D o p i s L Sv. llj v Slov. gor. (Š e n e k a j o občinskih volitvah) V nam nasprotnem taboru se Se ni hotel vihar poleči, ki je nastal ob znanem porazu dne 27. avgusta, tega zgodovinsko zaanstvenrga dae. Strašno hudo se iez jo nemčurii, da sta spoStovani gospe Swaty in PruČ dali pooblastila za prvi volilni razred Sfcvencera. Svo\ žo!č izlivajo po svojih časnikih čez omenjeni gospe ter tudi čez one poštene Nemce, ki so se volitve zdtžali. Kaj je vse počenjala in kakih pripomočkov so je posluževala nemčurska stranka, kaže jasno ta-le dogodek. H gospej Pruč, katera je že poprej obljubila naši stranki pooblastilo, so prišlt daa pred vclitvijo nemčurji beračit za pooblastilo. Dasiravno je vrla guspa odločno zavrnila njihove ponudbe, so vendar ti agitatorji dobili na žvit način od nje podpis. Drugo jutro, t. j. na dan volitve, pa so dobili od nje pooblastilo tudi našinci in po postavi bi bilo le zadnje veljavno. A komisija je spoznala slovensko pooblastilo za nepostavno, a svoje pa seveda za veljavno. Ko bi bila njihova obveljala, prislo bi bilo do srečkanja. A v tem odločilnem trenutku vstopi v volilno sobo gospa Pruč sama ter izjavi pred komisijo, da mora Slovenec Ferk voliti za njo. S tem je bila zmaga nam odločena. Omenim tudi, da je koiniaija ovrg'a pooblastilo, katero |e dala Slovencem tretja volilka iz veleposestva. A vendar iim ni pomagalo prav nič; morali so propasti, sramotno propasti, kakor trdijo sami po svojih časnikih: >eine beschaaiende Niederlaga«. — Pred volitvijo so se nasprotniki bahaii, posebno polički očka Reininger, ta veleučeni m velemodri, da bodo pripeljali samo za tretji razred do sto nemških volilcev. No, gospod »fortšritlar« Reiuinger, kakor se radi nazivate, kje pa ste imeli teh sto vaših vcllcev, ko ji }e bilo borih 30? Ali sn raorda bih skriti v hoteltr Felserjevi koruzi? Pa saj to ni bilo možno, kajti če bi tudi čepeli med bučami po tleb, bi jim gledale njih slamnate butice par čevljev nad koruzo. Ia kje bi jih neki vzeli ? Mogoče bi \\h tedaj toliko skupaj spravili. če bi bil ti Reininger Sel »g tirat tudi v Holtschlov, FiSerederjev, Sadupv pa Felserjev zelnik. V drugem razredu 3f> zmagali »tajčnaceljni« le vsled tega, ker je bil volilnik sestavljen tako, da Nemci iz tretjega rszeeda so bih v drugem, a Siovenci iz drugega pa v tretjem vclil. razredu. Omenil bi tudi tukaj javno one mlačneže, ki so izostali od volitve, ali pa so volill proti nam. Volitev nam je pokazala, katenh obrtnikov se imamo v prihodnje držati. V tem oziru bodemo odločno izvajali geslo: >Sroji k svoiim!« Izmed gnstjlničarjev sta volila z nami gg. Celcer in Bračko; izmed trgovcev pa je posebno pohvalno omeniti gospo Swaiy, katera je v odločilnera prvem razredu volila s Slovenci. Vsa čast! — Na občiuski deski sem opazil, da so razglas iz drugega voliln. razreda ločili od ostahh dveh. Piscu teh razglasov je neki od jeze trepetala roka, ko je pisal prvega razreda volilni razglas, kar je razvidno iz pisave; trepetajoča roka je raz- tnetala posamezne črke po papirju. Temu se tudi nikar ne čudimo, g. Holtschl, kajti na tem listu ste pisali smrtno obsodbo stranke, ki ie toliko skodila naSemu slovenskemu narodu. Videli ste, da je kmet-domačin strl verige, v katerega ste ga hoteli vkovati. — Nekdanji slavnoodkrižani »r.htar« cirkniški, Repnigg, se je pred volitvijo Lahal, da Slovenci bi že zmagali, pa da so po njegovi sodbi preneumni za zmago. Ha, ha, atek Repnik, na dan volitve ste se lahko prepričali o neumnosti »trmastih« Slovencev. Morda niste videli in slišali, kako so vrli naši možje se držali strogo volilne discipline, ter rrti jednega g'asu niso raztresali. Ali so torej neumni? Pa o tem se ne bom z vami prepiral! Mursko polje. (Klin s klinom) Kako napenjajo ljutomerSki Nemci in nemSkutarji vse svoje moči, da bi v svojo »Sulierejasko« Solo privabili kolikor moči ranogo zunanje dece, je dobro zaano. Poslužujejo se vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da pomnožijo stevilo učencev tako, da dobijo 8e celo četrti razred, čeprav iniajo Se za tri razrede premalo otrok, ker celo od teh je mnogo samo na papirju. Vlada pa jih z vsemi potrebaimi močmi podpira, oziroma gleda skozi prste, saj se gre za blaženo nemStvo. V Liutomeru imamo dovolj dobro Stirirazredno deško in ravno tako deklisko Solo. Tam se lahko vsak okoliški otrok toliko nemSčine nauči, kolikor je za svoje življenje potrebuje. Da, vi Nemci, v nažih šolah se bo tudi nerrS5ina Se bolj gojila kakor do sedaj, to pa ne zategadelj, da bi vzgajali vam nernskutarje, ampak samo zato, ker hočemo, da se je naša mladina samo za to nauči, da bode eokrat pobijala vas z vašim lastnim orodjem. Ne upajte drzno, da bodo v vaši Soli vzgojeni otroci sami nemSkutarji. Nikdar ne! Ko odrastejo in spozaajo, kako velik greh 80 njihovi stariai storili 8 tem, da so jih za judeževe groSe v mladosti vam prodajali, zgražali se bodo nad tem kletem činu in tem ljutejsi vaSi nasprotniki postanejo ravno vam v pogubo. Da pa vendar zabranimo nekaj tega hudodelstva, tega prodajanja nedolžnih otruk, zabteva celi okraj, da se gospoda v L/utomeru zbere in z vsemi močmi in s pomočjo okolice snuje nemudoma nekakov pDdpomi zaklad, s katerim se naj pomaga vsem otrokom, ki pridejo ali hočejo zahajati v Franc Jožefovo dolo, čez celo leto s knjigami in drugimi Solskimi potrebami, z obleko in hrano za poldne, posebno v zimskem in v obfie — če mogoče — tudi drugem času vsaj s toplo juho. Upati je, da jih bode potem muogo, ki poSiljajo sedaj proti svojemu boljSemu prepričanju, morda samo vsled bede svoje otroke v Suiferejnsko šolo, raje pošiljalo v slovensko Franc Joždovo šolo, kjer se tudi lahko dovolj nemSčine nauči in se tudi bo. Torej, narodni voditelji, na noge in hitro učinite vse, da zabranite na ta način izdajstvo in zatiranje slovenske narodnosti v naSem okraju. Tiste otroke pa, ki jih pošiljajo res zagriženi nemSkutarji v nemsko Solo, tiste pa jim že privoSčimo, ker prej ali slej bodo gpoznali, da izdajica ni nobenemu narodu v čast in korist, prišli pa iim bodo sčasoma prav drago. — Opomba: NaSe Sole natlačene ne dobijo lahko dovolj učiteljskih moči, a Nemcem se dovoli celo za »papimate« učence nakrat razred za razredom. Prokl— pravica! —a. Sv. Dah na Stari gori. Gotovo se ne bodete malo čudili, gospod urednik, da dobite tudi od Sv. Duha, ki je podružnica fare Sv. Jurija ob Šiavnici, enkrat kako poročilo. Pa ker je zdaj pri nas marsikaj novega, zato 86 mi je zdelo vredno, da to cenjenim bralcem »Slov. Gcsp.< sporočim. Ž3 pred nekaj leti smo na3o podružao cerkev Sr. Duha zelo okusno prenovili in jo obdarili tudi z novimi zvonovi. Zdaj pa zidamo pri naSi podružnici namesto prejšnje mnogo pretesne šole veliko novo šolsko poslopje zi stirirazredno Solo, ki bode delala čast vsem k Sv. Duhu vSolanira občinam. Toda nekaj me boli, kar dve največji duhovski občiai terbegovska in galuška pogrešata, to je dobre okrajne ce3te. Pa kdo jo naj napravi? M^rebitt okraj, zato ker bi se zvala okrajna. Žalibog, to pri nas ni v navadi, torej napraviti bi si jo morali že prej imenovani občini sami. In kje bi se naj ta nova cesta napravila? Gotovo le v zvezi s ptujsko cesto iz Drakovec kot podaljSek nove ljutomerske ceste skozi Terbegovce, Kutince, čez BoroSak in Smolince zopet zvezana s cesto, ki gre iz Radgone v Ptuj in kot najbolj naravnost zveza iz Ljutomera v Maribor. Tcda, kakor }e že navadno, bo mardikateri kratkovidnež rekel, kaj pa bi tega treba bilo. Ia vendar je treba, ako pomislimo, da skozi veliko občino Terbegovce ne vodi nobena okrajna cetta, skozi občino Galušak le na jedni strani in skozi občino Smolince zopet nobena. NajslabSe je v tem oziru za galuske vasi KutinSi in Renkovci, od koder se mora na GrabSinčak voziti skoraj eno uro, in v Cogetince dve uri, da se pride na okrajno cesto. Naj torej kdo presodi, ako v teh občinah ni okrajna cesta krvava potreba. Vsaki posten kupec se nas izogiblje zaradi groznega blata po naših cesteh in to posebno v jeseni, ko je kaj prodati. BoljSega človeka pa tako cela leta ne vidimo, ako se slučajno kateri ne zaide v te dolinice. : Toraj vzdramite se terbegovski, galuSki in smolinski občinski odbori in premislite, ali bi se ne dalo to upeljati. Nekaj podpore bomo vendar dobili za mostove od našega okrajnega zastopa, ki je baje kmetom tako naklonjen; proda navozimo par let sami, potem pa naj okraj cesto prevzatne, kakor jih je že veliko in za katere moramo ravno iako plačevati, kakor bi bile za nas zgrajene. Naj bodo prepričani predstojaiki teh treh občin, da bi jim bili za to delo hvaležai še pozni rodovi in da bi z novo okrajno cesto zasijala boljša bodočnost tetn majhnim dolinicam. Jeden Duhovčan. Staritrg pri Slovenjgradcu. Vsak četrt leta se komaj oglasi nekdo v Staremtrgu, tako bodete zamrmrali, ko dobite ta dopis. Čas bi že davno bil, da bi se oglasil, toda čakal sem. Mislil sem, da bo storil to kdo drugi, ki ima boliSe pero, kajti moje je že zarjavelo. Precej časa je že preteklo, kar se giblje novi zvon v naSem stolpu. Saj jo že dne 8. avgusta zadonel njegov glas po mislinjski dolini. Ta je sedaj največji v starotrSki dekaniji. Oa tehta 29 84 meter. stotov. Ko so ga peljali iz Spod. Dravcgrada v Staritrg, spremile so ga štiri deklice v belih oblačilih in veliko drugega ljudstva. Še predno je dospel v starotrško faro, pozdravili so ga farani s topiči. Pri cerkvi so ga zopet s topiči pozdravili narodni mladeniči iz Vrhov. Sedaj se pa že giblje v zvoniku in poje danes smrtno pesem tukajSnemu tovarnarju in premogokopu g. J. Farski. Mož je bil Csh in je veliko koristil za probudo naScga naroda. Bil je veliko let načelnik krajn. Solsk. sveta. Danes, dae 13. t. mes. so ga izročili materi zemljici. Dne 6. sept. so obhajali Nemci iz Slov. gradca odkritje Hugo Wo!f jvega spomenika. Prislo je v ta namen nekaj godcev iz Celja. Tudi »Siijmarka« je imela iste dni tukaj neko rabuko. Mesto je bilo ta dan vse v zastavah. Največ je seveda bilo franHurtaric. Raz ravnokar dodelano poslopje »Saagerhalle« je visela tako velika cunja, da je, se ne popolnoma suhi omet, pokal. Toda nekaj je vendar bodlo Nemce v oči, to je bil napis: Narodni dom in Giintherjeva gostilna. Na ta dva napisa so kazali neračurji s palicami ali s prstom. Najrajši bi bili seveda pogoltnili to hiSo, ako bi ne bila ena največjih in najlepSih v Slovenjgradcu. Tudi napis okrajna hranilnica jiru ni bil po volji. To dvoje poslopij je oatalo neokinčano sredi inesta, kakor bi hotelo kljubovati ce- lemu mestu, če§, tukaj je po3tavljena sila, ki bode pokončalo tvoje nemčurstvo. Spominjati se moram nekoliko Se govornikov pri odkritju spomenika. Prvi je bil nemški, od slovenskih groSev že preveč obloženi zdravnik dr. Harpf. ki je proslavljal Netnce in njih pesništvo. Za njim je nastopil usnjar in župan Potočnik, ki je zagotavljal, da bode občino vselej varoval ta spominek. Nazadnje se je oglasil 3e en Siidmarkovec ter slavil zopet nemsko pesništvo, posebno pa pasem »vaht am Rajn« ki je dvignila Nemce, da so prekoračili svoje meje, nakar so zapeli okolu stoječi Nemci pesem »vaht am Rajn«. Pomagati jim j^ moral tudi redar, slovenjegraSkih fotog.-tfiv tudi ni manjkalo. Mislim, da mi Slovenci ne zamerijo, ako me zapazijo kot radovedneža na sltki m9d Nemci. Sit nemčurskega hajianja sem jo popihal domov in sem gnal raje svoje Ijube ovčice na paSo. Pohorski ovčar.