»haja vsak dan zjtftag, tudi ob ned«Qah In praznikih. — Uredništvo Ulica sv. Frančiika Asiftegi flt 20, t nadstr. — Dopisi naj st poBHafo uredništvu. — Nefrankirana pisma m ne sprejemajo, rokopisi se ne vnCaJo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosorcli »4tt t .Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti«. — Telefon urednUtva to muh «tev. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo *«to K 40-—, ppi leta KJ^- M < mesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K S7— pol leta K i — Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vlnaifev. v irmi v ivii/, MInamora m« EDINOST Letnik X1IH, Posamezne številke zastarele 20 vin Oglasi trgovcev in obrtnikov »tm po 1 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita, oglasi denarnih zavoJo. -n/n n JO vin; oglasi v tekstn lista do pet vrst K 20.-; vsaka nadaljna vrsta K 2 Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin Oglase ^oreiema iuserutal oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poJHjajo upravi (Ista — Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti'. — Uprava in' ir. . ..JJelfek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. Št PoStmbran?! t: ; i : v 8-lt.ti52 Posamezna številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjem. - - - ■ • » ZVEZNA ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se Javlja: Na italijanskem bojišču zelo živahno topovsko, poizvedovalno, in letalsko delovanje. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se javlja: Pri Moriju iu na Monte Cimone so bile sovražne patrulje odbite. V Sedmih občinah so se italijanski sunki izjalovili. V dolini Brente je sovražnik potisnil našo predstraž-no črto nekoliko nazaj. . V albansken obali;t-. remiju so Italijani zaman poizkušali, da bi nam iztrgali v zadnjih dneh pridobljeno ozemlje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BfcROLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na obeh straneh prekopa La Bassee so bili delni napadi sovražnika od-bitf. Pri Havrfncourtu je napadel sovraSnk Njegov prvi naval nas je potisnil od vzhodnega dela vasi. Ponovni napadi sovražnika tekom dneva so se izjalo iti Jako močen koncentričen ogenj raše' artiljerije je pripeljal protinapad, tekom katerega smo se zvečer zopet popolnoma polastili črt, ki smo jih imeli pred bojem. Sovražnik je imel tn težke izgube in je ostavi! v naših rokah okoli 100 ujetnikov. — BO h nova armada: Zmerno topovsko delovanje. Sunki sovraž-irika ob potoku Omignonu so bili odbiti. — Armada nemškega cesarje^iča i Armada generala Karlowitza |e bila med Ailetto in Alsno zopet v težkem boju. Po večurni topovski pripravi so napadali Francozi od ranega j;:tra z močnimi silami. Na obeh straneh Ailette so bili odbiti od hanoveranskih in brunšvinških čet. B> atiiborski in gardni polki so po devetih težkih bojnih dneh, v katerih se je sovražnik skoro vsak dan trudil, da bi se polastit višin vzhodno Van-xailluna, .udi včeraj v hudem boju ii bližine, deloma s protisunkom izjalovili štiri Jako močno s topovi in minovkami pripravljene napade. Preko višine vzhodno Lafauza e prodrl sovražnik v ozemlje Allemanda. aš protinapad g je ustavil. Med Sancy-j:m in Vaitlyjem so se ponovni, deloma z cklopnjaki izvršeni sovražni napadi razbili pred našimi črta ni. — Galiwitzeva armada: Na obeh straneh ceste Verdun—Etain so Se Izjalovili sunki sovražnika. Med Cotes Lorrai-nes in Mczelo boji v spodnjem ozemlju pred našimi črtami. Sovražnik, ki je prodral de-13 z okiopniakl, je bil odbit. Topovsko nje je biio omejeno na nadlego valno i,'.: i.anje, ki je od časa do časa oživelo v z vez: s pehotnimi boji. — Včeraj smo sestrelili 9 sovražnih balonov in 46 leta!. BEROLIN, 16. Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča R'prchia n generala Bohma: V nižini Lysa in južno prekopa La Bassee smo izvršili uspešna podvzetja. Med Avrincourtom in Epehyem zg. daj ?jutraj srdit topovski boj, ki mu je pri Avrincourtu in južno odtod sledilo več na adov. Sovražnik je bil odb t. Tekom dneva je bilo lojno delovanje zmerno. Se« v.; r vzhodno Vermanda, ob gozdu Hotoonu i Esigny le -JGrandu pehotni boji. rmada nemškega ces rjeviča: Delni boji t; eJ Ail tto in Hišno. Po brezuspešnih sunkih zgodaj zjutraj je izvršil sovražnik zvečer nov napad. V splošnem je bil odbit. Sicer je vd rno točko iz bojev prejšnjih dni nekoliko iai.šril in se ustalil na južnem delu Vai!lya. M d Aisno in Veslo je bila pehota nede-! vna. Očistili smo iz bojev 14. t. m. Še stala mala francoska gnezda. Galiwitzeva armada: Od Cotes Lorraines do Mozele je od Časa do časa zvečer oživel topovski boj. Pred našimi novimi postojankami so se razvili na več krajih srditi peli • oji, pri kat-rih smo ujeli več mož. >VI~ je stal sovražnik približno v črti i 'esfies—Si. HiJaire — Haumont — Rember-c urt in v go» ;u Rappesu. Armaia vojvode Albrehta: Sunki sovražnika na lotarinški fronti so bili odbiti. V povračilo za neprestane napade na nemška mesta, so zmetala naša letalska brodovja v prei.kli noči na Pariz 22 000 kg bomb. Včeraj smo sestre i i 24 sovražnih letal in lo priveznjh balonov. Prvi generalni kvartirmojster pi. Ludendorff. joča nemSka pehota zojjet vržena. Sever- BUKAREST, 16. (Kcur.) Romunski listi I stahšče odobri tud* na Ogrskem J oda no mvrinco-urta smo nekoliko napredo- pozdravljajo avstro-ogrsko noto soglasno prišli ste dve lete' aU v odrskem narla-va» med v^ in prekopote. Ponoči le bH kot nov dokaz miroljubnosti monarhije, mentn ni nihče izpregovoril niti besedice 2 Posvetovanja Pri Hertlio*«, radi avstro- o tem vprašanju. Naše tališče je, da se mi m tefročam ogroem na naše postojanke ogrskega mirovnega koraka. \to vprašanje uredi v popolnem sporazu- 16. (Kor.) Kakor poročajo I«* Ma Ce bi ^ dobre S t ko uspešno odbit. Krajevni boji so ae vr-šfli včeraj pri Moenoresu. Ponočni napad sovražnika je bil odbrt. V odseku La Bassće smo zasedli Anohy les La Bas-see. Ameriško uradno porcCUo. 14. s pt. zvečer. — V odseku St. Mi-hiela so ostale naše sprednje enote s sovražnimi silami v dotiki in so odbile protinapad pri Jaulnyu. Sila in odločnost naših Čet In hrabrih francoskih divizij, ki se bojujejo z nami ramo ob rami, doka,uje dejstvo, da so fTa obeh straneh klina napadajoče sile dosegle zvezo In izvršiie st&vijeno jim nalogo v 27 urah. Razve.n osvobodit, e okoli 150 kvadratnih milj dežele in ujetja 15.000 mož, smo se polastili znatne množine materijala In uplenili nad 100 topov v^eh kalibrov, kakor tudi na stotine strojnic in okopnih možnaijev. Pregled -bojišča dokazuje, da je pustil sovražnik na cedilu velike množine municije in materijala, oblek in opreme, Nadaljen dokaz za naglico, s katero se je umeknil sovražnik Je dobro stanje mostov. ling včeraj opoldne načelnike večinskih strank, da se posvetuje ž njimi o položaju, ki je nastal v sled mirovnega koraka avstro-ogrske vlade. Konferenca je trajala od II do popoldne. Debate ^ ta se udeleževala tudi državna tajnika pl. ttin-tze in Waltraaf. Danes namerava državni kancelar sprejeti vodrtelie manjšinskih strank. .Švedska in mirovno vprašanje. BERN, 16. (f-zv.) Švedska je pozvala nordijske države, potem Švico hi Špansko, naj bi vsaka teh držav imenovala po tri delegate, ki naj bi pretresali temelje miru, v prvi vrst; vprašanje mirovnega razsodišča in razširjema haaške konvencije. - >VRA2NA URADNA POROČILA. Francosko uradno poročilo, t L 5ept. zvečer. — Južno St. Quentina smo pomeknili lastne čete do gozdnih obronkov pri Fontainu in Les C eresu. Med Oiso in Aisno smo na raznih točkah pri krajevnih napadih nekoliko napredovali. Kljub živahnemu sovražiemu odporu smo zavzeli vas Allemand in mlin La Faux in napredovali tudi vzhodno Sancya in severovzhodno Ctrfles sur Aisne. Število dosedaj naštet h ujMnikov znaša 23.000. Južno Aisne, pri Mervalu, smo napredovali in zavzeli vas Clennes in ujeli 200 mož. Angleške uradno poročilo. 14. sept. zvečer. — V odseku Vehan— Jeancourt in severozapadno St. Quenti-na so pridobile naše čete na prostoru. Nahajajo se v dotiki s sprednjimi sovrašnimi postojankami. Jugozapadno La Bassee napredujemo kljub odporu sovražnih strojnic. Severno odtod drže naše čete Črte nemških stretekih jarkov neposredno zapad-no Auchy les La Bassee m prodirajo v vas. Pri Havrincourhi je napadel sovražnik včeraj z znatnimi silami pod zaščito močne artiljerije in je vdrl v vzhodni de$ vasi. Po težkem boju je bila napada- Mtrovna akcija Ovstro-Ogrskc. NOTA ZUNANJEGA MINISTRA PAPEŽU. ProSflfa za potišpiranie nove avstrfefee mirovne akcije. DUNAJ, 16. (Kor.) Zunanje ministrstvo je posiaJo apostolskem« nunciju msgr. Vattre di Bcnzo dne 14. t m. sledečo noto: »Po Štirih letih nečuvene borbe in ve-lHeartsfcfli žrtev, boj, ki opustošuje Evropo, še m mogel prispeti do odločitve. C. kr. vlada Je v •dufro spravltfvosti, ki je bil izrađen že v noti 12. decembra 1916, sklenila, da se obrne na vse voiujoče se države m jfli pova^M, da z zaupno in neobvezno tzmejifaMo msslf pripravijo pot miru, čafstnemu za vse dele. Pri tem »5c c. m kr. vlada s hvaležnostjo spominja pretresljivega poziva Njegove svetosti papeža v preteklem letu na vse vojujoče se države, ki Je poživljaj k sporazsumi rrv bratska edinosti V prepričanju, da želi Sv. oče tudi sedal, da postane trpeče človeštvo kmalu zopet deležno blagoslova miru, upamo trdno, da bo spremljat naš korak s simpatijo in ga podpiral s svojim na vccni svetu priZfiajniTTt moraličnini vplivom. V tej misH prosim Vašo ekscelenco. da /vredio^te priloženo besedilo note Njegovi svetosti Nemški glasovi o avstro-ogrski noti. BEROL1N, 16. (Kor.) Listi ne stavljajo v uspeh avstro-ogrske note nobenih prevelikih nad in izražajo bojazen, da ho do-vedla le do večjih naporov s strani zaveznikov, ker se zamore smatrati kot slabost. »Vossisehe ZeiUrag* pravi, da gre na vsak načnn za dejanje, za katero ]e odgovorna Avstro-Ogrska. Postopanje, ki ki §e je poslužuje tu Avstro-Ogrska za dosego miru, ne smatramo niti za novo, niti za posebno, zato pa za nevarno. — >Borsenkurier« piše: Radi domnevamo, da so dunajski vladi znana dejstva, ki o-pravtfujejo mirovni optimizem ; ravne-tako ne poznamo vsebine mirovnih predlogo, od katerih pričakujejo i-estavitelji note ugoden učinek na nasprotnike in odobrenje zaveznikov. BEROLIN, 16. (Kor.) »Norddeutsche AUgememe Zeitung« piše: Odmev, ki ga je napravila znana nota Avstro-Ogrske na vlade vseh držav v nemškem časopisju, je nov dokaz za že tako često dokazano resno mirovno pripravljenost našega naroda. Povsod- se kaže dejstvo, da od našega zaveznika izvršeni korak v Nemčiji ne samo odobrujejo, am-pak da tudi odgovarja duhu, v katerem smo cd začetka bojevali skupni boj za bodoče blagostanje zveznih držav in narodov. Ako se pojavljajo v nekaterih krogih prebivalstva dvomi o uspehu nastopa našega zaveznika, temelje isti le na izkušnjah, ki sino jih doživeli mi in naši zavezniki dosedaj v vseh slučajih, ko smo delovali za dosego sporazuma. Ti dvomi so pop-o-no-ma upravičeni, vendar pa nič ne izpremi-niajo na pripravljenosti nemške vla-de, da se rada m brez odlašanja udeieži razgovorov, do katerih naj bi prišlo sedaj vsled nove inicijative Avstro-Ogrske. BEROLIN, 16. (Izv.) Francoski listi dosedaj še niso dobili Burianove note, je pa malo verjetno, da bi imel ta korak uspeh. Kot glavni vzrok se navaja zagrizenost en ten te in vojno razpoloženje Ainerikancev. Splošno mnenje je, da bodo vsi sovražni časopisi odklonili ponudbo. Tak bo gotovo tudi odgovor sovražnih vlad, ako bodo sploh odgovorile. Burianova nota v sporazumu z nemško vlado. BEROLIN, 16. (Izv.) Avstro-Ogrska vlada je obvestila nemško vlado o svojem nameravanem koraku. Nemška vlada spremlja ta korak s simpatijo in pričakuje uspeh z največjpm zanimanjem. Notranji glasovi BERN, 16. (Kor.) Švicarski listi objavljajo noto m komunike avstro-ogrske vlade dobesedno in prinašajo obsežne komentarje, v katerih iskreno pozdravljajo korak grofa Buriana. Oroi Tisza komisar na Hrvatskem. DUNAJ, 16. (Izv.) Kakor smo izvedeli iz ogrskega vira, bo bivši ogrski ministrski predsedn k grof Štefan Tisza imenovan za komisarja na Hrvatskem. Nesoglasja v o2rski vladi DUNAJ, 16. (izv.) Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je bil danes -sprejel od cesarja v pose* m in daljši avdijen-cl. Že dva tedna :se nahaja" njegov kabinet v krizi. Dr. Weker!e namerava ustvariti veliko vladno stranko, ki pa je nemogoča brez grofa Tisze "n njegovih pristašev, ta pa noče služiti dr. \Vekerlu. V kabirie-tu samem je precej nesoglasja o jugoslo-vantikem in o prehranjevalnem vprašanju in o razmerju med vlado in bankami. Ako odstopi dr. Weker!e. se bo grof Buri a« zavzel za zope^no imenovanje grofa Tisze. domneva sc p a. da še ni prišel čas za vrnitev grofa Buriana na čelo ogrske vlade. Ce bo odklonjen Buriauov predlog. potem odstopi tiuii on sam. Kot njegov naslednik velja oa-ms princ Win-dischgratz, ker mora bit? en Madžar zastora:! v skupni vladi. Baron Sur kotač na Duiialu. DUNAJ, 16. (Izv.) Načelnik deželne uprave v Bosni generalni polkovnik baron Sarkotič je prispel na Dunaj. Bolezen LIoycSa Georga. LONDON, 15. (Kor.) Lloyd George ie imel prav zadovoljiv dan. toda popoldne se je zvišala mrzlica in se pridružil čui izmučeni a. Bogastvo Španske. BEROLIN, 16. (Izv.) Španska državna banka ima sedaj 2500 milijonov zlaia proti 500 milijonov pred vojno. To število dokazuje, kako je Španska v vojni obogatela. Hr^fsKs \i]m o JusosIsoljL Zaradi zadnjr!i dogodkov na Hrvatskem, zlasti taikoimenovane »banske krize«, obenem- pa tudi z ozirom na jugoslovansko gibanje kot tako je »Neues Pester Journal« poslal v Zagreb svojega posebnega poročevalca, da se prepriča na licu mesta, kako.stoje stvari. Ta poročevalec je govoril s predstavitelji raznih političnih .-truj na Hrvatskem in objavlja sedaj te razgovore. Za spoznanje razmer na Mrva irskem so te izjave gotovo pomembne, in ziio naj jih podamo vsaj v glavnih potezah tudi mi. Ban Anton pi. Mihalovich. Ko je poročevalec omenil banu, prvemu prectatavitelju koalicijske vlade, -jugoslovansko vprašanje-, je vzkliknil ban: »Za božjo voljo, le nikakršnega interv'e-wa. Moj položaj je težji od položaja odgovornega urednika. Gospodje morejo pisati in misliti, kar hočejo, toda jaz naletim na tisoč nevšečnosti, ako se tudi ena sama moja beseda tolmači napačno.« Ban je zanikaL da bi rned njim in ministrskim predsednikom obstojala kaka nesoglasja, a se je izognil odgovoru na vprašanje, ali je že ime4 kake konfernce o jugoslovanskem vprašanju z drugimi vladnimi mesti. Poudarjal pa je. da bo zgoodovinska zveza med Ogrsko in Hrvatsko obstajala tudi še dalje./Obe deželi ste zvezani po zgodovinskem razvoju in zemljepisnem položaju. Hrvatje žele z Madžari živeti v miru in skupnosti. V hrvatskem narodn ne obstoji namen ločitve od Ogrske. Pri reševanju jugcslovankega vprašanja se bomo držali onega, kar nam narekuje ustava in ves naš zgodovinski razvoj. Ta zgodovinski razvoj pa nas vzporeja z Ogrsko. Naloga madiarskega časopisja bi morala biti, da goji dobre odnošaje med Ogrsko in Hrvaitslco, ne pa da razdražuje. % Predsednik sabora dr. Medakovič. Predstaviteli vladajoče večine v hrvatskem saboru, srbsko-hrvatske koalicije, saborski predsednik dr. Medakovič, se je na vprašaoije, kako stališče zavzema v jugoslovanskem vprašanju, skliceval na adreso saborske večine, predložene v tem vprašanju kralju, v kateri se zahteva ze-dinjenje hrvatskih dežela Hrvatske, Slavonije, Bosne in Dalmacije v habsburški monarhiji in skupnosti z Ogrsko. »Vsebina te adrese,« je dejal dr. Medakovič, »tvori naše narodne težnje in označa naše državno stališče. Mi smo mislili, da se to pri tem. Mi stojimo na stališču zgodovinskega razvoja dežel krone sv. Štefana; toda upošte^i se morajo tud-: razmere, ki so se razvile od leta 1868. sem. Naša želja po samostojnosti ne pomena, da se hočemo ločiti od Ogrske____Naše finančne zahteve se morajo upoštevati. Tudi Koloman Szell ni brl proti temu, da postane Hrvatska finančno avtonomna. Mi ne želimo, da bi nas vzdrževala Ogrska, ne /climo pa tudi, da bi se z nami postopalo mačehinski. Ne smejo se delati pogreški, ako se želi srečno in uspešno rešiti jugo-slovansko vprašanje.« Dr. Srdfan Bnđisavljević. O dr. Budisavljeviču, predstavitelju na stališču jugoslovanske majniške deklaracije stoječe skupine politikov ckoH * Glasa Slovenaca, Hrvata, i Srba«, pravi madžarski poročevalec, da velja za iz-boraega poznavalca jugoslovanskega vprašanja. Bil je zapisnikar v ogrskem parlamentu, a je odi ožil to mesto, ko je izstopil iz hrvatsko-srbske koalicije. Dr. Budisavljevič je rekel poročevalcu, da je vedno izvajal posledice iz svojega stališča. ne brigajoč se za nevšečnosti. Onr>, kar mu pove, da re njegovo prepričanje. - Mi Jugoslovani____ ^Preje se je govorilo v Zagrebu: mi Srbi. Jugoslovani, to je nova beseda.« »O ne! Pojem jirgoslovansrva je ravno tako star, kakor jugoslovanski narod. Srbi, Slovenci in Hrvatje govore eden jezik. Razlika v veri ne loči teh mirodinosti, čutijo se ena. Strossmayer je ustanovil jugoslovansko akademijo, ne pa hrvatske. Med Hrvati in Srbi ni več sovražne tekme. Izbrisala jo je vojiia. V čaisu, ko se poudarja samostojnost in svoboda vseh narodov^ hočemo tuda mi Jugoslovani svoje mesto na sohicu. Zemljepisnih meja vobče ni med Jugoslovani. Povsod, kjer živi naš narod, obstoii ena in ista želja, da se zedini in da ne živi več pod raznimi žezli.« \ *Ali se nanaša to tudi na Bačko?« »Ponavljam, povsod, kjer živi naš narod. Oblika vladavine, v kateri se dogodi io, ni glavna stvar.« •'Toda ta "jugoslovanska država zapre Madžarjem pot do merja.« »Ne! To je upravno vprašanje, katero sc more rešiti popolnoma skladno z ustanovitvijo jugoslovanske države. Tudi Srbija je dobila po balkanski vojni pristanišče v Solunu.« A1 i to ni isto.« »Vendar. Mi Jugoslovani ne bomo nikogar ovirali v njegovem svobodnem razvoju. Dr. Wekerle je v jugoslovanskem vprašanju že vprašal tudi bosenske ;,oHiike. hrvatskih pa še ni. Ako se skuša rešiti to vprašanje, ne da bi se vprašal narod, bo to zelo nevarno. Izvzemši maj-h:::> skupino hrvatskih politikov, stoje vsi na stališču, da se moralo Jugoslovani zc-diniti v eni državi?« Dr. Budtsavljević, ki je popolnoma po- tudi še i drugmii politik? in pubfccisti vi ^Zagrebu, in poudarja radosini poia\, da v Zagrebu ne žele rešitve fngoslova^-ke-ga vprašanja brez fhrrske. Med Zagiebofn m BiKfcmpešto da sc gotovo, dasiravno tižko, doseže sporazum. StnuHa tfžašKti Mimm nameščence« in prhTiorsKsža stMellsloo. V cedeljo zvetei je izbruhnila stavka tržaških obCifiSkih nameščencev in v^th ž njihovo organizacijo zvezanih organizacij. Ker se je priključilo stavkajočim ludi delavstvo v mestni plirarni in elektra ni, in se je ustavi! obrat, je m s!o osta!o brez plina in elektrike, tako da je moralo počivati vse de^o Ker so stroji v naSi tiskarni prirejeni za električni oziroma plinski obrat, in je tiskarna ostaa tu^i brex razsvetljave, nam včeraj ni bilo mogoče izdati lista. Izšel je, s trudon in Jc?avot postavljen in tiskan v rečnem deh», edino le „Lavoratorefc, vsi drugi :r?aški Usti pa niso .v> Gibanje tržaških občinskih nameščencev iT vsega primorskega učiteijstva ima svoj vzrok v spioš nih in prav posebej še v niiho-vih neznosnih življenjskih razmerah. Po dolgem moledovanju, s katerin pa niso dosegli nikakršnega zboljžarja, so vse udeležene organizacije sklicale shod na nedeljo, 15. t. :i «.b 10 dopoldne v dvorano bivšega f i lah armo ničnega druš+va.^V Shod Je otvoril ob velikanski udeležbi p edsedni'; organizacije tržaških občinskih nameščencev. Pere z, ki j- poročal, da so nn shodu zastopane naslednje ozganlzacife: komisija strokovnih organizacij, tr?a*ke tljnvske organizacije, italijansko in slovensko učiteljstvo sosednjih dežela in srednjih šo! (občinskih*. Nadalje je poročal o vseli korakih, ki so se storili za dosego zboljšanja, a so bi i vsi zaman. Odgovori pristoiečih činiteljev na i ah te ve učiteijstva in uradništva so biti negativni. za \se dr ge pa nezadovoljiv. Nato je učitelj R a u n i k predlagal, da naj Zvezni odbor in komisija strokovnih organizacij odideta nemudoma k namestniku In vladnemu komisarju ter z htevata do očen in končnovcljaven odgovor na vse podane zahtev, ter potem fakoj poroča a zboroval-cem. Predlog je bil sprejet soglasno, nakar se je zborovanje prekinilo in odšlo odpo slanstvo k namestniku. Ob 11V4 dopoldne je namestnik sprejel odposlanstvo ter izjavil, da je v splošnem poučen o razmerah občmshih nameščencev. Ker pa se je vrnil šele prejšnji večer v Trct, ne pozna vseh podrobnosti vprašanja. I javil je, da takoj, ko od odposlanstva dobi pojasnila, stopi v stik s finančnim ministrstvom ter stori vse, da se zadovolji željam občinskih nameščencev. Zastopniki razri i nameŠčenskih kategorij so nato natančno razložili namestniku potrebe in zahteve posameznih kategorij. Namestnik je odgovoril, da bo dobrohotno u-pošteval zahteve vseh občinskih nameščencev. Obžaloval je, da ni mogel presojati posamemih vprašanj, ker se je šele prejšnji večer vrnil v Trst. Obljubil je, da bo takoj govoril s tržaškim vladnim komisarjem, s predsednikom Isirske dexe!ne upravne komisij livor. svetnikom Lasciacom in deželnim glavarjem dr. Faiduttijem v svrho mir- učen "o jugoslovanskem vprašanju, pravi | ne rešitve zadeve in stcrii sam takoj vse, poročevalec, ne pozna več razlike med k r je v njegovi moči. Povabil je nameščen-Srbi in Hrvati. Po njegovih nazorih so da- nes samo Jugoslovani v Strossm'aycr-ievom, Stad!erjevem( ?) in Je&iičevem smislu. Fraukovski deiaincilantje. Dočrm so vse ostale, dasiravno si nasprotujoče iziave bile podane, rekli bi, v nafeiostornejsem parlamentarnem tonu, je pred itaviteij frankovcev, dr. Aleksander Horvat tudi to priliko roraoii za zlobna podtikanja in običajne denuncijacije. ^Naše vprašanje ni jugoslovansko«, je dejal, »temveč čisto hrvatsko. Ako vam pravijo, da med Srbi in Hrvati rri razlike, vas varajo.« Dr. Horvat se ie strastno za- .. . . . . .. . , j'" , , . orrar»' znf ga odbora in strokovne komisije, nakar varoval proti istovetenju hrvatski štren,- Zvezni odbor 7 vsemi nroti d;Vma C. e.-KCL-iT«t ?n d^vnr^imi 7»htftvr» -e ezni ouoor z vsemi proti a\ema gia- s vo, da pošlje sve je zastopnike na konfe-lenco z vsemi pristojnimi oblastmi, ki se raj bi vrši«a že v sredo dopoldne. Če bi pa zastopniki nanicšče stva vedeli kako boljšo por, naj Jo pa povedo. Naznanil je odposlanstvu, da naj pove svoj m tovarišem, da dobe končnoveljaven odgovor na svoje zahteve in da naj ostanejo mirni. Zagotovi: je pouovno odposlanstvu, da aiori vse, kar j v njegovi moč1, ua se zadovolji njihG\im zahtevam. Končno je izjavil, da bi se tudi ne piepovedaio zborovanje, ki se naj bi vršilo potem pr hod jo nedelo. O namestnikovem odgovoru se je vršila nafo dol^otiajna razprava na sestanku Zve- Ijenj s srbskimi in slovenskimi. Z ah i e val je pripojitev Bosne in Hercegovine Hrvatski, toda v okv'tu monarhije. Govori se o novih mejah sosedne države. O njih nočemo slišali ničesar. Naši vojaki so se berili na Doberdobu in v Vofinji za celotnost naše monarhije. Nobenega Hrvata ni v češko-slovaškrh legi-jah. Zavarujemo se* torej proti istovetenju s kakimi Srbi, katerih se veliko bori sedaj proti nam na italijanski fronti. Jugoslovansko vprašanje je »šlager«, da se zastruplja žnjim hrvatska mladina. V zagrebških šolah se smeje in mojim otrokom, ker se priznavajo za Hrvate. Pozabil se je že sarajevski atentat in Srbi se favorizirajo. Grof Ester-hazy je obljubil, da pridobi hrvatstvo oni vpliv, ki mu gre, toda v tem so prišli zopet do oblasti kompromitirani Srbi, ki se zopet počutijo zelo dobro in so tudi obogateli v vojni. V avstrijskem parlameutu podaja dr. Korošec izjave, ki so naravnost po vražje istovetne s proglasi srbsike vlade na Krfu in s propagandističnimi zahtevami entente. Mi želimo naše odnošaje urediti v okviru sv. Štefana, toda pošteno i:i hrvatski.« »Toda to ie popolnoma unijonistično stališče,« je pripomnil poročevalec. »Ne, to je popolnoma hrvatsko stališče; mi želimo enakopravnost, brez škode za monarhijo. Mi smo dobri patrijotje, četudi nas demmeirajo in preganjajo, ker se drznemo ostajati Hrvatje.« Poročevalec pripominja, da je govoril sovom - sklenil, predlagati zboru, da na se. končnoveljavno sklepanje odgodi do četrtka, dan po konferenci, kakor jo je predlagal namestnik Na zborovanju, ki se je potem zopt t n.'. đaljevao, je predsednik Perez stav il ta predlog, pri čemer pa se je pokazalo takoj, I da zborovalci niso zanj. Proti predlogu je govoril istr ki učitelj Raunik in se izjavil za opustitev dela. V imenu strokovne komisije je govoril giavni urednik „Lavoratora", Passigli, in pozival iborovalce, da naj do-j bro preudarijo, kar mislijo skleniti. Ker se j nudi prilika za pogajanja, W morejo v par! dneh dovesti do zadovoljive rešitve zadeve, bi bila zmota, če bi se proglasila opustitev' dela v najvažnejših mestnih zavodih. Odgovarjal je Raunik. Sottomini in Nicolao sta, se strinjala z odborov m predlogom. Raz- i prave, ki je bila zelo živahna, je trajah do • poli 5 popoldne. Končno se je skoraj eno- i glasno skienila opustitev dela. Ob poli 7 je namestnik -ponovno povabil k sebi zastopnika strokovnih organizacij, Pas9:glia in Schmiedeka. Pri posvetova-! nju so bili navzoči: vladni komisar, na--meetništveni podpredsednik I.obmayr, policijski ravnatelj dvorni sv nik dr. Mah-j kovec in zastopnik vojaške oHasti. Namestnik je izjavil, da v svrho mirnega' isporazuma in da se odvrne zlasti za ubožnejše prebivalstvo vefcka nadloga, predlaga za podlasro pogajanj, ki naj bi Stran li. „EDINOST* &t£V. 253 V Trsta, dne 17. septembra 1918 se prrčela v ponedeljek dopoldne, nasleđ- »a'stvo tako va2&2h občinskih savodov. Na-i Išče se Neža Lcbaa :oj. Gaberšđk iz Ga- me: 1. Za občinske uradnike: izenačenje z dižavuhni uradniki. 2. Za učiteljstvo: izenačenje z državnim učitelistvom v Trstu (najmanje pa take doklade, kot 90 se dovolile na Kranjskem). 3. Za delavstvo: Kar največja ugodlji-vost v privolitvah poleg že doslej določenih, s poselvirim ozirom na kategorije z najmanjšo mezdo ter težavnim in odgovornim delom. Namestnik je obljubil, da se pošteno poskrbi tudi za druge kategorije občinskih nameščencev, kakor v bolnišnicah, ubožnici itd., da bo najmanjša doklada 4 K na dan, da se tudi takoj izpo-sluje ugodna rešitev zahtev istrskega in goriškega uciteljstva. Namestnik je teja-vil. da jamči on sam, ne da bi šele vpraševal fman-eno ministrstvo, za izpoljiitev teli obljub, in da se zato pač namesčenstvo lahko mimo zopet vrne na delo. Zastopnika organizacij sta namostmko-vo izjavo vzela na znanje, z namenom, da poročata občinskemu nanieščenstvu. me tnik je zato če v neueijo zvečer izdal sporazumno z merodajnimi vojaškimi oblastmi odredbe, s katerimi je pod vsakimi okoliščinami zagotovljeno nadaljno obratovanje elektrarne in izdelava kruha. V obratu mestne plinarne je vsled v nedeljo zvečer nep siedno izvršene ustavitve dela iz tehniških vzrokov začasen zastanek neizogiben; vendar pa se bo sto ilo vse. da se ta ravno za revne sloje prebivalstva tako občuten zastanek skrajša. Tudi g'eđe bolnišnic in vodovoda je ze izdal vladni komisar vse odredbe, da piepreči škod j: ve posledice ustavitve dela. Namestnik je naprosil končno došlece, naj obvestijo prebivalstvo o tem, da bo osebno storil vse, da prepreči, da bi bila bsrji h. it. 10, staia 75 kt Kdor bi o njej kaj vedel, naj nemudoma sporoči ,B guo-skemu oddelku deželnega odbora goriškega, na Dunaju Vlil. Schlesingerplats 2 ».« Šolska refekclja. Vpisovanje otrok, ki letos vstopijo v prvi razred ljudske šole (rodbine, ki imajo rdeče prr črtano izkaznico), se bo vršilo Še danes in JutrL Dare-, v torek, so na vrsti s priimki z začetnico H—R jutri, v sredo, pa oni z začetnicami S—Z. Kdor ne prijavi izpremembe šr!e, se mu zna zgoditi, da ostane brez reakcije od 1. oktobra dalje. Vpisovanje se vrši v pa--vigonu mestnega vrta od 2.30 do 6 pop. Zi novovpisane je treba prinesti s seboj poleg živilske izkaznice tudi otrokov krstn; lis , za izpremembo šole a i za ponavljanje mestu in prebivalstvu vsled sedanjega gi- ^ "S • * • -- v v} ha„Ja ^rror mnfivp a,tnvn ttnn&evL dnžim ram da pa zadnje sos ro spričevalo. Vpi- bania, čegar motive gotovo uposieva, docim mora sidanjo obliko gotovo graja'i, naložena še nadatjna nepotrebna in nadvse obžalovanja vredna bremena. Namestnik je naglašal končno, da to njegovo stališče napram nedeljskim dogodkom nikakor ne pomeni, da se bo svojemu prepričanju pri nemo rudi naprej trudil za te- v>. - 1 _ , f>> ■'»•Mir "T - —J ------ ---- Ob 8 zvečer se je vršila ponovna skup- | žavne razmere v p oštevajoč j ureditev pre-i seja strokovne komisije in zastopniKov j |eirtko7 mestn,*|, nć.stavljencev vseh kategor j. na seja siroKovru: auiuim,c iu I jemko/ mestnih n&stav!jencev Zveze občinskih nameščencev. Z vsenrr « • # # . ~ preti enemu vladnega komisarja tržaškim ob- dati odboru, ki vodi grbanje, ^naj^pozo-j ranjencem. Vladni komisar mesta Trsta je izdmisso nI. Campo S. Oiacomo 19. Rizzia^i ul. Deir Istria 1, Rivolt ul. -del Liovd 7, Godina Skodenj 13?. Oat/nig Ske>dcni 50, Zvetan Sv. Ivan v- Ida. CENE: Proda se dvorcc (vila) z zemlji£lirano sobo Čisto, Si ln£no UUopuUlUlU sobo v sredini inesta. Ponudb« na In-i. odd. Edinosti pod „Ućiteljicj.". I70H gospodični želita radi pomanjkanja znan-stvi prijateljstva t mladeničema. Po nU'Sbe s sliko pod „Dorit in Mi j m" na Ins odd, F din osti. " 2695 Hladi Samo na debelo. Levi, Tr-t ~ " rije in drobnine. — Jakob col o 19. Tr t. ulica S. Nl- 314? PfltftAVftC Anton Jarkič posluje v svojem atelje)« rUiUslUl t Trstu. Yxa del le Poste št 10. 40 Prodam novo in staro pohištvo. Benfiifi, (brivec). — O pii ne, 17i g Sode, velike in majhne, pripravne za shrumbo Čeftpelj prodam Petronio 2, < nliC. 1707 §411 k| i'bornega jabolenika kupi Fokla ec, "JU »I ulica «.;enpa 2H. 273u ifiitnt v najem hišo z zemljiščem. — Škorklj Uit lil (vetta) 660, Mahniv. 27u2 SMi io ttalilaoski zdravoiHi ii ! Kdo bi bil priprav jen z menoj z lnen'ati službeno mesro. Polkovni zdravnik v ros. dr. Geza F.-.-nk, Honki ^Primorsko) Rese-vespital. — Morcbit a dru^a udelitev po želji na Piimorskem zajamčena m ^ S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre f žalosfno vest; da je naša preljubljena soproga, oz roma mati in tašča Tarasa Kludcr rol. Čok Pr r - iji deli s prlkJad-o po K 1160 Za in H de]} s prikiadi) po K 13'00 kg. m po kra-ki in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti dan-s v Gospodu zaspala v naročju svojih dragih. Pogreb nepozabne pokojn ce se bo vršil 17. t. m.( ob 5 p;p., iz hiše žalosti v Lonjerju št. 49, naravnost na pokolišče na Kat nari. LONJER, 16. septembra 1918. . IVAN KJUDER, soprog. Andrej (odsoten), Fran, sinova. Tereza in Marija por. Čok, hčeri. Peter Čok, c. kr. redar, Anton Čok (odsoten), zeta Josipina in Marija, sto h i vnuki in vnukinje Novo pogrebno podjetje, Corso 47. te-^M i po občinskih nameščencih in nameščencih ' IZ garnizijske bolnišnica št. 9 na vojaško poobSinjenih podjetij in se soglasno izre- pokopališče. ka za opustitev dela.« Poziv! Vse one starše, ki bi želeli vpisati Danes se stavka nadaljuje. • » » Namestnik o stavki. Včeraj se je zglasilo pri namestniku več zaupnikov tigovskeqa in obrtnijs :ega s anu, da se informi ajo o položafu, ki je nastal vsled ustavitve deia o: činskih nas avljencev. Nam stnik je naglašal, da že od ne dai pcpclnoma uvažuje m tterijeina stremi;enj" tržaških občinskih nastavijencev v eh kat.-gorij in da se je ra pristojnih centralnih n.tstih že ponovno zavzel za zboljšanje gospodarskih razmer nas.favl:encev. Za ibog je vsled prtkamega finančnega polož ja mesta, ki je se*"? j za kri je nu> h tekočih potrebščin navezano tudi na*državne prispevke, še tako j svetnik in vpisan v imenik ka unskih žago-upravičene zan-tve mogoče upoštevati le vornifcov pri civilnih kazenskih sodiščih, je sukcesivno in ne vedno v polnem osegu. Kar se tiče sedanjih Želj občinskih na-s'.avliencev, ^e je namestnik takoj po rt=tk i z Dunaja esebno inf rmiral Za obtožene mornarje. V sredo, 11. t. m. so poslanci Stanek, Soukup in Dulibić v imenu Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba posred o ali pri vojnem mi istrstvu in generalnem avditorju v prilog naših mor-naijew, obtoženih za a Ji upora meseca februarja t 1. S kakim u-pehom, se pukaže. jugoslovanski klub je isial uird vse.nl člani kakega zago vornika, a i '2a!, oni katerim b» bilo mogoče pievzeti obrambo nho vpisani v seznamu zago ornikov pri vojaških sodiščih. Posla nt c dr. Dulibić, ki je sodni prosil pri domobranskein-Jn vojnem miti -strstvu, da ti ga tudi \pisali v seznam ka ženskih zagovoriiikov pri vojaških sodiščih, o n j h in Njegova prešnja je bila zavrnjena, ker vo-in obljubil ne sama tiobrohoino preštudi- ja5ki kazenskopravni red piipušča samo ran;e predloženih zahtev, ampak d. I turi v j odvetnike kot zagovornika pri vojaških so-celi vrsti raznih točk ko-kretne obljube, kijdištih, ne pa drugfn kaže::skih zagovornikov, pomenijo bistveno zboljšanje sedanjega Počitniške nadzornice CM vrtcev so vabljene, da se udeleže sestanka danes, v bistveno stanja. Zato j4 tembolj čudno, da so učitelji, kakor tu Ji nastavljene! mestnih cbratov sklenili .takojšnjo i s avte v deln, vs'ed česar so ravno pomoči potrebni sloji prebivalstva In bo'niki v ob.insklh bolnišnicah najbolj prizadeti. Mapram temu postopanju, Čegar pos edice ' se močno občutijo na vseh poljih javnega i Življenj?, nastaja za državno upravo dolžnost, ' da deluje s po ni.n po v d rkom in z vsemi , silami na to, da se vzdrži obrat za prebl- torek, 17. t. m. ob 5 pop. na CM Šoli n Acquedottu. Most kod Anienala pokraj Novigrada zatvoren. Nedavno |e uleglo nekolikp stupova mosta na ušću rl eke Mirne !'od Anienala pokraj Novigrada te se je most spustio tako, da je prolaz preko tog mosta po gibeljan i za kola J za ljude. Da se zapriječe nesreče vlast |e dala zatvoriti rečeni most za n~ odre d j eno vrijeme. Netom bude moguće, most će biti popravljen. tadns galerija v LJu&ijsnf. Ustanavlja se slovenska umetnostna galc.'ja v sredisču Slovenstva. V Ljubljani i;aj se -dvigne akropola Ravenskih lepi:: irmevrposti. naiviSja umetnostna ustanova ižaroja, ki naj zbere in ohrani najboljše umetnine vseh časov, kar jih je vsrtvaral slovenski 'jenij. Narodna galerija nai razkrije vseimi sve-tn obstoj in bogastvo naše upodablja j oče umetnosti. Kar je vod-l akademija znanost-;. je lepi rmetnost; narodna gaieriia. — Umetnostna galerija raj Slovencem zaroto i ^las polnodcul-turr.ega naroda in dokaze visoko .kuUurm^t Slovenstva. Društvi »Naroir.a galenja«, ki se je zi. cm val o v Liiibliani. ima nalogo, usla-novvt: in vzdrževati slovensko rmetnost-no galerijo, kjer naj se zbero najimenitnejši slikarski, ki^arsid, grafitni in ^:avbar-ski u otvori stvariteljev slovenskega pokoljenja tare in nove dobe; z^hm-žiti hoče ob:-triječe zbirke in posamezne, raztreseno slovenske umetnine-, pridobivati novel umotvore, pospeševati razvoj slovensko! upodabljajoče umetnosti ter raztegn-ti; svoj aeiokrog na vs*e slovensko ozemlje. Društvo »Narodna galerija« ima namen, zgraditi ali pridobiti dostojen dom sio-venski upodabljajoči umetnosti, kjer se naj nastani Narodna galerija. Da deleže svoje smotre, nabira društvo gmotna sredstva (darila, tesiate in cio narino) m pa umetnine (darila in testa-te1. - Društvo »Narodna gaierifa* i=ma pmeg častnih članov, k DOB KO PLAĆENO, te oa^nran dostatan dohodak, traže se samo takvi refl^ktanti, k^ji ne l;»ve z»kutniin trgovinom, niti — kakvim ntizgrednim poslovima. Pismene ponuJe na zit o.\ /a o^laSivanje J. BLOCKNTSK, Zagreb i c3t pretinuc I. — 78II , Hrvatska — IJADRMIKU BANKA Trst* Via Cassa di Rfs^irmlo 5 (Lastna posto^fe) Kapital ki re3«uwa K 23,500.000. - FTLIJAL.K K: Dunaj Tegeth»»fsti as?- 1 » Dubrovnik. Kotor, LJubljana, Metković, Opait^a "Split, Šloenik, Za Jer. VLOGB NA KNJIŽICE - 1 O - Emllla Ceregato Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo. trgovino pisonilikni to Šolskih potrebščin Prodna razglednic In Igrač vseh trst Mddi si Mntiltvenlkl a o ve a Iv U od dneva vloge do dneva vzditja. itentai da plačuje banki avojes;^. Obreatovanje vlc^ tekočem in tiroračunu p j ao^fovoru - A'-tra U čeki in nakaznic na vsa la-iri inoz:? aii-i ■..•'i KUPUJE IN PRODAJA: rre Incuta« p\pirje rante, obligacije, aatama ptoM, jprijoritato delnice, srečke, valute devi te, promese itd iiaje PREDUJME na vrednostne papirje in b aaro ležeče v javnih akladUi.h. SAFB DEPOSIT3 PROMESE.--Prod.ja sr-*ftk razredne lote rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrzni izgubi, revizija Žrebanja srofik L L d. brezplačno. Stavbni kredit, remboora krediti. Borzna naročila. — Inka-»o. MENJALNICA.----ESKOMT MENIO Telefoni; 14«3, 1793 in 2ti7d. Urad«« nrti od • da t popoUn* Brzojavi: JADRANSKA.