški, mora znati tudi zagrebški purgar. Zagrebški Tuškanac mrgoli poleti dunajskih »frajlic«. ki učijo krščene in nekrščene Zagorce nemški. Vsak boliši zagrebški mirgar, ki ie boli petičen ori kasi, ima prijateljico iz Dunaja. Zato ni čudno, če so Hrvatje zmirai boli mnenja, da brez nemščine ne moreio izhajati in da se te zamoreio naučiti samo od Nemcev. Tako se je zgodilo, da ie tudi samohrvatska institucija »Hrvatski Radiša«, ki vodi brigo za obrtniške vajence, nrišla do zaključka, da ie treba te obrtniške valence poslati v Slovenijo k nemškim mojstrom, da se- nauče nemški. Tozadevna okrožnica, katero pošilja »Hrvatski Radiša« po svojem povjereniku v Celju. Fr. S. v. Bacho (!?) pravi dobesedno: »Es ist uns besonders viel daran gelegen, daB wir unsere Schtitzlinge bei Arbeitsgeber (?) deutscher Umgangssorache unter-bringen kSnnen, um in die Gele-genheit zu kommen die deutsche Sprache. welche wir in unseren Geschafts- und Privatleben drin-fcend benotigen, votlkommen zu er-lernen.« (Polagamo važnost na to, da spravimo naše varovance k mojstrom nemškega občevalnega iezika. da pridejo v priložnost priučiti ust.u Oriu-ne nekaznovano preganjati Orju-naše. Poznamo vas in se ne čudimo. če se bojite pojavljajočih se oriur.aških in četniških značk. Bo- dite Da uverieni, da so vsi vaši napori zaman in Ha ne boste prav nič zavrli nek reta ki fe imel na smrtno žrtve pripravljene liudi takrat. ifo ste se vi kopali v žaru habsburške cesarskn kraljevo milosti in pošiljali narodniake v Liub-liano na Grad. Nadejamo se, da smo se razumeli in da boste odslej malo mani pazljivejše zasledovali! Dota nacionalistov do Logatcu STRELSKA DRUZina. Z ozirom na poziv u. rir. Lovrenčiča v »Slov. Narodu« z dne 24. t. (a, opozarjamo sklicatelja, da i© bj|a »Streliaška družina za Ljubljano« že 6. seDtembra t. 1. ustanovljena da Ima Ista že preko 120 članov in ie že Priglašena v »Save/ streliač-kih družina v Beogradu«. Ker do-Soča štatnt pomieca saveza le eno družino v vsakem mesta, bi bilo umestno, da stopi sklicatelj v stik z novo izvoljenim odborom, predno prične 7. delom v isti smeri, kar bi vsekakor pomenilo cepljenje sit. Tozadevno informacije daiw» gospod Joco Kostanjevec, uradnik zavarovalnice »Union«. Računski stroji. THE REX C0., Ljubljana. V uradnem listu »Gazzeta Uffi-ciale« ie izšel odlok, ki vsebuje razne uredbe za odpravo nepotrebnih izdatkov. Od raznih točk ie. za nas oosebno važna točka 7.. ki ot avi; Do nadalfne odredbe se ne smejo dnevniki izdajati ne več nego na šestih straneh. Prepovedano ie povečati obliko časopisa, ki ie bila v rabi v času. ko ie bil objavljen ta odlok, in napovedana ie publikacija prilog, izvzemši priloge tehniške vsebine. Po tem besedilu bo potemtakem »Edinost« morala prekiniti publikacijo dvotedenske priloge »za našo deco«. Kaj bo z enako prilogo tednika »Novic« in s Prilogama »Istar-ske Riieči«. ne izhaja iz navedenega odloka. »Popolo di Trieste« z dne 3. julija ie na uvodnem mestu objavil Intervlv -poslancem Ricciiem. sedanjim visokim komisarjem tržaškega fašja. Za nas ie oosebno važen del. ki govori o »drugorodcih«, ker kaže smernice, po katerih bodo dalje postopali proti narodnim manjšinam. Tozadevni nrevod se glas!: Sem že pred časom začel z akcl" io, da uvrstim in organiziram po italijansko in po fašistovsko drugo-rodce. zlasti sem skušal pritegniti v naš krog mladino, ki stopajoč danes v življenje mora čutiti oni mogočni čar. ki odseva od naše vere in našega Vodie. Neodkritosrčnj in framasonski način, s katerim so se do pred kratkim skušali primešeta-riti drugorodci krajevnim instituci-lam. niso na eni strani v soglasju s Tašistovskim stilom, ki zahteva, da se pokažemo našim roiakom na meii s tisto jasnostjo, tistim bratstvom in s tisto lojalnostjo, ki so last fašizma, na drugi strani pa. so pokazali, da ne dosegajo svoie svr-he. Trdim še več- vorašanie dnigo-rodegv ie bilo ravno ustvarjeno DO prejšnjih vladah od 1. 1919.. v kolikor so smatrale one kot demokratično vlado vorašanie italijanskega državljanstva samo 7,a upravni akt, kot vpis v register o civilnem stanju. med tem ko bi bile morale zahtevati. da se državljanstvo ne. pridobi avtomatično, ampak kot posledica »volje« biti Italijan. Morale bi zahtevati, da se za podelitev državljanstva napravi Drošnia ki bf del sem mnogo takih slučajev kjer ie krogla prebila šlem in ori tem izgubila smer ter pustila celo glavo. Dvigal sem se vedno višje. Na desni so ogromne stene, ood niimi pa globoki zakloni. V enem naš čisto nov »Azenov« top. V naglici je bil morda tu pozabljen, kier ie izdihnil tudi nekdo od moštva. I7. gomile zemlie se vidi še noga v srbskih čarapali. Nekoliko višje ie zaoirala pot četvorica bolgarskih topovskih voz. Okoli njih trupla pobitih t>oU garov in koni Naibrže vsi žrtev granate. Pod vrhom leži v mali ko-tanii 12 cm možnar 7. lafeto. Lev so odstranili in zakopali nedaleč od tu. Okoli njega so gomile praznih oa-tron debele vrvi in dvigalo. Malo nižie ie lepo zloženih 300 do 400 granat. l’o ie. oni možnar. ki ie tolkel 1 vrha Kaimakčalana Ostrov- sko polje. Bolgari so ga krstili z »Džado« (ded), ker ie le od časa do časa Dokašlieval. Prišel sem na olariotn Kaimakčalana. pokrito z bolgarskimi trupli. Zemlja ie. od granat razorana irl pokrita 7, bombami, torbicami *a patrone, krušnimi vrečami. 1.nff' rusko municijo. krvavim', ooigat-skimi čaokami. ziomlieniini peškami. 7aboii streliiva predrtimi čuta-ricami in jedilnimi skodelicami. Vmes na krvave cunie razcapa*1''1 sra.ic in sukenj. Levo so ležale velike gomile na-Dol izgorelih DUŠk poleg velilvcga skuDnega groba srbskih vomikov in častnikov. Sedemdeset štirje grobovi leže v di avilnp.m iedu. drug ooleg drugega Na vsakem surov križ z naDisoin »srbski vol-nn<« PriDadaio večinoma VI. in VTI. polku. Jiahor Jo daltda že Staša čtara mati. bilo je pravilno. Kuhalo ie svoio tovo samo s Pravim fkrnicl^imlcai^iimi^allioiii. Ta je danes,,Se vedno tako fin kakor Izvrsten pridatek K zrna h* fn žtril kavi ter bo to Uidi zmeraj ostal tako do materijelnem aktu Dokazala pozitivno .željo biti Italijan. Sedai je pogrešek storjen, toda lahko se popravi s tem. da se povabijo in Prepričajo drugorodci. da izvršijo ta izraz svoje volje s tem. dn zahtevalo vois v fašistovsko stranko, v kolikor se danes država in fašizem identificirata v koncepciji to ie v namenu služiti ponižno Italiji s tem, da služijo vodii. V tem svojem dela sem dosedai ugotovil resnično zadovoljive. uspehe: na tisoče drugo-rodcev želijo to čast. da oblečejo črno sralco m se uvrstijo v fašie. v milico, v Balilio, v Avanpuardije (predstraže). Ob meji se razgrinja cel zastor črnih saje drugorodcev v opomin in varstvo. Računam s tem, da dosežem v kratkem dejansko pofašistenie vse cone drugorodcev, s tem. da usmerim propagando v smislu, ki sem ga opisal. Končal le svojo izjavo z besedami: »Dilema, ki si ga morajo staviti fašisti ie ta: Ali biti fašisti in kot taki služiti brezpogojno stranki in vodii do skrajne žrtve in potopiti se v mrtvem iarku demokracije, iz katerega jih mi gotovo ne bomo izvlekli, temveč bodo v niem zakopani po usodnem pohodu fašizma na njegovi očiščevalni poti navzgor.« Tuini glasi. Novi predpis! za javne prireditve. Uradni list »Gazzetta Ufficiale« je objavila odlok, ki anejuje javne manifestacije in veselice. Med drugim vsebuje odlok tudi sledeča določila: čl. 1. Znanstvene, intelektualne, dobrodelne, športne manifestacije in komemoracije ter slavnosti se ne smejo — z izjemami, ki jih predvideva predstoječl zakon — obdržati brez predhodnega dovoljenja prefekta dotočne pokrajine, kjer se ima prireditev vršiti in po zaslišanju komisije, o 'kateri govori čl. 4. Avtorizacijo, o kateri govori predidoči odstavek, daje sam ministrski predsednik po zasliševanju pristojnih ministrov, ako imajo te prireditve državni Enačaj. Čl. 2. Pooblastilo, o katerem govori predidoči člen, se ne more dati za manifestacije, ki bi bile kakorkoli v nasprotju z narodno zavestjo ali ki bi razpolagale z nezadostnimi sredstvi ali ki bi trpele na slabi organizaciji an K! ut Tetemorait drugimi sličnimi manifestacijami v isti dobi in bi radi tega ne dale garancijo, da bodo dosegle stavljeni cilj. Ministrski predsednik ■sme po zaslišanju zainteresiranih nrimsitrov in pokrajinskega prefekta In komisije, o kateri govori čl. 4, spremeniti program in datum prireditve in združiti več prireditev v eno samo. 'čl. 4. V vsaki pokrajini se ustanovi komisija, sestoječa iz prefekta, komandanta posadke ali njegovega namestnika, šolskega skrbnika ali njegovega namestnika, pokrajinskega političnega tajnika fašisiovske federacije in župana glavnega mesta pokrajine. Član komisije je tudi višji častnik mornarice kot delegat poveljstva pomorske posadke ali pomorskega poveljstva, ako gre za reševanje prošenj za manifestacije v Jerajih, kjer je moroariSka posadka ali mornariško poveljstvo. Komisija izvršuje nalogo, ki ji poverja pred-stoječi odlok. Sklicuje jo prefekt, redno enkrat na rnesec, drugače kadar smatra to za potrebno. Slovenska govorica in slovensko petje prepovedano. V Čep&vanu na Goriškem je karabinjerski podbri-eadir. ki ne dovoljuje, da bi se v nieirovi prisotnosti v gostilni govo-r'l°_ slovenski Pri šikaniranju domačega slovenskega prebivalstva mu pomagata bivši učiteh in republikanec ter sedanji fašist, ki za-,ygema mesto občinskega tajnika in ! %rrrrxgr— ;• _ - -- •; ,-,-.-gg Stonam po mestu bolgarskega Doraza. kier leži toliko trupel. kolikor iili doslei še nisem videi. Gledal som na Kosmaju zbrana naša in avstrijska trupla. Vidci sem na poti Novaci-Bitolj na malem prostoru pogibelj naših vojnikov 6. polka leta 1912. Pregledoval sem ku-manovsko bojišče takoj D0 bitki, ali nikier ni bilo niti Približno toliko mrtvih kakor na planoti Kai-makcalana. Polie ie bilo doslovno pokrito s trupli tako da ie bilo često nemogoče preko niih ki so napolnjevali i do meter i »ol globoke rove Na robu rovov leže iz niili oo-metana trupla. Na enem samem malem prostorčku 116. Prešteti pa nisem mogel onih v rovu In nepregledne vrste na desni Obračam se •n steiem. V malem. 9 metrov dol- kakor v slučaju v zaporu umorjenega »Gorjanca«. Razumljivo ie seveda, da ni proti karabinijerom naperjena nobena ■obtožba, niti •preiskava. v kateri bi se točno dokazalo, kakšni so čuvani pravice v Italiji, ^e ort nas upravičeno nokliče kdo kakesa po- lenta rskeea mešetarla zbog niego-vega drskeea Ponašani« na odgovor in ga za utenovo podlo ravna-nle primemo kaznuje oa stool v poslovanje vsa vesoIVnn ltaliia. ki dane« komar. čaka