Lljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE t&TO XXV. - številka 11 J^ovtteljl: obč. konference SZDL J^rJ*' Kranj, Radovljica, Sk. Loka jj^rtK — IzdaJa cp corenjaki tisk JJjS Glavni urednik Anton Mlklavčlč zgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 9. 2. 1972 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 195* kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk ln sicer ob srcdab In sobotah. **A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO sernovi Nagrajenci *a leto 1972 Jj****1! IVAN JAN je dobil ."^Hovo nagrado za svojo 2J«0 Dražgoška bitka. Po-jjv^e mu jo vseh pet go-^»kih občin hkrati. Akademski slikar IVE SUBIC si je Prešernovo nagrado zaslužil s 30-Ietnim ilustrator-skim delovanjem. Podeljuje mu jo skupščina občine škof-ja Loka. ^Ste'j LOJZE ZUPANC Je *biri! '^^rnovo nagrado za »Os« P°vesti Zlato pod Ble-•kS;. PotJeIila mu jo je ^PScina občine škof ja Lo- Profesor VIKTOR JESENIK je dobil Prešernovo nagrado za prevod antologije sodobne slovenske poezije v francoščino. Podeljuje mu jo skupščina občine Kranj. Kranj, 8. februarja — Ob navzočnosti predstavnikov kulturnega in družbenopolitičnega življenja z vse Gorenjske so ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Kranju podelili Prešernove nagrade za leto 1971. Na predlog žirije za podelitev Prešernovih nagrad v sestavi France Planina iz Ljubljane (predsednik žirije), Cene Avguštin (Kranj), Egidij Gašperšič (Radovljica), Kamilo Legat (Tržič), Janez Bedina (Tržič), Andrej Pavlovec (škofja Loka), Anton Polenec (Kranj), Jože Šifrer (Jesenice), Franc Ivan (Jesenice), Ivan Ribič (Radovljica) in Lojze Filipič (Ljubljana) so vse gorenjske občine podelile Prešernovo nagrado pisatelju IVANU JANU. Pisatelju LOJZETU ZUPANCU in akademskemu slikarju IVETU ŠUBICU je nagrado podelila škofjeloška občinska skupščina. Profesorju VIKTORJU JESENIKU in mu-zealski skupini ANA BENEDETIč, FRANC BENEDIK, LOJZE GOSTIŠA, MIRA MI H EV CEV A in MARTIN PREŠEREN je nagrado podelila kranjska občinska skupščina. Jeseniška občinska skupščina pa je podelila Prešernovo nagrado JAKU ČOPU. Radovljiška občinska skupščina, ki je o predlogu za podelitev Prešernovih nagrad razpravljala na seji v ponedeljek, je sklenila, da se v imenu vseh gorenjskih občin podeli nagrada Ivanu Janu. JAKA COP je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Nagrado mu podeljuje skupščina občine Jesenice. V današnji številki posebna kulturna rubrika Snovanja ANA BENEDETIč, FRANC BENEDIK, LOJZE GOSTIŠA, MIRA MIHEVĆEVA in MARTIN PREŠEREN so dobili Prešernovo nagrado za moderno muzeološko prezentacijo NOB gradiva v Gorenjskem muzeju v Kranju. Podeljuje jim jo skupščina občine Kranj j u bi 1 e j na m eš anica Teden slovenske drame od 7. do 13. februarja ČETRTEK, 10. februarja, ob 19.30 — Jovanovič: RAJ NI RAZPRODAN — uprizori Mestno gledališče ljubljansko; ob 16. uri bo predstava za red DIJAŠKI II; Petek 11. februarja, ob 19.30 — A. T. Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI — uprizori SNG - Drama iz Maribora; 9 9 9 9 9 ešPBCEriaa /-v NAGRAJUJE Zl UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU JESENICE 0 Danes popoldne bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice. Na seji se bodo dogovorili o uresničitvi programa dela, ki so ga sprejeli na zadnji seji, o organizaciji razprave o spremembah statuta Socialistične zveze in razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. £ Na zadnji seji komisije za vzgojo in varnost v prometu so razpravljali tudi o poteku akcije Na cesti nisi sam po osnovnih šolah jeseniške občine. Ugotovili so, da poteka zadovoljivo in da se bodo pionirji iz osnovnih šol udeležili najprej tekmovanja med razredi, potem občinskega tekmovanja o varnosti v prometu, najboljši pa se bodo udeležili 4. republiškega tekmovanja pionirjev, ki bo 6. maja v Novi gorici. Nekateri pionirji jeseniške občine pa se bodo udeležili tudi srečanja pionirjev-prometnikov, ki bo 3. junija v Murski Soboti. Lani je bilo v prometno akcijo vključenih 70 odstotkov jeseniške mladine, ugodne rezultate pričakujejo tudi letos. D. S. KRANJ 0 Danes popoldne se bosta na skupni seji sestala izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in predsedstvo občinske konference zveze mladine Kranj. Oba organa bosta razpravljala o skupnem akcijskem programu, v katerem je predvideno izvajanje ustavnih amandmajev, priprave na volitve, odpravljanje socialnih razlik, družbenopolitično usposabljanje, sodelovanje v krajevnih skupnostih itd. 0 Prihodnji teden bosta komite občinske konference zveze komunistov in občinska konferenca socialistične zveze na ločenih sejah razpravljala o osnutku resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb v kranjski občini za letos. A. 2. RADOVLJICA 0 Za člane občinskega sindikalnega sveta in za člane občinskih strokovnih odborov sindikata je bil v ponedeljek v Radovljici celodnevni seminar, ki sta se ga udeležila tudi Tone Kropušck in Bogdan Kavčič. Tone Kropušek je govoril o družbenoekonomskih izhodiščih ekonomske politike za letos in o nalogah sindikatov, Bogdan Kavčič pa o temeljni organizaciji združenega dela kot ustavni kategoriji. Na seminarju so razpravljali tudi o delovnih programih sindikata in o drugih organizacijskih vprašanjih. 0 V petek dopoldne bo na Bledu v okviru Gozdnega gospodarstva Četrta seja centralnega sveta kmetov lastnikov gozdov. Pogovorili se bodo o usklajevanju nalog pri gospodarskem utrjevanju podeželja in o predlogu o ustanovitvi hranilno kreditne službe. A. 2. ŠKOFJA LOKA Jutri, 10. februarja, ob 17. uri, bo član IS SRS Marjan Dolenc imel v dvorani skupščine občine Škofja Loka predavanje o monetarnih in ekonomskih gibanjih v svetu ter o vlogi in položaju Jugoslavije v teh gibanjih. Predavanje, ki ga organizirata občinski sindikalni svet in delavska univerza Skofja Loka, je prvo iz ciklusa šestih aktualnih strokovnih in družbeno poliličuih razgovorov, namenjenih vodilnim delavcem v gospodarstvu. (Ig) Pobratenje med Škofjo Loko in Seli Odborniki skupščine občine škofja Loka so na tvoji zadnji seji prejšnjo sredo, 2. februarja, sprejeli predlagano pobratenje s Seli na avstrijskem Koroškem. Poprej Je predsednik skupščine Zdravko Krvina nanizal nekaj podatkov in osvetlil stike, ki več kot opravičujejo medsebojno zbližanje obeh komun. Občina Sele meri 75,29 kvadratnih kilometrov. Slovenci so tu v veliki večini, vendar pa absolutno število prebivalcev spričo pomanjkanja zadovoljivih virov zaslužka (Industrije in obrti skoraj ni) naglo pada. Lani so našteli le še 845 ljudi. Težak položaj, v katerem se je znašla krajevna oblast z županom Hermanom Velikim na čelu, jo sili v odpiranje navzven, v iskanje stikov tostran Karavank pri rojakih v Sloveniji. Pretekli dve leti sta minili v znamenju prijateljskega sodelovanja in večkratnih obiskov škofjeloške delegacije v Selih in Korošcev v Škofji Loki. Sodelovanje nameravajo poslej še okrepiti, hi sicer predvsem na kulturno-prosvetnem ter športnem področju. Za slovensko manjšino, ki je kot otoček sredi avstrijskega »morja«, bo to nedvomno izrednega pomena. I. G. Sklep o participaciji odložen Kljub več pomislekom, ki so jih Izrekli odborniki na ponedeljkovi seji skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, so vendarle izglasovali sklep o prispevni stopnji za zdravstveno zavarovanje v letu 1972. Odborniki so glasovali za višjo prispevno stopnjo od lanske, to Je za 7 odstotkov prispevka od osebnega dohodka, vendar pa so sklenili, da bodo o tej stopnji razpravljali še enkrat v marcu. Takrat bo verjetno že znano, aH bodo sproščena blokirana sredstva v višini 460 milijonov din. če bo ta denar vrnjen socialnemu zavarovanju v gorenjski regiji, potem gorenjskega gospodarstva v letošnjem letu ne bo treba obremeniti z višjo prispevno stopnjo. Skupščina se je zavzela za to, da se skupščini SRS pošlje zahteva po deblokiranju omenjene vsote. Znano je, da se pripravlja zakon, po katerem naj bi se vsa sredstva blokirana v lanskem letu uporabljala za nepro-računsko bilanco federacije ali pa za brezobrestno republiško posojilo za dobo petih let. Po finančnem načrtu sklada za leto 1972 in s sprejetim sklepom se bo povečala tudi stopnja prispevka od nesreč pri delu: prispevek bo večji zaradi sofinanciranja izgradnje kliničnih bolnišnic v Ljubljani in pa zaradi investicij v zdravstveno mrežo na Gorenjskem. Skupščina je razpravljala tudi o predlogu o večji participaciji zavarovancev k stroškom zdravljenja. Odborniki pa so imeli glede participacije toliko pripomb, da jih bo treba posebej preučiti. Zato bodo o višini participacije sklepali še enkrat na prihodnji seji skupščine. Sprejeli pa so sklep o ukinitvi tako Imenovane negativne liste zdravil (zdravila, ki se niso predpisovala na recept in jih je moral zavarovanec v celoti plačati). Namesto tega je bila sprejeta lista 62 večino zelo dragih zdravil, ki jih bodo zavarovanci lahko odslej dobivali na recept, njihovo predpisovanje pa bo kontrolirala zdravstvena služba in pa služba socialnega zavarovanja. L. M. USTAVITI DROBLJENJE ZEMLJIŠČ 0 Poslanec republiškega zbora slovenske skupščine M*** tin Košir je postavil naslednji poslanski vprašanji: »Ali izvršni svet in njegovi organi že pripravljajo vsebin*'* spremembe v sistemu dedovanja posebno glede dedovanj zemlje? Ce te priprave že potekajo, me zanima, kako da^f so in kdaj bo o tej občutljivi problematiki možna javna prava?« Martin Košir je ti vprašanji postavil na podlagi Javn|^ razprav o problemih naše vasi. V razpravah je namreč vejr kokrat slišati mnenja o drobljenju kmečkih gospodarstev 10 zemljiških posesti. O posledicah najbrž ni treba posebej %°[ voriti. Znano je namreč, da prav drobljenje gospodarstev 'n zemljišč zavira razvoj in modernizacijo našega kmetijSP^J Takšno stanje pa med drugim omogoča tudi sedanji sist^? dedovanja, zaradi česar zemlja vse bolj prehaja v roke kmetom. KAKO JE Z MLADINSKIM GLEDALIŠČEM V LJUB uaN»? 0 O tem je na seji prosvetno kulturnega zbora republik'* skupščine decembra lani spregovoril poslanec Jože Bohi»c 9 Radovljice. Dejal je, da smo v zadnjem času priča precejšni1''* težavam pri financiranju mladinskega gledališča v Ljublja"' To ustanovo financira skupščina mesta Ljubljana. Poleg namili pa se to gledališče srečuje tudi s kadrovskimi tcia***1*' Zato je poslanec Jože Bohinc vprašal, če kulturna skupog* Slovenije predvideva za letos kakšna sredstva za sofinančj** nje ali vsaj delno podporo'za normalno dejavnost mlad10*, skega gledališča. Poudaril je, da ima mladinsko gledališče v slovenski sknP* nosti poseben značaj, saj ne deluje le v Ljubljani, arn??xe gostuje tudi v drugih krajih Slovenije. Tako to gledah*? spodbuja k ustvarjalnemu delu mlade pionirske in rn!ad»ns'c igralske skupine po šolah in v kulturnih organizacijah P° Sloveniji. Zato je poslanec predlagal, da bi kulturna skupnost Slo* venije in ljubljanska kulturna skupnost dali pobudo z sklenitev družbenega dogovora, s katerim bi se kulturo skupnosti v občinah obvezale, da bodo sofinancirale del P1"?* grama mladinskega gledališča, namenjenega za gostovanj*! po Sloveniji. Tako pobudo pa naj bi podprla tudi zveza kuf' turno prosvetnih organizacij Slovenije, ki s svojim programo01 in delom prav tako spodbuja ustvarjalnost mladih. Na obe poslanski vprašanji še nista bila dana odgovora, zato ju bomo objavili kasneje. PROBLEMI STRA2IŠCA IN ZALOGA % Poslanska pisarna je v zadnjem času organizirala že ve£ razgovorov s krajevnimi političnimi aktivi v kranjski občinj o problemih, ki tarejo posamezne krajevne skupnosti. Taksn* razgovori so bili v Podbrezjah, Dupljah in v krajevni skup* nostl Huje, Planina, čirče. Tudi za naprej pripravlja posla«1-ska pisarna takšne sestanke na terenu, na katerih poleg P°* slancev sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih org*' nizacij in občine. Pred nedavnim pa sta bila takšna sestanka tudi v S t raz* šču in Zalogu. V Stražišču so razpravljali o komunalnih delih v tem lettt in urejanju komunalnih in drugih vprašanj do 1975. le*** V tej rubriki omenimo le to, da je za letos iz različnih vir° predvideno za komunalna dela na območju Stražišča in okolice prek 5,6 milijona novih din in da bo do leta 1975. dan S večji poudarek reševanju tovrstnih problemov na tem P0::>■■ "■'■'•■>■:?"■•■. ■"■x-v;'::-.. «e je izučil obrti in se Se kot vajenec vpisal v srednjo Je«nično šolo. Kasneje se je zaposlil v Iskri. Pred nekaj leti J* »odeioval v Iskrinem inženiringu v Bombayu v Indiji, po-2°» Pa je bil tri leta in pol delal v predstavništvu Iskre v Vorku. Od tu pa je pred dvema mesecema prišel na plovno mesto direktorja v Termopol v Sovodenj v Poljanski JNlnl. Zanimalo nas je, zakaj se je odločil za delo v bdročnem ^ Majhnem kraju v majhnem podjetju. hv \ Ncw Yorku sem spoznal if^sednika škofjeloške ob-lrns*e skupščine Zdravka v.*ym0- Veliko mi je pripotoval o Skofji Loki, raz- voju občine in gospodarstva, med drugim tudi o Termo-polu, kjer je bilo ravno tedaj razpisano mesto direktorja. Sit sem bil življenja v Iz Železarne ^OMEJITEV ELEKTRIČNE ENERGIJE: prejšnji teden so * rali v Železarni Jesenice omejiti porabo električne energije. iermoelekt. žil arna Šoštanj, ki naj bi z novim agregatom ubla- obr P°manJ kanje električne energije, je sicer pripravljena za U .at°vanje, vendar z obratovanjem ne more pričeti vse dolio p0k'er DO živo -srebro pod ničlo. Električno energijo so ei., au v Železarni Jesenice omejiti na električnih pečeh in na "Ožarilnih pečeh na Javorniku in predelovalnih obratih. *el^EK0RDNA PROIZVODNJA: januarja so v treh obratih j: ezarr»e Jesenice presegli proizvodnjo. V obratu valjarne . martinarne in v hladni valjarni so dosegli rekordno Ve lZv°dnjo. V valjarni žice so januarja presegli planske ob-Uj n°st' za 1000 ton in tako dosegli najvišjo mesečno proizvod-2^ Proizvedli so 10.000 ton. V hladni valjarni so dosegli ton proizvodnje, v martinarni pa 26.000 ton proizvodnje. jeSEjA KOMUNISTOV: za torek, 8. februarja, so komunisti »fniške žel; •zarnc sklicali konferenco v delavskem domu pri p.^nu. Razpravljali naj bi o kadrovski in organizacijski okre- yr komunistov v Železarni in o aktivnosti komunistov. Žel* AJ ZA žERJAVOVODJE: kadrovski sektor jeseniške si .ezarne je na osnovi razpisa zbral kandidate za žerjavovod- 1 tečaj, v tečaj se je vpisalo 37 kandidatov. Mesec ugodnih nakupov v poslovalnicah MURKE v Lescah Radovljici na Bledu in Jesenicah velikem mestu in sem želel, da bi po vrnitvi v domovino živci v manjšem kraju. Zato sem se prijavil in bil sprejet. Seveda je na mojo odločitev vplival tudi podatek, da je industrija, ki se ukvarja s predelavo plastičnih mas, izredno konjunkturna in ima zato podjetje velike možnosti za razvoj.« • »Česa ste se najprej lotili?« »Največja slabost kolektiva je bila, da niso imeli strokovnjakov in strokovnih služb. Zato smo takoj ustanovili finančno, komercialno, tehnično in splošno službo. Vodijo jih strokovnjaki z visoko izobrazbo. Poleg njih pa smo zaposlili nekaj delavcev s srednjo šolo. Za začetek kar precej. Letos nameravamo zaposliti še dva komercialista in potem skladno s širjenjem podjetja več trgovskih potnikov. Razpisali bomo tudi več štipendij za dijake srednjih šol, ki so doma iz Sovodnja in okolice. Drug velik problem podjetja je pomanjkanje prostorov. Stiskamo se v nekaj prostorih zadružnega doma in v nekdanji čevljarski delavnici. S kmetijsko zadrugo smo se pogovarjali o izpraznitvi zadružnega doma, a nismo uspeli. Prav tako ni uspel referendum o priključitvi obrata Jelovice v Sovod-nju k Termopolu. Za silo smo si pomagali tako, da so nam gasilci odstopili dvorano v gasilskem domu, kjer že teče proizvodnja PVC oblog za avtomobile.« • »Kakšno vrednost proizvodnje ste dosegli lani in kaj predvidevate za letos?« »Lani je kolektiv Termo-' pola izdelal za 5,846.000 dinarjev proizvodov, čeprav so v začetku leta planirali proizvodnjo v vrednosti 6,350.000 dinarjev. Vzrok za manjša proizvodnjo je predvsem v slabi organizaciji poslovanja. Ob koncu leta pa smo že podpisali pogodbo s Tomo-som iz Kopra za izdelavo PVC oblog za avtomobile v vrednosti 2,000.000 dinarjev. Za IMV Novo mesto pa obloge že izdelujemo in letos računamo na 1,500.000 din prometa. Standardnih izdelkov kot so mape, koledarji, ovitki in drugo, pa bomo izdelali za 5 milijonov dinarjev. Zato mislim, da plan 10 milijonov bruto prometa za letos ni previsok. Pogovarjamo pa se tudi za izvo/ avtomobilskih oblog za audv in rcnault. V/orce smb . ■ poslali in kupci so z njimi zadovoljni.« • »Koliko je v Termopolu zaposlenih in kakšni so osebni dohodki?« »Kolektiv ima sedaj 88 članov. Ker nismo rešili vprašanja prostorov, letos ne predvidevamo povečanje števila zaposlenih. Poprečni osebni dohodki so lani znašali 1120 dinarjev. Letos ne pričakujemo bistvenih sprememb. Odločili smo se namreč za gradnjo manjše proizvodne hale. Denar bomo zbrali sami, nekaj tudi na račun osebnih dohodkov. Delavski svet pa je sprejel sklep, da bomo vsak mesce delali po eno prosto soboto, zaslužek pa bomo namenili za novo halo. L. Bogataj Ivan Ribič, direktor Termopolu Planina čez 10 do 15 let Sredi minulega leta se je na Planini pri Kranju začel uresničevati sklep kranjske občinske skupščine, da se bo v prihodnjih 10 do 15 letih stanovanjska gradnja nadaljevala na tem področju. Odobrenih je bilo okrog 35 hektarov zemljišča za okrog 4000 družbenih stanovanj oziroma 12 do 15 tisoč prebivalcev, kar je približno dvakrat več kot je imelo mesto Kranj prebivalcev pred vojno. Za začetek gradnje je bilo najprej treba opraviti glavna komunalna dela: kanalizacija in vodovod. Oboje je bilo že v sedanjem naselju velik problem. Tovrstna komunalna dela sedaj potekajo po programu, začela pa se je tudi že gradnja sedmih stanovanjskih objektov, v katerih bo okrog 200 stanovanj. Ta stanovanja bodo vseljiva po programu še letos, medtem ko bo spomladi stekla gradnja še treh stanovanjskih objektov, ki bodo vseljivi prihodnje leto. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj trenutno pripravlja predlog zazidalnega načrta za okrog 1000 stanovanj na Planini. Razprava o njem se bo najbrž začela aprila letos. Zaradi povečanja števila prebivalcev na tem območju pa bo že letos zgrajena prva faza kotlarne, ki bo veljala okrog 6 milijonov novih dinarjev, predvidena pa je tudi izgradnja potrošniškega centra in 120 garaž. Nadalje so s podjetji Elektro, PTT in Vodovod tudi že podpisane pogodbe za komunalna dela v vrednosti 5,73 milijona novih dinarjev. Tako bo Planina s postopno gradnjo stanovanj dobivala tudi povsem drugačni videz od sedanjega: urejeno in asfaltirano cestno omrežje, zelenice, prostori za otroke (igrišča oziroma pes kov ni ki), parkirni prostori, trgovine, prostori za družbeno hi družabno dejavnost s kino dvorano itd. Najpomembneje pa je, da bo končno rešen problem z vodo in kanalizacijo. Hkrati pa načrtovalci že sedaj napovedujejo, da v urejenem naselju ne bo več prostora za različne provizorič-ne garaže, drvarnice in podobno, ki jih je v sedanjem naselju kar precej. A. žalar ljubljanska banka ---TT! Vse večje zaostajanje RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti sprejel spomenico o plačevanju dela v družbenih dejavnostih Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je 20. januarja na plenarni seji obravnaval predlog ukrepov družbenoekonomske politike na področju splošne kolektivne porabe za leto 1972, ki jih je sprejel i/.vršni svet SR Slovenije na seji 16. januarja in izdal spomenico o plačevanju dela družbenih dejavnosti v letu 1972. Republiški odbor sindikata delavcev * družbenih dejavnosti Slovenije ugotavlja in se strinja z. ocenami gospodarskih razmer, ki so zaradi nestabilnosti, visoke stopnje inflacije, nelikvidnosti in prekomerne porabe izredno kritične. Ne more pa se strinjati s predlogom izvršnega sveta o največ 95-odstotni realizaciji sklenjenih samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti, razen če bi bil tak sklep sprejet za vse delovne ljudi v Sloveniji. Predlog izvršnega sveta pomeni, da bi za nekvalificirane delavce v proračunsko financiranih dejavnostih lahko zagotovili največ 874 dinarjev osebnega dohodka za delo v rednem delovnem času, medlem ko samoupravni sporazumi določajo 920 dinarjev mesečno (800 dinarjev kalkulativni osebni dohodek in 15 odstot-kot na račun poprečnega nadomestila faktorja stimulacije v gospodarstvu). Že samoupravni sporazumi družbenih dejavnosti določajo na zahtevo verifikacijske komisije manjši osebni dohodek kot so ga zahtevali sindikati. Predlog izvršnega sveta to razliko še povečuje in nadomestilo za doseženi poprečni faktor stimulacije v gospodarstvu zmanjšuje Od 15 na 10 odstotkov. PO podatkih za 11 mesecev lani znaša poprečni osebni dohodek pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu 1019- dinarjev, v družbenih dejavnostih pa 910 dinarjev ali 11 odstotkov manj. V šolstvu so bili osebni dohodki v poprečju za 12 odstotkov manjši kot v gospodarstvu, v kulturi za 20 odstotkov, v umetnosti za 7 odstotkov, v znanosti za 6 odstotkov, v zdravstvu /a 10 odstotkov, v socialni zaščiti'za 12 odstotkov itd. če upoštevamo različno udeležbo nadurnega dela in različne delovne pogoje ter predvidevanje, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu povečali letos v poprečju na zaposlenega za 15,7 odstotka, ugotovimo, da bi zaostanek družbenih dejavnosti za gospodarstvom narastel najmanj na 15 odstotkpv. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti zato predlaga popravek tega predloga Izvršnega sveta SR Slovenije tako, da bi vzeli za izhodišče 920 dinaljev osebnega dohodka za nekvalificiranega delavca, kar bo tudi v skladu s samoupravnimi sporazumi. Sindikat tudi poudarja, da je tudi ta vsota v sedanjih razmerah zelo nizka. Potrebno je, da vse družbene, politične in samoupravne interesne skupnosti ter drugi plačniki dela družbenih dejavnosti in delavci družbenih dejavnosti ukrenejo vse, da bo vsak dinar zaslužen z delom in da bodo uveljavljene določbe samoupravnih sporazumov, ki priznavajo upravičenost delitve samo v skladu z izvršenim programom dela. Ni sprejemljiv tudi predlog izvršnega sveta, da bi za sklade skupne porabe predvideli le stanovanjski prispevek in 600 dinarjev. Naredili bi veliko napako, če bi črtali sredstva za strokovno izobraževanje delavcev in družbeno prehrano. Merila samoupravnih sporazumov o osebnih prejemkih na račun materialnih stroškov je treba izvesti, prav tako merila o skladih skupne porabe (dnevnica 80 dinarjev, kilometrina 90 par, strokovno izobraževanje najmanj 1 odstotek in skupne in socialne potrebe delavcev 0,3 odstotka od neto osebnih dohodkov). Ker je znesek za rekreacijo predviden v razpopu od 300 do 600 dinarjev, predlaga sindikat delavcev družbenih dejavnosti najmanj 400 dinarjev letno, za . družbeno prehrano pa najmanj 40 dinarjev mesečno. Iz neurejenega doma v brezplačno varstvo? V radovljiški občini so lani namenili za razne oblike družbene pomoči socialno ogroženim občanom več kot 133.700 dinarjev. Pri tem pa ugotavljajo, da posamezne denarne pomoči še vedno niso zadostne in ne v skladu z življenjskimi stroški, razen tega pa se dobro zavedajo, da bodo morali v prihodnje reševati še druge probleme, ki bodo zahtevali še nova in nova sredstva, že lani so povečali poprečne zneske denarnih pomoči, vendar bodo morali tudi letos računati na občuten dvig življenjskih stroškov. preživljanje. Njim so namenili od 200 do 300 din** STALNE POMOČI Lani je znašala poprečna stalna pomoč ostarelim socialno ogroženim ljudem v radovljiški občini 201 din, pomoč mladoletnikom pa 130 din. Stalno pomoč je prejemalo 15 mladoletnikov in 103 odrasli, nesposobni za delo. Prejemnikom stalne pomoči tudi vsako zimo namenijo dodatno pomoč za ozimnico. Tako so lani za stalne pomoči porabili 350.000 dinarjev. Za pomoč žrtvam fašizma so lani namenili 5000 dinarjev, enkratno denarno pomoč pa so delili v 51 primerih, kar jih je veljalo skupno 20.000 din. OSKRBNINE PO ZAVODIH IN DOMOVIH Oskrbnine za socialno ogrožene, ki prebivajo v zavodih za ostarele, se stalno večajo, V radovljiški občini so ob začetku leta predvidevali, da bodo za oskrbovance iz radovljiške občine, ki so po domovih na Gorenjskem, porabili 460.000 din, vendar je vsota zaradi povečanja oskrbnih narasla na 570.000 din. V zavodih imajo 57 oskrbovancev, od tega 6 v zavodih za duševno prizadete. Za 30 oskrbovancev plačujejo vso oskrbnino, 27 oskrbovancev pa oskrbnino delno plačuje z lastnimi dohodki. 24 oskrbovancem dodajajo v radovljiški občini še dodatnih 50 dinarjev za -osebne potrebe. Za tiste oskrbovance iz radovljiške občine, ki so v domu dr. Franceta Bcrglja na Jesenicah, bodo morali plačevati še nekaj dodatnega denarja, ki bo namenjen za obnovitev doma. Izračunali so, da zdaj znaša dnevna oskrbnina za oskrbovanca v zavodu ali domu za ostarele od 34 do 54 dinarjev. MLADINA V ZAVODIH 37 otrok in mladoletnikov iz Radovljice je zdaj po zavodih, večina izmed n]>h zaradi tatvin po turističnem Bledu ali Bohinju, 28 otrok pa je duševno zaostalih. Po sklepu sodišča so poslali v zavode 7 mladoletnikov, po odločbi oddelka za družbene službe pa dva mladoletnika. Ob tem so socialni delavci na občini veseli in zadovoljni, ker so lani uspeli najti zaposlitev za 10 otrok, ki so preživljali svojo mladost v vzgojnih zavodih in so se pozneje z veliko volje in tru- da le uspeli vključiti v normalno življenje. REJNIŠTVO IN SKRBNIŠTVO Lani je odšlo v rejo 15 otrok, za dva otroka pa so starši sami predlagali rejništvo. Najnižja rejnina je znašala 240 dinarjev, najvišja pa 600 dinarjev. Najvišjo so prejemali tisti ljudje, ki so vzeli v rejo hudo prizadete otroke. Za predšolske otroke znaša rejnina 350 dinarjev, za šolske od 400 do 600 dinarjev. Ob primerih rejništva se vedno prizadevajo, da bi otroke, ki iz kakršnegakoli vzroka ne morejo več živeti pri domačih, raje oddali v rejo kot v zavod, ker se zavedajo, da na otroka in na njegov razvoj vpliva .bolje primerna družina kol varstvo v zavodih. PREDLOG, VREDEN POSNEMANJA Na oddelku za družbene službe v Radovljici niso pozabili tudi na redne mesečne pomoči tistim družinam, katerih oče je odšel na služenje vojaškega roka in zato nimajo rednih dohodkov za jev mesečno. Pripravljajo tudi PrC* da bi omogočili brezpla^O varstvo vsem tistim otrokoin* katerih starši nimajo *aU sti dohodkov, da bi za sV jega otroka plačevali rejn oskrbnino v vzgojno varsi nlh ustanovah. Biczp'3^ varstvo naj bi letos °n1°fr, čili 25 socialno ogrože»»'£ otrokom. Ta predlog, ki J vreden posnemanja, bc , predložili v obravnavo 0. bornikom občinske ski»PsC ne. PROBLEM ALKOHOLl7^A Prizadevajo si, da bi uredili vzgojno varstvc0 ustanovo v Radovljici rt zdravstveni dom, ki Jc obupnih razmerah. Prem1 ljujejo o novem ostarele, ki bi ga ljici potrebovali. V Radovljici imajo klub zdravljenih alkoholikov v katerega je vključen'" okoli 24 oseb, ki so se /"r* vili zaradi alkoholizma. P,: jo, da se bodo vanj vkliu"'. tudi vsi ostali zdravljeni koholiki in ckvfaOdO piouW vsaj deloma omilili. saj)-' 7,13 ša samo dvomesečno zdi a ljenje alkoholika vec kot P milijona S dinarjev. . Tudi v Radovljici stalne težave s priseljenci« .*) se zaposlujejo v občini, j nimajo niti najnujnejšega:*fj>. življenje. Najhujši je za seljence prav problem. D. S. RadoV tud' aiijsk* m Borci 31- divizM^I Borce 31. divizije (Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter drugih enot divizije) vabimo z njihovimi svojci vred na tradicionalno tovariš ko srečanje, ki l?o letos v Domu .TLA v Ljubljani, 4. marca ob 1^. uri. Odbor borcev 31. divizije Popravek V 9. številki Glasa je na 2. strani v sestavku pod naslovom Pred krajevnimi konferencami ZZB NOV, ki nam ga je poslal naš dopisnik Srečko Šorli, po moji krivdi in nepazljivosti prišlo do hude napake. Predzadnji odstavek se pravilno glasi: »Iznesene so bile tudi misli o tesnejšem sodelovanju organizacij ZZB NOV in ZK, pri tem pa bi bilo potrebno osvetliti nekatere pojave o izključitvah in izbrisih čla nov ZZB NOV iz ZK, krajev ne organizacije pa naj bi Pre učile te primere in tudi pred lagale za sprejem v ZK de lovne in predane člane ZZB NOV« in ne » . . . bodo skušali ugotoviti, zakaj so v zadnje1*5 času člani občinskega odbora ZZB NOV izstopali ali biU izključeni iz ZK.« Za napako, ki je nastala ob prirejanj*1 članka, se opravičujem bral cem tov. Šorli ju, občinsko mu odboru ZZB NOV Jeseni; ce in občinski konferenci ZKS Jesenice. Darinka Scdej ljubljanska banka Kako potekaj slavja na kranjske v petek, 4. t. m., je bila ob Sares številni udeležbi kranjskega kulturnega občinstva °°-Prta v Prešernovi hiši raz-st.ava slovenskih reproducira-nin Ponatisov. Videli smo v testih fotoprintih skoro vso najbolj žlahtno literaturo, ki 30 Je kdajkoli napisalo slovensko pero, od Trubarja do fetteja, Cankarja, Kosovela Bora. Istega dne je bila v galeri- 31 stare Mestne hiše odprta razstava prekmurskih likovnikov. V renesančni dvorani v Prvem nadstropju pa je Priznani skladatelj Peter Li-par s koncertom svojih del slav>l 40. obletnico svojega ^ntetniškega delovanja. v soboto, 5. t. m., je bil v "^družnem domu na Prim-skovem izjemno lep Prešernov večer. Pevski zbor domaje Svobode je zapel vrsto Pesmi na Prešernova besedi-Ia. gostje z Bele pri Preddvo-111 Pa so izvajali pretresljiv recital »Prijazna smrt, pre-~ol8o se ne mudi«. Razveseljivo dejstvo pa je, da je bi-dvorana polno zasedena od o Prešernova področju občine ? občinstva, ki je nenavadno zbrano sledilo programu. V nedeljo, 6. t. m., je moški pevski zbor z Bele gostoval v Preddvoru. Kulturni dom je bil to pot zaseden do zadnjega prostora. Prešernovo slavje je tako združilo obe veliki letoviški vasi pod Zaplato. Istega dne je tudi kulturno umetniško društvo »Storžič« na Kokrici priredilo Prešernov večer. Poleg domačega pevskega zbora je v sporedu sodeloval kulturni aktiv z Bele. Domačini so ob tej priložnosti počastili tudi 50-let-nico tovariša Franca šmuca, predsednika KUD na Kokrici. Vsekakor pa je priložnostna likovna razstava slikarja Lojzeta Dežmana (9 slik v olju) in kiparja Ivana Bruna (7 reliefov v javorjevem, jeseno-vem in hrastovem lesu) obogatila kulturni praznik na Kokrici. — Prav bi bilo, če bi slikarski samorastnik Lojze Dež man, ki ima za seboj že sedem razstav, pokazal svoja dela tudi v Kranju v galerijskih prostorih Prešernove hiše. C. Z. KOROŠKI VEČER V RADOVLJICI — Ob slovenskem kulturnem prazniku Je bila v petek ob 19.30 v dvorani radovljiške graščine zanimiva prireditev z naslovom Koroški večer v Radovljici. Na prireditvi je nastopil moški pevski zbor SPD Kočna iz Sveč na Koroškem. Recitator* ska skupina delavske univerze pa je pripravila celovečerni recital poezije in proze sodobnih koroških avtorjev. Nekateri od njih so si prireditev tudi sami ogledali. Na sliki pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, ki je tudi nastopil na prireditvi Koroški večer. V galeriji kranjske Mestne hiše so pretekli petek, 4. februarja, zvečer odprli razstavo likovna skupine DHLM (Danč, Huko, Logar in Mesaric) iz Murske Sobote. Prireditelj kulturnega dogodka je Gorenjski muzej Kranj, (ig) — Foto: F.Perdan jg- Predvečer obletnice Prešernove smrti je kulturni aktiv z Jrj e Pri Preddvoru v renesančni dvorani stare mestne hiše j. °renjski muzej) v Kranju priredil spominski recital z na-r°voru »Prijazna smrt, predolgo se ne mudi!«. Dan poprej ^Beljanl nastopili tudi na Kokrici. Obe predstavi sta bili °b«"o obiskani. (Ig) — Foto: F. Perdan Osrednja knjižnica Kranj, Gorenjski muzej in Cankarjeva založba so ob izidu reproduclranega ponatisa Poezij doktorja Franceta Prešerna Iz leta 1847 pripravili razstavo slovenskih reproduciranih ponatisov. Fotografijo smo posneli na otvoritvi minuli petek ob 18. uri v Prešernovi hiši v Kranju. (Ig) — Foto: F. Perdan Središče likovnikov na Jesenicah Po sobotni otvoritvi razstave jeseniških likovnikov, ki so združeni v likovno sekcijo DOLI K pri DPD Svoboda Tone Čufar, so se jeseniški slikarji skupaj s predstavniki likovnih sekcij Slovenije, Moderne galerije iz Ljubljane in Gorenjskega muzeja iz Kranja zbrali na sestanku in razpravljali o predlogu nekaterih likovnih skupin Slovenije in o pobudi Moderne galerije iz Ljubljane, da bi se vsi slovenski likovniki med seboj bolj povezovali, bolje sodelovali in ustanovili likovno središče kot center likovne umetnosti na Slovenskem. Namen ustanovitve središča likovne umetnosti pa ni le v tem, da bi se slovenski likovniki — amaterji med seboj bolje spoznavali in strokovno usposabljali, ampak tudi v tem, da bi z novim središčem lahko opazovali razvojno pot posameznih nadarjenih likovnikov in ne nazadnje, da bi likovna umetnost dobila tisto svojo vlogo in mesto v naši družbi, ki Ji pripada. Slikarji — amaterji tako ne bi ustvarjali in živeli le v okviru svoje skupine, z likovnim središčem bi jim nudili možnost, da bi se lahko predstavili slovenskemu človeku, ljubitelju likovne umetnosti. Nekatere likovne skupine so zato predlagale, da bi ustanovili tak center na Jesenicah. Predlog so utemeljile z več ugotovitvami: Jeseni-ika likovna sekcija DOLIK deluje nepretrgoma že 26 let, vsako leto priredi od 16 do 20 kvalitetnih likovnih razstav, člani stalno gostujejo doma in v tujini, skupina je doslej zelo dobro sodelovala z nekaterimi likovnimi sekcijami v Sloveniji, člani tesno sodelujejo tudi s slikarji iz zamejstva. Razen tega pa jeseniškim slikarjem — amaterjem stalno pomagajo trije akademski slikarji in kiparji, ki žive na Jesenicah: Torkar, Ceh, Savinšek. Razpravo o ustanovitvi središča likovnikov na Jesenicah sta podprla tudi predstavnika Moderne galerije Iz LJubljane in Gorenjskega muzeja iz Kranja. Tovariš Križišnik Je dejal, da je ustanovitev takega centra na Slovenskem še kako potrebna in da likovna umetnost danes še ne zavzema tistega mesta v naši družbi, ki ji upravičeno pripada, direktor Gorenjskega muzeja iz Kranja tovariš Cene Avguštin pa je dejal, da je zamisel, da bi slikarje, ki kažejo kvalitetne poskuse usmerjali v eno ali več središč, nujno potrebna uresničitve in zato zasluži vso pohvalo. Jesenicam se torej obeta središče, ki bo še bolj bogatilo že tako bogato tradicijo jeseniških likovnikov ln Jeseniško kulturno življenje nasploh. Vsekakor prt tem gradnja primernega paviljona ne bi smela predstavljati prav nobenega problema. D. S. Razstava nagrajencev Včeraj, 8. februarja, popoldan so v prostorih Ljudske knjižnice odprli zanimivo razstavo vseh doslej izdanih romanov, povesti ln novel letošnjih škofjeloških dobitnikov Prešernove nagrade, pisateljev Ivana Jana in Lojzeta Zupanca, ter številnih literarnih del, ki jih je likovno opremil tretji loški nagraje- nec akademski slikar Ive šu-blc. Obiskovalci prikaza šu-bičevih risb, s katerimi so prav zadnje dni ovešene stene galerije na loškem gradu, bodo ob tem lahko primerjali, kakšna je ilustracija v originalu in kakšna Je potem, ko Jo ponatisnejo v knjigi. Razstavo nameravajo zapreti konec tedna. (—Ig) Zdaj je v radovljiški občini poleg knjižnice v Lescah najbolje urejena osrednja knjižnica * Radovljici — Foto: F. Perdan Knjižničarstvo v radovljiški občini Poleg osrednje knjižnice v Radovljici, ki je pred nedavnim dobila nove prostore, deluje v radovljiški občini še 14 podružničnih knjižnic na Bledu, v Lescah, Begunjah, Kropi, Podnartu, Stari Fužini, Bohinjski Bistrici, Srednji vasi, Gorjah, Zasipu, Kamni gorici, Mošnjah, na Brezjah in na Gorjušah. Vse te knjižnice imajo 39.300 knjig, lani pa so jih izposodili 57.100. To pomeni, da prebivalci radovljiške občine radi segajo po knjigah in obiskujejo knjižnice. Med knjižnicami, ki imajo največjo zalogo so Radovljica (10.600 knjig), Bled (8000) in Lesce (4500). Vse druge knjižnice so manjše in zalogo do- polnjujejo s potujočo knjižnico. Slednja ima zdaj 3400 knjig. Dobrih deset let je tega, ko so v enotno mrežo vključili vse ljudske knjižnice v občini. Pred tem so namreč vaške knjižnice nekako životarile pri prosvetnih društvih. Trenutno pa sta na področju knjižničarstva v radovljiški občini dve težavi. Ce odštejemo prizadevanja, da bi v prihodnjih letih povečali nabavo novih knjig, potem so to kadri in prostori. Pred leti je nabava knjig precej upadla in šele lani, ko je kulturna skupnost dodelila knjižnicam enkrat več sred- ljubljanska banka Načrti gorjanske folklore Folklorna skupina Gorje pri Bledu, ki deluje v okviru DPD Svoboda Gorje, letos praznuje 10-letnico delovanja. Ker se je pred nedavnim razširila vest, da je ta folklorna skupina razpadla, vendar se je kasneje izkazalo, da to ni res, smo obiskali vodjo skupine, 20-letno Danico Mandeljc iz. Spodnjih Gori j. »Večina folklornih skupin Ima v jesenskih ln zimskih mesecih težave, ker se starejši pari največkrat prav ta čas poslovijo. Lansko jesen smo Izgubili pet starejših parov, ki pa smo jih kmalu nadomestili z novimi. Tako Je v naši folklorni skupini trenutno 12 parov (ln trije Člani ansambla) poprečna starost skupine pa je 20 let.« »Kakšni so vaši načrti za prihodnje?« »Zaradi pomladitve imamo trenutno vsak teden dvakrat vaje v dvorani kulturnega doma. Do sezone bomo na-študirali program, potem pa upamo na nastope na Bledu fn na različna gostovanja. Prejšnja leta smo že gostovali v Italiji, Avstriji ln v Srbiji. Redne prijateljske sti- ke pa imamo z mestom Varaždin. Posebnih načrtov torej nimamo. Prepričana pa sem, da bomo imeli prihodnjo sezono dosti nastopov ln da bodo z nami povsod, kamor nas bodo povabili, zadovoljni.« »In s kakšnimi težavami se srečujete pri delu?« »Poleg odhajanja starejših plesalcev imamo največ težav z nošami in zaradi zaposlenosti plesalcev. Plesalci, člani naše folklorne skupine so doma Iz spodnjih in Zgornjih Gori j, Rečice, Zasipa itd. Večina so delavcf, med njimi pa so tudi kmetovalci in šolarji. Skratka, smo precej pisana druščina, ki jo je včasih težko dobiti skupaj, posebno, kadar smo za nastop obveščeni zadnji hip. Upamo pa, da tudi letos pri tem ne bomo imeli posebnih težav.« Danica, ki je bila na posebnem seminarju za folkloro v Ljubljani, je tudi povedala, da jim pri nabavi noš veliko pomaga društvo v Gorjah in da bo folklorna skupina letos prvič nastopila za 8. marec. A. Ž. stev kot prejšnje leto, so P*' bavo lahko povečali. Trenutno so zaposleni , knjižnicah trije redni ,in • honorarnih delavcev. V P|7" hodnje imajo v programu, bi dobili strokovno usd°s , Ijene delavce najprej V Lc»' cah in nato še na Bledu. trebovali bi tudi strokovni ga delavca za potujočo knJ1*' nico. Vendar kot sami VxdS\ jo, so izgledi, da bi uresničili ta program za zdaj maJJj" ni. Glavna težava so Vre0r vsem sredstva. Se večji pa so problenil glede prostorov. Najslab'* prostore imajo trenutno P* Bledu, v Begunjah in tudi * Zasipu. Na Bledu, kjer °* leto izposodijo okrog 14 tiso* knjig, je knjižnica stisnjena * dve majhni sobi. Bilo je več predlogov, da bi reših *a problem. Zdaj se dogovarja' jo o odkupu vile Valenta« Vilo naj bi odkupila občinska skupščina. V knjižnici Pa pravijo, da malo upajo, "a bo ta varianta kaj kma'u uresničena. Podobno pa je tudi v Begunjah, kjer je knjižnica v provizorično zaprti verandi in kjer so razmere za normalno delo tako rekoč nemogoče. Pa vendar v tem kraj** na leto izposodijo okrog knjig. V Zasipu pa so prc£* leti knjižnico iz prijazne sobe prestavili v kuhinjo ki"' turnega doma. Sodelavci knjižnice v dovljici pravijo, da glc"0 teh problemov sami ne rejo ničesar ukreniti. Odvi*'11 so od sredstev, od prizadevnosti krajevnih organizacij in včasih tudi od dobre voU'e posameznikov na terenu. A. Zahrf G1AS * 7. STRANI Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Delavske univerze na Gorenjskem Radovljiška posebnost -kulturna vzgoja Doktor Prezir nič** '1C včeraJ minila oblct- s'ovcnSrLtnCga dne prvaka 2ato Poetov — naj bo nin lud' ta'e zapis posvečen /Novemu spominu. *Jtl odk°d pa tole ime DkJi ?r Prež'<«? Leta 1885 je i-u atcll Janez Trdina v okvi- GoriV°Jih bajk in povesti o , Jancih napisal tudi »baj-*°« Doktor Prezir. *IVA LEGENDA Razložil pa je Trdina sam to čudno obliko Pre-,y šcrnovega imena takole: L.Nki pripovedujem do-JU}IS. ° ^gendo o Preširnu in ni da je še v svojih po-eJših letih rad zbujal spo-can1'6 na svo'e mladostno sre-pa JC ? Pesnikom. Zanimala Ve j3 tuc^ oseDnost nJeg°-je ulije — prav zaradi nje nekoč pripotoval v Novo *naT°' ^a Di ^° osebno spo" seveda je v času Trdinove-ie .stalr>cga bivanja med Do-HaJ<*1 JUMja ze davno spala £ smihelskem pokopališču. sPornin nanjo je bil med £°vomešČani še nenavadno tak3-0 '° na^ mengeški rojak sk i PO Prcsel'tvi v dolenj-jeC kt'aie poiskal družbo, ki 0 nCdc'a marsikaj povedati 1 'ešernu in njegovi izvo- Plo° p"povodi Pa so tako to_ • s°čustvu joče s Prešernom r^nlcgovo Julijo, da jih mo-da'r0--Vsa' v 'zv'ečkih pove-ren' ^' klasovi družini. Go-■šeu'CCni DO SOtovo ljubo sli-p,.ki,ko so Dolenjci že v U'J»njem stoletju oboževali 0t,scga Vrbana. j^pnpoved preproste dekle 1^.* Pa nam tudi odstre ne-ro'->lZri0 tenčico, skozi kate-že celo stoletje in več gle-'mo na Julijin značaj. Jera len? Jul'i° Pokaže v dosti Psi iu^i( kot smo jQ nava. jjj1 gledati. Sicer pa je tudi dr^ t? na^ih prcšernoslovcev ^ France Kidrič rekel, da treba ublažiti marsikatere v Cjlcl.S.črte» ki i'h ic vrisala u'iJino podobo ozkosrč- Host nerazumevanje in eno- stranska privrženost njenih sodobnikov. Nekritične današnje prešernoljube utegnejo strezniti tele Kidričeve besede: »Dejstvo je, da se Prešeren Juliji ni dopadel, kakor že pred Julijo raznim dekletom ne, ki so bile sicer njemu všeč. In nikdo ni upravičen, da bi Juliji zaradi tega bral levite, kajti pesniški talent le ni tista sila, zaradi katere bi se bilo dolžno njegovemu nositelju ukloniti vsako dekle.« Tako odločno je zavrnil Kidrič očitno zmotno mnenje slovenskega občestva o Juliji Primčevi. In spet je bil Trdina še pred njim: v »bajki« o doktorju Prežirju je o »pesnikovi milici« nanizal mnogo dobrih besed o otožni novomeški gospe Juliji pl. Scheuchenstuelovi .. . PREŠEREN IN TRDINA To, da se je gimnazijec Drmavov Janez osebno poznal s pesnikom Prešernom, smo že zapisali. Zdaj je naša naloga, da še z nekaterimi dejstvi podpremo verodostojnost ali zanesljivost Trdinovih pričevanj o Prešernu. Kot študent na Dunaju je skrbno zbiral podatke o pesnikovem človeškem liku, in sicer od tovarišev, ki so Prešerna bolje poznali. Leta 1857, k» je bil že profesor na Reki, je Trdina obiskal Prešernovo ožjo domačijo. Takrat se je na Bledu za dalj časa naselil pri pesnikovem soimenjaku in resničnem prijatelju Francetu Prešernu, »ta bogatem bratrancu«. Ta je vedel o pesniku marsikaj povedati, posebno mnogo življenjskih podrobnosti. V Novem mestu je Trdina prijateljeval z doktorjem Andrejem Vojsko,' ki je poznal Prešerna še Iz Ljubljane; z očetom Antonom pa ga je leta 1847 videl v Naklem, kjer so bili vsi skupaj na gostiji pri župniku Blažu Blazniku. Seveda je bilo v Novem mestu tedaj mnogo sodnikov in drugih uradnikov, ki so bili Prešernovi znanci še iz Ljubljane. Poznali pa so dobro tudi gospo Julijo in njenega soproga oblastnega Schcu-chenstucla. Torej virov za svojo pripoved o doktorju Prežirju in njegovi milici je imel Trdina dovolj pri roki. Zato pripovedi — pa čeprav je le »bajka« in »legenda« — lahko damo vero. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Radovljiško delavsko univerzo so tako kot vse delavske univerze v Sloveniji ustanovili 1959. leta. Po združitvi delavske univerze z Bleda, iz Bohinja in Radovljice so v radovljiški občini dobili eno ustanovitve do danes svoje samo univerzo, ki ima od prostore v stari graščini. Delavska univerza v Radovljici je razširila svojo dejavnost predvsem v zadnjih nekaj letih. Pri tem se je najbolj povečalo število oddelkov za odrasle: delovodska šola, osnovna šola in komercialna šola. Več kot 200 slušateljev obiskuje te oddelke, kar je vsekakor zelo dober uspeh. V svoj program na delavski univerzi vsako leto vključijo jezikovne in strojepisne tečaje, ki jih organizirajo tudi na Bledu in v Bohinju. Pri učenju tujih jezikov, med katerimi prevladujeta nemščina in italijanščina in delno angleščina, uporabljajo izključno le sodobne metode poučevanja in vsako leto obiskuje te jezikovne tečaje okoli 150 slušateljev. Tudi pri pouku strojepisja beležijo zadovoljive uspehe. Imajo svojo strojepisnico in v zadnjih letih priredijo vsaj štiri tečaje strojepisja na leto. Letos so stopili korak dalje, ko so uvedli poseben tečaj strojepisja za učence višjih razredov osemletke. Te tečaje obiskujejo večinoma dekleta in so vedno zelo dobro obiskani. V samem mestu in po okoliških krajih potekajo redno tudi šiviljski tečaji, radi pa bi za žene pripravljali tudi gospodinjske tečaje, a še nimajo zanje primernih prostorov. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Tako kot povsod drugod na Gorenjskem, tako so tudi v Radovljici v okviru strokovnega izobraževanja še prav vsako leto doslej organizirali tečaje varstva pri delu, tečaj higienskega minimuma, tečaje za kurjače, razna predavanja in seminarje za turistične delavce itd. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE Na področju družbenega izobraževanja si prizadevajo, da bi vsako leto uresničili program, ki so ga sestavili v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, žal ugotavljajo, da programa nikoli povsem ne uresničijo. Uspe jim organizirati poprečno do dva oddelka politične šole, morda prirede še občasna predavanja za člane osnovnih organizacij ZK ali posebne seminarje za vodstva političnih organizacij, in td \t tudi vse. V zadnjih letih so posvetili še posebno skrb vikend se- minarjem za mladino v mladinskih organizacijah. Ti seminarji so bili dobro obiskani, a so jih zdaj večinoma že opustili, ker zanje porabijo preveč denarja. KULTURNO-ESTETSKA VZGOJA Posebna značilnost radovljiške delavske univerze, posebna in predvsem zelo dobrodošla in zaželena, je kul-turno-estetska vzgoja. V graščini, kjer ima delavska univerza svoje prostore in ki zadoščajo za obseg sedanje dejavnosti, imajo majhno dvorano, ki sprejme največ 140 ljudi. Tu prirede okoli 10 likovnih razstav na leto, ki so izredno dobro obiskane, saj je ob vseh otvoritvah razstav tudi nastop priznanega umetnika, bodisi glasbenega izvajalca ali kulturne skupine. Prav s tem so se zelo uveljavili in radovljiško občinstvo jih za to novost vestno nagrajuje s svojo prisotnostjo. Prav ob vseh pomembnejših kulturnih praznikih na delavski univerzi poskrbijo za nastop kvalitetnih zborov ali prirede klavirski ali komorni koncert. FINANCIRANJE Dejavnost delavske univerze v Radovljici je do zdaj sofinancirala temeljno izobraževalna skupnost, letos pa so predlagali skupnosti, da bi namenila denar za polovico osebnih dohodkov zaposlenih na delavski univerzi. Vendar naj bi potem kulturno-cstct-sko vzgojo obdržali in jo izvajali za dejanske stroške. Tako za letošnje leto predvidevajo, da bi temeljno izobraževalna skupnost prispo-vala 100.000 dinarjev, kulturna skupnost 35.000 dinarjev, vso ostalo razliko do 600.000 dinarjev, kolikor bo znašalo letošnja realizacija, pa bi prispevali sami. V Radovljici niso zaskrbljeni, da bi število slušateljev na področjih izobraževanja upadlo. S svojim sistemom izobraževanja nudijo dovolj možnosti za dodatno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, razen tega pa se sami občani dovolj dobro zavedajo, kaj pomeni pridobljena kvalifikacija, končana srednja ali osnovna šola. ljubljanska banka Poskrbimo za varnost na cesti v pustnem času Bliia se pustni torek, čas veselih in šegavih iger otrok na cesti in s tem povečana nevarnost za mate pravljične osebe. Če zasledujemo prometne nesreče otrok, zasledimo, da naraste število nesreč v pustnih dneh. Pogosto je vzrok v tem, da otrok slabše vidi skozi pustno masko. Njegova pozornost za okolico je zmanjšana zaradi otroškega vrišča in zaverovanosti v igro. Satrši pri oblačenju otrok za pustni torek ne mislite samo na to, kako bo vaš otrok lep in izviren, mislite tudi na to, da se bo vrnil iiv in zdrav. Zato mu na obraz ne dajte maske, ampak ga poslikajte pač kostimu primerno. Pri tem uporabite svoje kozmetične barve in ne vodenih ali kakih drugih barv. Če gre otrok na cesto z masko čez obraz, ne vidi več kot samo delček poti pred seboj i>i ne vidi nevarnosti, ki mu preti. Poleg tega se otrok pod masko segreje. Ker mu je le prevroče, se otrok odkrije in se prehitro ohladi. To lahko vodi v bolezen. Če gre na cesto večja skupi, na pustnih šem — otrok, mora iti z njimi tudi odrasla oseba, ki jih opozarja na bli-iajoče avtomobile. Vsi, ki vozite v teh veselih dneh po naših cestah, mislite na to, da so v teh dneh na naših cestah, vesele gruče otrok, ki so čisto pozabili na svojo varHost, saj mislijo /« na igro in zavzeto gledajo druge maske ali nenadoma skočijo čez cesto za kavbojem. dr. Ana KRAKER Smučar prihaja v cilj; potlačeni strah in dvomi vase so pozabljeni« nova športna zmaga je dokaz, da zaradi vida človek še ni nujno obsojen na životarjenje. —- Foto: F. Perdan Kdo si, slepi smučar? Telesna vzgoja postaja neprecenljiv zaveznik očesnih invalidov V dneh, ko boji na XI. zimskih olimpijskih igrah v Sapporu dosegajo svoj dramatični vrh, ko je vsa ostala telesnovzgojna aktivnost potisnjena v ozadje, se vam bo nemara zdelo odveč prebirati tele vrstice. Posvečene so športnikom, ki niti zdaleč ne dosegajo rezultate Nadigove in Russija, Kasaye in Štefančiča, Schenka in Vedenina... še več: celo če bi jih primerjali z navadnimi nedeljskimi smučarji, bi junaki našega zapisa potegnili krajši konec. In vendar smo jim posvetili kar precej prostora, saj gre za dekleta in fante, katerih pogum in volja sta mnogo večja od poguma in volje dobitnikov olimpijskih medalj. So namreč slepi — nekateri popolnoma, drugi pa delno. \ . • Senzacija v Dražgošah Misel, da bi o slabovidnih Športnikih veljalo spregovoriti v samostojnem članku, v reportaži, ki bo pri ljudeh gotovo zbudila pozornost, me je obsedla med nedavnim tekmovanjem »Po stezah partizanske Jelovice«; v smučarskem teku so nastopili tudi gojenci Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih škofja Loka. Dasi je bila proga krajša in lažja kot sicer, so jo člani nenavadne ekipe premagali malone igraje, brez kakršnihkoli težav. Navzočnost vodnikov se je zato zdela skoraj odveč. Menda ni treba še posebej poudarjati, da smo moštvo ob prihodu v cilj nagradili z viharnim ploskanjem. Seveda bi pretiraval, če bi dražgoškemu primeru prilepil pečat prvega tovrstnega dogodka pri nas. Kdor redno prelistava časopise, bržkone ve, da so pred leti funkcionarji zveze slepih Slovenije pripravili množičen pohod svojih varovancev na Triglav. Javnost je strmela. »Le kako morejo?« smo se spraševali. Zal so spektakularna poročila in fotografije naglo utonile v pozabo. »Bil je zgolj eksperiment. Odsotnost vida in šport sta očitno nezdružljiva,« so govorili laiki. Ali res? Kje neki! V {epu imam podatke, ki bodo marsikoga začudili. 0 Skromni začetki »Telesnovzgojna aktivnost je poleg razvejane delovne terapije najpomembnejši element učinkovite resocializaci-je slepih,« pravi direktor škofjeloškega Centra Ivan Bizant, »že v četrt stoletja starem rojstnem dokumentu Zveze slepih piše, da moramo očesnim invalidom omogočiti vključevanje v fizkul-turna društva ln klube. Omenjeno načelo sta pozneje zelo uspešno uresničevala Zavod za slepo mladino Ljubljana in Dom slepih v škofji Loki.« Začetek kajpak ni prinesel nikakršnih atrakcij. Da bi preprečila oslabelost udov, mišic in notranjih organov, je zdravniška služba sestavila poseben ciklus ritmično-razgibalnih vaj in teka. Letjte so pozneje dopolnili krajši izleti v naravo, redni sprehodi in plavanje. »Kopanje in plavanje sta naravnost idealni sredstvi ohranjanja telesne kondicije slepih. Ampak zadnje čase ju vedno bolj izpodrivajo atletske discipline (skoki v daljino in višino, meti, sprint itd.) in smučanje. K popularnosti naštetih dveh panog so pripomogla zlasti republiška in državna prvenstva, ki privabijo presenetljivo visoko število invalidov, ter skrbno organizirani tečaji v domačih zimsko-turističnih centrih,« je razlagal moj sobc-sednik. • Včasih odločajo naključja Kot svojevrstno zanimivost naj povem, da množični, danes silno razvejani smučarski dejavnosti pravzaprav botruje naključje. Invalidskim pedagogom dobro znani slepi profesor Pavle Janežič igra v njem glavno vlogo. Sošolci, dijaki gimnazije, katere učenec je nekoč bil tudi prof. Janežič, so radi prirejali športne dneve na snegu. Tihi, vase potegnjeni Pavle se jim dolgo ni upal pridružiti. Nazadnje pa ga je kolega Košir le pretental. »Kaj boš stalno čepel doma?! Z nami pojdi. Poskusiti pač ni greh,« mu je govoril. Poskusila sta in šlo je. Prijatelji so novopečenega ljubitelja bele opojnosti prijeli za roke ter skupaj zavijugali v dolino ... Prof. Janežič je potlej vztrajno treniral in postal večkratni državni smučarski prvak v kategoriji očesnih invalidov. Prebil je obroč nezaupljivosti in dvoma ter pomagal organizirati prve tečaje (Polževo, Sorica, Komna). Slovenskemu zgledu so nato kmalu sledile zveze slepih Hrvaške, Srbije, Bosne in Makedonije. »Skokovit vzpon zimskih športov ni ostal brez posledic,« sem zvedel v nadaljevani!! nomenka s tovarišem Bi- zantom. »Leta 1956, 1957 in 1958 smo na Norveškem, na tradicionalnih mednarodnih srečanjih .Viteške igre slepih', v štafeti 3X5 km vselej dosegli odlične rezultate in uvrstitve nad deseto mesto. No, spričo pomanjkanja sredstev se iger, katerih pokrovitelj je kralj Olaf, že dolgo ne moremo več udeleževati, škoda, mar ne?« • Šport jim vrača zaupanje vase Izkušnje kažejo, da je gibanje neprecenljiv zaveznik pedagogov. Nesrečni bolniki lahko z načrtno in vztrajno vadbo najlaže razklenejo obroč negotovosti ter občutek izolacije, ki jih zajame ob izgubi vida. Pridobijo si sposobnost sproščenega premikanja, izostrijo občutljivi ravnotežnostni mehanizem in pospešijo razvoj orientacijskih sposobnosti. Slednje so — tako sodijo raziskovalci — najmočnejše orožje slepih, človeku omogočijo, da premaga strah do predmetov, do neznane okolice, v kateri preži nanj kopica nevarne***' Toge, oklevajoče koral« na! domestj prožna, gotovos*' polna hoja. Navedeno spoznanje odpira visoko kvalificiranim teles*** vzgojnim strokovnjakom dO" cela nove, doslej nesluteO* možnosti izpopolnjevanja-»Trenerje« Zveze za šport i° rekreacijo invalidov, Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih Školja Loka ter Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana smemo mirne duše imenovati P'0**? je še neraziskane smeri obsežne športno-rr.cdicinske vede. Čeprav bi resnejše študije terjale znatno več denarja kakor ga odgovorni trenutno premorejo, so tudi spr°,° zbrane izkušnje in zapažanja neprecenljivo dragocene. \n ker načrtov ne manjka, ie bojazen, da bo stvar obstal* da ni pričakovati napredka, nepotrebna. V mračne sve tove večne teme nezadržni prodirajo žarki upanja, ki piuunaju /.a im ujjiu'J"' j. slepim obetajo boljšo, P starejšo, zdravim obča©0 enakopravno bodočnost. I. GuzcU »Vse svoje sva spravila h kruhu« Te dni mineva 50 let, ko sta se vzela .Anton in Helena Oblak iz žirov. V poročni dvorani zgradbe občinske skupščine škofja Loka je bilo minulo soboto dopoldan manjše slavje, na katerem so svečano obnovili zakonsko zvizo še vedno krepkih jubilantov ter jima izročili skromna darila. Kljub težkemu življenju, ki mu ni nikdar prizanašalo, Jc sedaj 80-Ietni Anton ostal vzravnan, čvrst možak, čigar pogled nI izgubil niti kančka radoživosti. Med 1. svetovno vojno so ga vtaknili v vojaško suknjo, ki jo Je potem nosil celih 5 let« Vrtinec bitk je njega In njegove tovariše pehal sem ter tja po Evropi ln jih za poltretje leto odložil v Rusiji. Toda žilavi Žlrovec je prestal vse napore ln se srečno vrnil domov. Tri leta pozneje sta z zalo zaročenko Heleno iz Stare Oselice stopila pred oltar. Rodilo se jima je 10 otrok: 3 hčere ln 7 sinov. Trdo Je bilo treba pljuniti v roke in delati preden so zmeraj lačni kratkohlačniki zrasli v zdrave, poštene občane. Danes jih Je živih še sedem. Svojo mater ln očeta so razveselili kar *' osemnajstimi vnučki. Slavljenca pravita, da si želita zdravja ln spokojne staro« sti, predvsem pa miru na svetu. (ig) ljubljanska banka BREDA — o. februarja 1972 iha Klinar rocgio ■ llfillllill IIMIHIIillilll iti 1 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A Ml BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertoll Brecht, Bericht der Serben) Ta počastitev Pilsudskega, 'velikega vojaka', ki se je po oktobrski revoluciji 'odlikoval' s krvavim terorjem nad tlačani poljske žlahte (plemstva) v intervencijski vojni proti mladi Sovjetski zvezi in ki je na mirovnih pogajanjih v Rigi iztrgal sovjetski Ukrajini in sovjetski Belorusiji skoro za polovico Poljske njunega ozemlja, je bila samo propaganda, ki naj bi prodrla v svet in mu dokazala 'viteštvo' nemške vojske, v resnici pa je svet sprejel takrat to novico kot navaden Hitlci jev cinizem zlasti še, če pomislimo, da so bili Poljaki po nemški okupaciji poleg Judov najbolj zaničevano ljudstvo, Čigar delavci, ki so jih kasneje prisilno pripeljali v Nemčijo, so morali nositi oznako 'Pole' ali 'Ost', kar je bilo celo nam Slovencem prizanešeno, čeprav nam je Hitler namenil enako usodo kakor Judom in Poljakom, kakor bomo na podlagi okupatorjevih dokumentov še videli. »Soldaten!« je generaloberst Brauchitsch apeliral nadalje na nemške vojake: »Dnevi velikih dosežkov so za nami! Zdaj je potrebno, da ostanemo pri stvari in zastavimo vse sile za zadnjo odločitev. Z zaupanjem in občudovanjem gleda na vijs vsa Nemčija, kot vzgled pa naj nas vodi Fiihrerjeva osebna hrabrost in najtrša odločnost našega najvišjega poveljnika. Naprej k zmagi!« (AdG 4215 H) O padcu Krakova in o 'častnem mimohodu' mimo groba poljskega maršala Pilsudskega je govorilo tudi poročilo OK.VV in poročalo, da so se '5. septembra vojne operacije načrtno nadaljevale': »Planinske enote in druge so si priborile na široki fronti izhodiščne položaje severno od Be-akidskega pogorja in prodirajo proti Novemu Sandezu. Tudi vzhodni del zgornješlezijskega industrijskega bazena je v nemških rokah. Nadalje proti severu je v popoldanskih urah dosegla naša vojska črto Checinv—Lopuszno—Pjotrkovv. Pri Sieradzu so naše enote prebile močno, z bunkerji utrjeno linijo in prodirale na vzhodnem bregu Warte v smeri proti Lodzu. Enote, ki so pri Kulmu in Grodziadzu prešle na vzhodni breg reke Visle, zasledujejo razbitega sovražnika, ćete, ki so bile prodrle iz Vzhodne Prusije čez Mlano, so zavzele Chechanovv. Sovražnik se umika ob tesnem našem zasledovanju proti jugu. Hitre enote so pri Rozanu dosegle Navver. Deset tisoč ujetnikov in šestdeset topov so naše enote zaplenile na severu Poljske . . .« (AdG 4215E) Prav tako je nemško letalstvo nadaljevalo uničevalne polete nad poljskimi mesti in železniškimi ter drugimi prometnimi vozlišči. Nemška mornarica pa je v Baltiku potopila že tretjo poljsko podmornico. ln o aktivnosti poljskih zahodnih zaveznikov: »Letalskih (anglo-francoskih) napadov na Nemčijo ni bilo,« je poročalo poročilo OKW (Adg ,4215E7). Britanska admiraliteta pa je sporočila, da 'z napovedjo vojne Nemčiji stopa v veljavo tudi ukrep o blokadi Nemčije' (AdG 4215J) z namenom, da bi v toku vojne podobno kakor v prvi svetovni vojni Nemčijo izstradali, na kar je Nemčija odgovorila, da se 'tokrat te metode ne bodo obnesle' (AdG 4213 F), kar se je tudi izkazalo kot resnično vse do leta 1945, ker se je Nemci ia proti temu že takoj zavarovala z racionalizacijo življenjskih potrebščin, pa tudi z drugačnim potekom dogodkov kakor v prvi svetovni vojni. Tudi naslednje vojno poročilo ne govori ničesar o kakih vojnih dogodkih na zahodu niti o kakih poletih anglo-francoskega letalstva nad Nemčijo, marveč samo o nadaljevanju prodiranja nemških enot na Poljsko: »Umik poljske vojske se na vsej fronti nadaljuje. Naše enote, podprte z letalstvom, so sovražniku ostro in tesno za petami in so ga prisilile na različnih odsekih v bojni spopad. V južni Poljski smo zavzeli Nevy Sandez (Neu-Sandez) in tam in severno od tam prekoračili Dunajec ... Po zavzetju Kielc so naše čete v naglem prodoru čez zahodni del Lyse Gore in prodirajo severno proti mestoma Tomaszov in Lodz... 9. in 27. poljski divizion ( topniška enota), en TANKOV-SKI BATALJON, dva lovska bataljona ln ena kavalerijska brigada so uničeni. SAMO OSTANKI SO ŠE BREZ OROŽJA IN OPREME PLAVA JOč CEZ VISLO REŠILI ... Vzhodno od Visle smo prekoračili cesto Thorn-Strasburg in izoblikovali mostišče (Briickcnkopf) na Drevvenzu. Vzhodnopruske enote so dosegle Narevv na obeh straneh Pultuska in pri Rozanu. Letalstvo obstreljuje v nizkih poletih neprestane kolone umika jočega se sovražnika in ga uničuje . .. Most čez Vislo južno od Varšave je bil z letalskimi bombami težko poškodovan. Varšavski zahodni kolodvor je po bombnem napadu v plamenih.« (AdG 4216G). Tako je Poljska dobivala udarec za udarcem in nenehno pričakovala razbremenilno pomoč s strani velesil, ZAHODNA POMOČ PA SE JE IZRAŽALA ŠE VEDNO SAMO Z BESEDAMI Tako je bil 6. septembra v Londonu podpisan nov sporazum med Poljsko na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani o nadaljnjem posojilu Poljski v višini 8,5 milijonov funtov slorlingov, ki ga Poljska ne bo mogla nikoli porabiti za obrambo svojega ozemlja. Morda ga bodo porabile leta 1943 in kasneje poljske enote belega generala Andersa v bojih, ki so jih bile pri Monte Cassinu v Italiji za Angleže in Amerikance skupaj z Indijci. Kasneje so te poljske enote vključili v ameriško divizijo Plavih vragov za zatiranje hotenj primorskega ljudstva v letih 1945-1947. ti poljski vojaki v ameriški diviziji »Plavih vragov« so leta 1946 izzvali nekaj oboroženih incidentov in streljali na pripadnike odreda JA za Slov. Primorje, Trst in Istro, stacioniranega v coni A: na primer 1. avgusta 1946 na pred nedavnim preminulega kapetana Franca Fornazariča, šoferja džipa in name na našem povratku iz Gorice na cesti Gorica-Trst v bližini Mirna in-vrha Sv. Mihaela na poti v Opatje selo, kjer je bil štab našega odreda v coni A - prip. M. KI). Za poljsko obrambo na Poljskem posojenega denarja, ki je ostal v Angliji, niso več potrebovali. To je bila tedaj za Poljsko samo 'zahodna pomoč' z besedami, prav tako kakor Chamber-lainov govor 7. septembra 1939 v Spodnjem domu 'o vojnem položaju' o katerem je povedal med drugim: »NA VZHODU SE BORIJO POLJAKI OBUP NO Z MOGOČNIM SOVRAŽNIKOM, ki upa in računa, da bo s težo svojih vojska in vojnega materiala zatrl vsak poljski odpor. POLJSKI VOJAK SE JE VEDNO IZKAZAL KOT POGUMEN BOREC in se danes odločno bori in brani vsak meter svoje dežele proti prodirajočlm Nemcem. NEMCI so zopet POUDARILI NUJNOST KRATKE VOJNE IN HITRE ODLOČITVE. Iz tega sle di, da koncentrira nemški načrt po vseh znakih sodeč največji napon moči Nemčije proti Poljski. KRALJEVSKA BRITANSKA VLADA IN FRANCOSKA VLADA STA ZATO PODPISALI S POLJ SKO NOV PAKT. V SMISLU TEGA PAKTA NUDITA VELIKA BRITANIJA IN FRANCIJA NOVO FINANČNO POMOĆ POLJSKI.« Nato je Chamberlain prešel na 'zahodno fronto': »NA ZAHODU STA FRANCIJA IN ANGLIJA TAKO UČINKOVITO IN V NORMALNEM OKVIRU MOBILIZIRALI SVOJE SILE, KOT JE BILO LE MOGOČE. Francoske enote na francosko-nemškl meji so že prišle v stik s sovražnikom . ..« Vojna poročila o tem francoskem ,stiku s sovražnikom' niso vedela še ničesar poročati, ker na tej fronti doslej ni bil izstreljen ne s francoske, še manj pa z nemške strani en sam strel. Nemcem se na zahodu ni prav nič mudilo s ka- ko .ofenzivo', na katero so čakali Francozi v utrdbah Maginotovc Unije, da bi jo .razbili'. Nemci so hoteli najprej in naglo opraviti s Poljsko, Francoze, ki so brez strela čakali nanje, pa so tudi sami pustili čakati, ne da bi na francosko stran izstrelili en sam strel ali eno samo granato iz utrdb Siegfriedove črte. Morda je prav ,zaradi te tišine na zahodu' govoril Chamberlain: »O tem ... so sporočili določene informacije. Iz razumljivih vzrokov pa sedaj ne moremo objaviti nobenih podrobnosti .. . Kar zadeva Angujo, smo motdi vse, v tem času napetosti'' podvztie in široko obsežne VARNOSTNE UKREPE pravočasno uresničiti. Naše enote, določene za L J-RAMBO PRED LETALSKIMI NAPADI iN V OBRAMBO OBALE SO ŽE ZAVZELE FOLOžAjE IN SVOJO NALOGO ODLIČNO OPRAVLJAJO. V NAJKRAJŠEM MOŽNEM ČASU SO NAŠE PROTILETALSKE BATERIJE IN ž A R O M E T-N I ODDELKI (!) ZASEDLE PO MOBILIZACIJI SVOJE OBRAMBNE POLOŽAJE ... Te enote, okrepljene s teritorialno armado, so dnScč e za obrambo najlaže ranljivih točk. TE ENOTE SO POD NAJBOLJ NEUGODNIMI VREMENSKI« Ml RAZMERAMI (te so bile edine, s I; L nI so se mogle 'vojskovati' — M. KI.) dosegle določena mesta po zračni poti. MOBiHZACIJA PREOSTALIH DELOV NAŠIH OBOROŽENIH SIL JE ZADOVOLJIVO STEKLA (dobesedno: zavzela zadovoljujoči tok — M. KI.). (AdG 4217 A) Tako je govoril Chamberlain samo dan poprej, ko je. nemška kolona, prodirajoča z jugozahod;! proti Varšavi, že dosegla Varšavo in za nekaj časa vdrla v glavno mesto Poljske, o čemer je poročilo nemško vrhovno poveljstvo 8. septembra 1939; »NEMŠKE ČETE SO DANES OB 17. URI 15 MINUT VDRLE V VARŠAVO. Nagil oddelki so dosegli Vislo pri Sandomlru v južni Poljski in pri gori Kalvariji dosegli položaje jugovzhodno od Varšave.« (AdG 4218 E, Poročilo OKW 8. sept. 39.) Ta dan je bil zlomljen tudi ZADNJI JUNAŠKI ODPOR TISTEGA DELA PREBIVALSTVA' GDANSKA, ki se je postavilo novim gospodarjem v mestu po robu, o čemer so do tega dno vsa nemška vojna poročila molčala in o čemer ni poročala tudi nobena druga poročevalska agencija na svetu. To se je zgodilo 7. septembra 1939, ko so morali zaradi pomanjkanja streliva BRANILCI takoimenovane VVESTERPLATTE V GDANSKU POLOŽITI OROŽJE: »Njihov odpor so zlomili pionirski oddelki (srbsko 'inženirci', tehnične enote, ki so gradile ponlonske mostove, polagale minska polja, gradile utrjene linije, sistem jarkov, zaščitenih z žičnimi ovirami in minskimi polji za primer umika prodirajoče prve frontne črte v skladu s taktiko 'bliskovite vojne', ki je bila za drugo svetovno vojno značilna — r>r. M. KI.), mornarske jurišne Čete in gdanski aS-Hcimvvchr.« (AdG 4218 E, Poročilo OKW 8. septembra 1939) To je v teh dnevih prva junaška poljska epizoda, druga je bila v Varšavi, proti kateri so bili osredotočeni nemški prodori na vseh frontah. Na dan junaškega konca branilcev z West^r-platte v Gdansku je poljska vojska na frontah le redkokje še nudila učinkovit odpor. Nemške operacije so že na mnogih frontnih odsekih dobile 'značaj zasledovanja sovražnika'. Jugovzhodno od Gorlic in vzhodno od Tarnovva so prodirale v smeri proti VVisloki. Severno od Visle »o Nemci z oddelki naglih enot dosegli Staszovv :n severno od Lyse Gore ozemlje zahodno od K i-micnna. Železniška proga Konskie— Opoz^no (Opočno) so nemške enote prekoračile v naskoku. Severno od Tomaszovva so nemške tankov e enote vrgle Poljake iz Rawe Mazovviecke in dosegle na tem odseku črto 60 km od Varšave. Severovzhodno od Varšave so prekoračile Narevv pri Pultusku in Rozanu. Na jugu in severu poljske province Poznanj so si prilastili s prodori nova ozemlja. LAS * 10. STRAN SREDA — 9. februarja Pogreznjena vase, potrta od žalosti, ni opa-laOa pogledov, ki so jo spremljali. Ko jo je bli-zu doma poklical neki glas, naj stopi za njim, se je stresla, kot bi jo kdo prebudil iz motečega spanja. Opazila je Goloba. Očitno ji je hotel nekaj razodeti. Na samem se je odkrhal, pogledal okoli sebe in rekel: — Potlej že veš, kaj se je bilo zgodilo! Zvenelo je bolj kakor potrditev. — Saj je na lepakih! Golob je odmajal z glavo: — Ne, nisem mislil tega. Tisto o Filipu! To jo je nenadoma vznemirilo, da je Goloba prijela za suknjič: — Kaj je z njim? Kaj mi skrivate? Golob se je nerodno prestopil. A ker mu je bilo naročeno, naj govori z dekletom, je nadaljeval: — Smo mislili, da ti je znano. Naši so ga zgrabili! On je ...! — Izdajalec, mislite reči, je pridušeno krik-nila Martina. Golob jo je pomirjal: — Kaj moreš ti za to! Dokaze so dobili, in to ti moram sporočiti. Zate bo tudi oolje, da se zdaj umakneš! To bomo storili vsi, ki nam je Filip nevaren! Martina je novico sprejela s čudnimi občutki. Na pomoč so ji prihiteli drugi. Vendar jo je obšla nova grenkoba. Ali ne bo ogoljufana Nikamor ni šla. Bila je brez moči. Edina tolažba ji je bda, da so našli izdajalca, da se bo poslej vse razčistilo. Vendar se je v njeno slabotno telo zajedala nemirna vest. Aleš je kar naprej terjal povračilo. Kakor da ga sliši, kako jo preganja! Pa ni imela niti toliko moči, da bi mu kaj rekla, da bi mu vsaj pritrjevala ali ugovarjala, zdaj je imel Aleš prav. Zadremala je kar oblečena. Zbudili so jo kamioni! Zmešana, kakor da še vedno sanja, je skočila k oknu. Iz kamionov so naglo skakali Nemci in se potem razpršili po vasi ter trkali na vrata. Ljudje po večini še niso vstali, kajti bilo je še zelo zgodaj. Zdaj se je spomnila vsega. Kako prav je imel Golob, ko je odšel! Nje ne bodo iskali. In tudi če bi jo, kaj more! Vseh, ki so jih iskali, niso dobili. Izginili so kakor Golob. Pobrali so le počasneže, omahljivce in take, ki so vedno dvomili o vsem. To noč se je spet več ljudi moralo odločiti, kakor se je pač kdo mogel. Nekateri so še vedno upali na srečna naključja, drugi so bili preslabotni, da bi pustili majhne otroke! Zdaj so jih morali. .. Petrova Angela se je na prigovarjanje partizanov prejšnji dan umaknila. Rozi pa je bilo kar prav, da je mož odšel. Ob njem je imela preveč slabo vest. Kadarkoli ga je videla, kako tuhta, kako je v skrbeh, ji je bilo nerodno. Ni bila rada sama z-otroki, vendar se ji je zdelo bolj znosno, da ni bil več doma. in prikrajšana za možnost, da bi se oprala, da bi našla vsaj malo utehe? Se vedno jo je skrbela lastna usoda. Če bodo partizani kdaj zvedeli o njej kaj več, potem hoče, da bo to prišlo samo iz njenih ust. Še čudno, da so ji toliko zaupali in poslali Goloba. Saj bi jo lahko odpeljali za Filipom! če so ga sami odkrili, se ji lahko izmuzne tudi ta priložnost! Tega ne bo dovolila, kajti zdaj ni imela nobene potrebe več, da bi Nemce čakala ali jih celo iskala. Prav nič ali skoraj nič se ni zgodilo tako, kakor ji je napovedal Filip. Njegova usoda jo je streznila. Zdaj ko bo Filipu šlo za nohte, se prav gotovo ne bo pomišljal spraviti jo v .iovo grdobijo. Le kako so mu prišli na sled? Prej ali slej mora partizanom vse povedati. Samo tu je rešitev, oprati mora sebe. Pa vendar se je počutila, kakor bi ji Aleševo oporoko iztrgal iz rok nevaren tekmec. Pomirjala pa jo je partizanska uvidevnost. Še vedno me imajo za člana družine, je pomislila. Če bi me zdaj zgrabili Nemci, jim ne bi povedala niti besede. Vse muke bi prenesla. V sebi je začutila moč in pripravljenost na vse. Kakor da se je nekaj takega moralo zgoditi in da brez tega ni mogla najti spoznanja. Vse se je zrušilo, ona pa je zajemala moč prav iz tega. Kako čudno! Golobu je vdano, vendar s posebnim poudarkom, ki ga je razumela samo ona, tiho rekla: — Če je tako, potem pohitite. Zame ni treba skrbeti. A vseeno, hvala za skrb! Golob ji je dal roko, kar je bilo nekaj izjemnega. Ni ji izrekel samo sožalja, tudi poslavljal se je. — Hude ure doživljaš, je rekel, — a ne pozabi, da Aleševo junaštvo odtehta vse! Tudi druge je prizadelo. Na svidenje! Pri tem je z glavo pokazal proti gozdovom in se izgubil med drevjem. Martini se je vrtelo od vsega, vendar je prišla domov, nekako drugačna, potolaž.ena. še vedno je videla rdeči letak z Aleševim in s Petrovim imenom. Otrok nikoli ne bo poznal očeta! Kako, le kako so ga odkrili? Samota jo je spet premagala in »azorožila. Samo toliko moči je še zmogla, da se je oblekla v črno in se potem prepustila mislim na Aleša, na njegov sproščeni smeh in zaupanje v lepo življenje. Preklinjala je gestapovskega odličnika, zmerjala pokvarjenega brata in objokovala svojo samoto, svojo krivdo in slepoto ... Martina je kljub nemiru v vasi še vedno kakor omotična in brez volje čakala, kdaj bo potrkalo tudi pri njej. Nemci, ki so naglo opravili svoje delo in odpeljali dva kamiona mož, žena in otrok, so jo tudi zdaj pustili v miru. Kaj nisem vredna niti toliko, da bi se me spomnili gestapovci! se je čutila skoraj ponižano, Mar ni' tudi ona sodila med tiste, ki bi se morali priključiti partizanom, ali pa da bi jo zgrabili policisti? Čutila se je nekako prevarano. Begalo jo je, ker ni vedela ali jo cenijo ali jo imajo za nič-vrednico. Z grozo je potem spoznala, da bo ta njena čudna svoboda spet bodla v oči vso okolico. Partizani so vendar vedeli, kako vneto je sodelovala z njimi. Zato je tudi prišel Golob. Saj ji je dal roko. Aleševa aretacija in zdaj smrt je ne bi smela tako potreti. In Filip še manj. Dotlej je vojna pregnetla ljudi že tako, da so tudi manj pripravljeni bili vajeni smrti! Ne zato, ker ljudje niso bili več občutljivi, temveč zaradi hudih bolečin, in solze so se posušile, še preden so privrele na dan. To je bil vendar Alešcv glas, se je zgrozila, ko se je skušala iztrgati očitkom, ki so se oglašali tako močno, da se je vanjo zajedla prav vsaka posameznost. Na dnu zavesti je neprenehoma kljuvalo: Če je Filip izdajal, bo tudi zdaj! Spregovoril bo tudi o tebi! i Oglašal se je strah. Vendar je bilo to v njej še vse prešibko, da bi storila, kar je hotela že davno. In še nekaj jo je vznemirjalo: Nemci so prišli po ljudi kmalu po Filipovi aretaciji. Odpeljali so same partizanske ljudi. Kako se je moglo tako hitro zgoditi? Je pa morda le še kdo, ki pomaga Filipu? Martino je tako ugibanje zbegalo še bolj. Filip ni mogel več poročati gestapu. Nje nihče ničesar ne vpraša. O kakem tretjem ji ni nič znanega. Kako to, da zdaj nikomur več ni potrebna. XIV Aleš mrtev! Peter mrtev! In še toliko drugih .. . Partizani so pomagali prizadetim in ogroženim ljudem v dolini, da so se umaknili. Ali k njim ali kam drugam. Jesenovi fantje so se pod vtisom komaj uDltl talcev lotili zasliševanja. Od umazanca bodo skušali zvedeti čimveč. « Jesen je strmo gledal Filipa, ki je ugibal, ce partizani res vedo vse, kar je počel? Saj to & bilo mogoče. A kako so ga potem sploh prij^** Ni jih imel preveč za bistre, zato bo tajil in J11" do zadnjega tvezil. Vendar se je bal. Skrbel & j tudi denar, ki ga je toliko vzel s seboj. Hote 3 plačati mizarju. Vsi so zrli vanj in ga ubijali s pogledi. JeseP je spet zahteval: — Po vrsti! Kaj si delal v zaporih? Od nekod se je tedaj prikazal še Gorski. FihPu je zdaj odleglo. Kmalu bi se izdal. A Gorski je bled in zaskrbljen sedel na štor. Vsi so bili o Filipu vznemirjeni in napeti. — Saj pravim, da sem bil zaprt samo lani, ko so nas spustili. To je znano! Navzočnost Gorske-ga mu je počasi vračala zaupanje. — Ne to. Govori o zadnjem obisku, ko si bil obvezan in si govoril s Petrom. Ob tako natančni obveščenosti je spremenil barvo in se rahlo stresel. Nič ni pomagalo, da s je že med potjo dopovedoval, kako se mora krotiti, lagati in biti pripravljen na različna vpraša' nja. Nazadnje se mu je posrečilo, da se je speI zbral, a že nekoliko prepozno. Zatrmoglavil je: — Če je o meni kdo kaj takega rekel, si Je izmislil! Jesen je namignil stražarju in dodal: — Ne bomo govorili v prazno. To boš lah*0 še enkrat ponovil! Izza drevja se je počasi približevala potrt3 Petrova žena. Hodila je kakor živa obsodba. Vsi so tiho spremljali vsak njen korak, FihP_ pa je v grlu stisnilo, kot bi ga nekaj hotelo zadu" siti. Tudi premakniti se ni mogel. Ustavila se je pred njim. Tedaj se ji je iztrg2^ divji krik, v katerem je bilo zajeto vse "J01^ trpljenje. Nič ni spregovorila, le močno je =. enkrat zajela zrak in nato pljunila v prepade«1 Filipov obraz. Potem je sedla in si zakrila oDr?g z rokami, naslonjenimi na kolena. Filip Jc . vedno molčal. Angela ga je zmedla. Zmanjkal0 mu je časa in zbranosti. Ob pogledu na Angelo tudi Jesen ni mogel takoj spregovoriti, potem pa se je zbral in P°" novil vprašanje: — Si vedel za njen obisk, še preden si obvezan in krvav govoril s Petrom? Si ga nagovarja* k popuščanju? V Filipu se je vse zamajalo. V kleščah obveščevalcev in prestrašen od nenadnega suma, °a se ga hoče Werner znebiti, ni mogel nikamor več. Če je tako, kaj kaj? Glava mu je zlezla med ramena. Premalo se je pripravil na kaj podobnega. In ravno zdaj, tj* po Aleševi in Petrovi smrti! Zbal se jc jeznih >n prizadetih obrazov. Nenadoma se je ostro zravnal in nepričakovano močno zavpil: — Sem, tovariš! Vse bom povedal, vse! Sam0 obljubite mi, da bom ostal živ! Drugo bom že prenesel! Vsi so ostrmeli. Priznanje je prišlo kar prehitro. Zaprepadeno so zrli v človeka, ki jc pov* zročil toliko hudega! Strah mu je razgnal ves razum in v tem trenutku je bil videti kakor norec. Znašel se je n» spolzkih tleh, kjer se spet mora pehati za obstanek. Spet je bila nekaj časa moreča tihota, P0' tem so se nekateri premaknili. Dva sta se pog«13' la tudi vanj. Jesen ju je zadržal z močnimi rokami. — """usti »tovariše« in obljube. Govori! jc zah teval Jesen. Zdaj se je vmešal tudi Gorski, ki je dotlej le molče spremijal ves potek. Sedel je bliže k FiliPu in ostro sledil zasliševan ju. Sem in tja je tud J on vrinil kako vprašanje, kakor bi hotel odkrit* t'st-; nadrobnosti, ki jih doslej ni mogel povezati v celoto. Filip se je zdaj hitro vživljal v novo vlogo-Njegova pripravljenost, da bo povedal vse, Je bila le v besedi, vendar pa delno iskrena. Pripovedoval je le tisto, kar se mu je zdelo, da je zasliševalcem že znano. Vendar je govoril tako, da je vsem skupaj jemalo dih. Mrtvih, ki so ostajali za Filipom, je bilo preveč. Da bi bil pogovor izčrpnejši, ga jc Jesen spomnil: — Praviš, da ti je pištolo dal Aleš. Bomo Še videli. Kaj pa denar, toliko denarja? Kje si Sa dobil? KO ZMAGUJE LEPOT Na Bledu so v soboto izbrali lepotico Slovenije, ki bo septembra v Beogradu kandidirala za lepotico Jugoslavije Ribara iz Ljub-Ven«]. ~" letošnja slo-*W«£L ^Potica. V *M* , u bo kandidi-8lavMe lepotico Jug°- Beograjski ženski magazin Politika bazar pod pokroviteljstvom tovarne pohištva Simpo iz Vranja je v soboto zvečer v festivalni dvorani pripravil zabavno glasbeno prireditev, na kateri so izbrali letošnjo lepotico Slovenije, ki bo kandidirala v Beogradu za lepotico Jugoslavije. Najlepša Jugoslovanka bo potem novembra letos v Londonu kandidirala za lepotico, ali kot se temu strokovno reče, za mis sveta. Poleg 24 mladih deklet iz Slovenije so na sobotni prireditvi nastopili tudi revijski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Marija Rijavca, pevca Leo Martin in Nada Knežević. Prireditev pa sta vodila Kristina Remškar in Mića Orlovič. Že besedi lepota radi prisluhnemo, če pa gre za tekmovanje lepote, in to v pravem pomenu besede za tekmovanje mladih lepih deklet, je stvar prav gotovo še veliko zanimivejša in privlačnejša. Redakcijska odločitev je bila kratka in presenetljiva. Novinar in fotoreporter gresta na to prireditev. — Tako sva se v soboto zvečer znašla v ne preveč polni festivalni dvorani na Bledu. Prepričala sva se, da je med 24 tekmovalkami za lepotico Slovenije tudi 7 Corenjk. Najin cilj so bile torej najprej mlade Go-renjke, toda žal sva zamudila start. Odgovor organizatorja je bil kratek: »Dekleta so že pripravljene za nastop in kakršenkoli razgovor za javnost bi ta hip psihološko nanje lahko slabo vplival.« »Pa nič,« sva rekla in v dvorani čakala na začetek. V ozadju se je oglasil znani TV Mića Orlović, ki mimogrede povedano, ne vem zakaj vzbuja toliko vzdihov med nežnim spolom, in program se je začel. Z rahlo tremo se je predstavilo vseh 24 mtadih Slovenk. Potem so predstavili še žirijo, v kateri je bil med drugimi tudi akademski slikar France Slana, in že so posamezne (oblečene) lepotice začele prihajati na oder. Za moški del v dvorani je bila njihova druga predstavitev prav gotovo bolj atraktivna. Tokrat sicer niso bile slečene, marveč v kopalnih oblekah. France je izbral primerno mesto tik ob odru in slikal tele Gorenjke: Ireno Bogataj in Jožico Mežek iz Tržiča, Li- dijo Behek iz Kranja, Sonjo Ošep iz Mengša, Ančko Vidic z Bleda in Branko Nikolič ter Drago Ramovš iz Kranja. Temu je sledil zanimiv in morda za nekatere preveč električno zveneč glasbeni šou Lea Martina. Občinstvo, kot nestrokovna žirija, ga je primerjalo s Tomom Jonesom. Strokovna žirija je potem poklicala na oder 12 najlepših, med katerimi sta bili obe Tržičanki, Blcjčanka iti Kranj-čank; Branka Nikolič in Draga Ramovš. Pomembno je, da se je prt tem delu prireditve na začetku malo zataknilo, ker je med nekaterimi od tistih dvanajstih, ki so izpadle že na začetku, steklo nekaj solza. Ko je žirija nato poklicala šest najlepših, žal med njimi ni bilo več nobene Gorenjke. Občinstva to niti ni preveč motilo. Napetost jc naraščala in obiskovalci so se že nekako odločili med dvema kandidatkama. S ploskanjem so opozarjali nanju tudi žirijo. To sta biti Jolanda Beba Jo-vanovič iz Litije in Nina Ga-zibara iz Ljubljane. Mimogrede, da ne pozabim. Sredi prireditve je sodeloval tudi naš fotoreporter. Skupaj z drugimi fotoreporter ji (bilo jih je okrog deset) je izbiral tudi najbolj fotogenično tekmovalko. France se je hitro in strokovno odločil za Jo-lando Jovanovič, ki je potem tudi dobila ta naslov. Pred velikim finalom, če ga tako imenujemo, je nato nastopila Nada Knežević. Njen nastop je bil popolnoma v stilu prve (naše) dame klasičnega jazza. Zazvenele so fanfare in spoznali smo tri najlepše: lepotico Slovenije za letos Nino Gazibara iz Ljubljane, prvo spremljevalko Jolando Jovanovič iz Litije in Išo Jakše iz Ljubljane. Vse tri so dobile zlate ure, Nina Gazibara pa še barvni televizor. Izvolitev Nine Gazibara je v dvorani povzročila val navdušenja, ki mu ni mogel uiti niti Bor Gostiša. Skratka, prireditev je bila za obiskovalce enkratna paša za oči in je temu primerno tudi zadovoljila, za mtladc tekmovalke pa je bila to več ali manj prijetna ocena strokovne žirije, kaj jim je naklonila mati narava. Besedilo: A. žalar Slike: F. Perdan Branka Nikolič iz Kranja Sonja Ošep iz Mengša Draga Ramovš iz Kranja Jožica Mežek iz Tržiča Lidija Behek iz Kranja Irena Bogataj Iz Tržiča aketa »Vzorni voznik« podeljena322voznikom Mladina in gore Tudi v 1971. letu je bila mimo ostale preventivne in vzgojne dejavnosti med pomembnimi nalogami občinskih svetov in komisij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zbiranje predlogov za podelitev plakete »Vzorni voznik« voznikom motornih vozi!, ki so si to priznanje zaslužili z vzornim in discipliniranim vedenjem v prometu. V tem letu Je prejela republiška komisija skupno 429 predlogov za podelitev plakete »Vzorni voznik«. Po Bohinj bo bolje ureien Komunalno podjetje Bohinjska Bistrica bo kmalu dobilo vozilo Unimog s posebnim snežnim odmetalcem in priključki za gradbena dela in vzdržeVanje cest. Zvedeli smo, da so pred nedavnim že% uredili vse potrebne formalnosti in da bodo z novim strojem lahko plužili ceste v spodnji in zgornji bohinjski dolini še to zimsko sezono. Vozilo z vsemi priključki bo veljalo okrog 75 milijonov starih dinarjev. Ugodne kreditne pogoje za to je odobrila Ljubljanska banka v sodelovali i u s podjetjem Transtu-rist. Razen tega pa bodo denar pi ispevala tudi podjetja na področju Bohinja in krajevna skupnost Bohinjska Bistrica. Pravijo, da bo Bohinj poslej bolje komunalno urejen, kar bo vsekakor v prid nadaljnjemu* razvoju zimskega in letnega turizma v tem delu radovljiške občine. Kakšen bo in kako deluje nov stroj, pa so se Bohinjci lahko prepričali že v sredo, ko je podjetje Autocommercc iz Ljubljane prikazalo delovanje tega stroja oziroma vozila in priključka. Podoben prikaz so naredili v torek tudi v Elanu v Begunjah, kjer so očistili parkirne prostore in asfaltne poti med posameznimi Elanovimi objekti. A. 2. Hnrf i kulturno društvo Kranj bo priredilo v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri v dvorani JLA v Kranju zanimivo predavanje. O kaktejah bo govoril Jože Bedič. Društvo vabi vse ljubitelje kaktej na predavanje. pregledu in oceni predlogov je morala republiška komisija zavrniti 107 predlogov, ker so bili pomanjkljivo izpolnjeni, ali predlagani še niso imeli dovolj vozniškega staža, bili kaznovani za hujše prometne prekrške ipd. Vse ostale predloge je republiška komisija potrdila in podelila 322 voznikom motornih vozil plaketo »Vzorni voznike. Plaketo »Vzorni voznik« je prejelo 197 voznikov, ki jim je avtoprevozništvo poklic: in 125 voznikov amaterjev. Po območjih občin je bila plaketa podeljena v občini Postojni 36 voznikom, Ajdovščini 35 voznikom, v Ljubljani Center 48 voznikom, Tolminu 26 voznikom, na Jesenicah 26 voznikom, v Izoli 21 voznikom, v občini Ljubljana Vič-Rudnik prav tako 21 voznikom, Gornji Radgoni 20 voznikom Itd. Menimo, da bi morali vprašanju podeljevanja plakete »Vzorni voznik« posvetiti več pozornosti. Predvsem bi morali bolj kritično izbirati za predlog podelitve plakete voznike in paziti pri tem, da ne bi predlagali voznikov, ki glede na pravilnik nhnajo vseh pogojev, da bi lahko prejeli plaketo. Kaznovani vozniki v prometu sploh ne pridejo v poštev. Se manj pa vozniki, ki so povzročili prometne nesreče. Mar nimamo pri nas res dovolj vzornih voznikov, brez prekrškov, kaznovanj in nesreč v prometu? Te voznike nam verjetno res ni težko najti. Navsezadnje pa je le-tem namenjeno to priznanje — plaketa »Vzorni voznik«. Prav gotovo bo tudi v prihodnje naloga občinskih svetov in komisij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbeti za popularizacijo te akcije. Nič manj pa ne obvezuje ta naloga tudi organizacije avtomoto zveze in združenja šoferjev in avto-mehanikov, da tudi le te sodelujejo pri pripravljanju predlogov in kasneje podeljevanju plakete zaslužnim voznikom. Plaketa »Vzorni voznik« je bila podeljena od 1962. leta pa do vključno 31. 12. 1971 skupno 2328 voznikom motornih vozil. D. Suhi V petek je bil v Kranju redni letni občni zbor mladinskega odseka planinskega društva Kranj, na katerem so med drugim pregledali delo pionirskega in mladinskega pododseka. Kaj so naredili v minulem letu, so povedali tudi predstavniki pionirskih pododsekov na osnovnih in podružničnih šolah v kranjski občini. Izkazalo se jc, da so mladi planinci v kranjski občini (vseh je okrog 2000) lani najraje prirejali iz,e,^j gore. Zato so mnogi v Pv. dobili srebrne in brc-fl*5 značke. Na občnem zboflJ| so razglasili tudi rezU|v, tekmovanja Mladina in ^1 Prvo mesto v tem tckm0,l nju je osvojila osnovna , Lucijan Seljak, druga je J osnovna šola Matija Valj^ tretja France Prešeren, j ta Stane Žagar, peta Si11 Jenko itd. A.* ni poraz vater polistov Triglav^ Ligaško moštvo kranjskega Triglava je te dni gostovalo na Reki, kjer so bili gostje prvoligašev reškega Primorja. V prijateljski tekmi so se dvakrat pomerili v reškem zimskem bazenu. V obeh srečanjih so bili Kranjčani poraženi. Prvo tekmo so izgubili s 15:6, v drugi pa so bili poraženi z 9:6. V obeh srečanjih so Trigla-vani nastopili v naslednji postavi: F. Rebolj, Kodck, Vidic. B. Balderman, Malava- Premalo mladih planincev Na zadnji redni letni konferenci planinskega društva Jesenice, ki so se ga udeležili predstavniki planinskih društev z Gori j, iz Mojstrane, Radovljice, z Javornika in z Bleda, so zelo kritično ocenili svoje delo v preteklem letu. V planinskem društvu Jesenice deluje več odsekov: markacijski odsek za varstvo narave, alpinistični odsek, GRS in mladinski odsek. Medtem ko so člani vseh odsekov zadovoljivo opravili svoje naloge, je delo mladinskega odseka skoraj popolnoma zamrlo. V zadnjem letu so si pri planinskem društvu prizadevali, da bi v svoje vrste vključili čimveč mladih, vendar jim ni uspelo. Republiška akcija Pionir — planinec jc ostala brez vsakega odziva. Iz vrst planincev je okoli 100 pionirjev celo izstopilo, čeprav je na drugi strani v planinsko društvo Jesenice vključenih ckoli 1200 članov in je precej jeseniških alpinistov in planincev po- ljubljanska banka Proslava in delo Ljudske tehnike V petek je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov občinskega sveta in osnovnih organizacij Ljudske tehnike v kranjski občini ter predstavnikov občinskih svetov Ljudske tehnike na Gorenjskem. Razpravljali so o delu in prireditvah za letos, o problematiki strokovnih organizacij na Gorenjskem in o dru- gih organizacijskih vprašanjih. Po posvetovanju pa je bila svečana seja občinskega sveta ob 25-letnici Ljudske tehnike. Ob tej priliki so na kratko pregledali 25- letno delo te organizacije in podelili priznanja. A. 2. neslo ime svojega društva daleč v svet, pomeni nezainteresiranost mladih resen problem, ki ga ne bi smeli puščati ob strani. Osnova in temelj za uspeh in nadaljnje delo vsakega planinskega društva je prav gotovo pomlajevanje in vključevanje mladih. Tega se najbrž Še najbolj dobro zavedajo pri sosednjem planinskem društvu na Javorniku, ki jim je uspelo v zadnjem letu pomnožiti planinske vrste izključno le z najmlajšimi — pionirji. Ne bi bilo napak, ko bi jih pri tem posnemali. Na zadnji redni letni konferenci planinskega društva Jesenice se niso mogli pohvaliti z obiskom na planinskih predavanjih, ne z udeležbo na planinskih izletih. Veseli pa so bili gospodarskega uspeha v njihovih postojankah: v Tičarjevem domu in Erjavčevi koči na Vršiču. Finančni plan so zaradi zelo lepega vremena, velikega obiska in višjih cen presegli kar za 43 odstotkov. Prav gotovo pa \i dosegli še večji poslovni uspeh, ko bi preuredili koč j in postojanke, ki so vse po vrsti dotrajane in potrebne nujnega popravila. D. S. šič, Svegclj, J. Rebolj, T- ^ derman, Podveršček, Cn^ Finžgar.^ Šola ; v Vranji peci Marjan Založnik, Pre""^ nik sveta za šolstvo Prl $ činski skupščini, je v na seji občinske skup*5 poročal o možnostih za ^ pravilo šole v Vranji Pe-^ približni oceni bi preure* znašala okrog 500.000 d& jev, novogradnja pa najr še enkrat toliko. S preur« vijo bi zadovoljili šolsk*, trebe v tem kraju za tridesetih let, pridobili tudi prostor za sestanke 1 benopolitiČnih organizacij to se kamniški odt bolj ogrevajo za preu* šole. J.' Predavani' o Izrael" Znani kranjski svetovi11 j potnik Stane Tavčar 56( pred nedavnim vrnil z y mivega potovanja P° J njem vzhodu. Na 7400 Vl0( trov dolgi poti se je u5 t na grškem otoku Rodo^ Cipru, z mopedom pa ie j vozil Izrael po dolgem '"^ ' čez. Potoval je ob < morju, po Negevski Pu ^ Sinajskem polotoku, je tudi Jeruzalem, ^jlk telj je svoj slikoviti P° j opremil s 300 barvnim' đy zitivi in z glasbo. Predaj bo v četrtek, 10. tc^j {F dvorani delavskega ^° ob 17. in 19. uri v kon' dvoran Kranju. 1». ,Vo* fcl. Pek Mr «ed. Le & HJilii 'Jani °*tai JjFJH __ o febru.?.rja 1072 GLAS * 23. STRAN Ma Goropekah ved no več smučarjev Mr>i„ ovZ 80 pma'e Poteklo sredo po žirovski kotlini. Vrhove 8 8 žirov je prekrivala megla iz katere so na le tavale drobne 1>eŽinke. Vse je kazalo na poslabšanje vremena. Cesta proti C* ^eina dew Po'Janske doline je bila poledenela ln nevar-to})^6 ta^° ozka prometna žila se pozimi zaradi snega še * eeprav je treba priznati, da Je letos dobro vzdrževana. «4^. ' na Goropeke se pa 1 avtomobilom brez zim-j»qv °Preme ne pride,« mi b| ^ftniožak v 2ireh. »Danes 4oj^rda» ko je sneg trd, za-'e Že zimske gume, sicer 'trmine po cesti proti ^Hegn*^am Se z verigami na ^ *h komaj premagajo,« Pristavi. Malo pod Goropekami so me dohiteli šolarji, ki so se vračali domov po končanem pouku v žirovski šoli. Vsak je za sabo vlekel sanke in na njih šolsko torbo. »Navzdol že gre,« so dejali, »navzgor je treba pa vleči. Pa je še vedno bolje tako. Ko je kopno, je treba dol in gor peš.« Nekaj šolarjev je ostalo na Goropekah. »Lahko vam, ko ste že doma,« sem slišal tiste, ki so imeli še dolgo pot do doma. Komaj na polovici so bili. In še slabšo pot so imeli dalje. Goropeke štejejo petnajst hiš, od tega je devet kmetij. Poslopja so zgnetena skupaj kot bi se hotela skriti pred strupenim mrazom in vetrom, ki pozimi brije po obronkih nad Zirmi. Zaradi visokih žametov je bila včasih cesta neprevozna tudi po več dni. Letos so Goropečani cesto zavarovali pred hudo nadlogo — vetrom — z ograjo in pokazalo se je, da uspešno. INVAZIJA NA GOROPEKE Mladi upravnik Doma na Goropekah Jože Bogataj se je kmalu po mojem prihodu vrnil iz škofje Loke. Kakšna je letošnja sezona? sem vprašal za začetek. »Kar v redu, zima nam je naklonjena in prejšnji teden, ko so bile počitnice, sem imel vse zasedeno. Trenutno je malo premora, od sredine februarja pa bom spet imel goste. Cesta je letos vse od prvega snega dobro vzdrževana, in to po zaslugi žirovske kmetijske zadruge. No, brez zimske opreme se seveda skoraj ne da pripeljati sem gor. Taki z letnimi gumami navadno delajo le zastoje na cesti.« Dolina pod domom, kjer je postavljena vlečnica, je v sredo samevala. Smučarjev ni bilo in zato tudi naprava ni delala. »Kakih deset smučarjev mora biti,« je dejal Jože, »da jo možak, ki skrbi zanjo, požene v tek. Vlečnica je sicer last SK Alpina. Ob sobotah in nedeljah je stalno v pogonu. Med počitnicami so Imeli v glavnem vsi smučarji tedensko karto. Obiskovalcev — smučarjev — ob delavnikih je navadno bolj malo. Nekoliko daleč je peš z ,dil-cami' na ramah do sem gor za komaj dobro uro snviea-nja. Najprej delo, potem kosilo, pot na Goropeke in mimogrede je tema.« KMEČKI TURIZEM Ni malo takih, ki menijo, da bi bile Goropeke kot nalašč za kmečki turizem. Ljudje radi preživijo dopust v miru. Tega pa je v tej vasi več kot dovolj. V okolici kraja so nekatere idealne razgledne točke. Z eno in pol ure oddaljenega Vrha nad Rovtami se odpre razgled nad dobršnim delom Slovenije; proti Notranjski in Primorski, na Julijce in ne nazadnje na bližnje 2iri, ki so videti kot iz zraka. Poleg tega se bo vsak obiskovalec lahko ob poti naužil domačih dobrot, s katerimi mu bodo postregli prijazni domačini. Pravega zanimanja za kmečki turizem pa ni. Sobe trenutno oddajajo le pri eni hiši na Goropekah. Drugi bi radi vsaj kako zagotovilo, ker niso prepričani, da bi se uspehi pokazali kar tako. »Kako bo naprej, je odvisno od zime,« pravi upravnik Jože Bogataj. »Pomladi pa že spet vem, da bodo križi ln težave s cesto. Vsa razko-pana bo. Kar skrbi me. Nekateri gostje so zelo natančni in že slaba cesta jim pomeni oviro, da jih ni do sem gor.« V SLABEM VREMENU JE TE2KO Popoldan se je prevešal v večer, ko sem se začel spuščati po cesti v dolino. Na levi strani sem pustil za seboj goropeško cerkvico, menda častitljive starosti in vredno ogleda, za katero pa se nihče ne zmeni, čeprav kar kliče po popravilih. Morda bi se vsaj zavod za spomeniško varstvo malo pobrigal za to. Malo pod vasjo sem srečal pismonošo Milana Filipiča. 2e osemnajsto leto opravlja ta poklic. »Ja, tudi na Goropeke nosim pošto,« je dejal. »Vsake tri mesece pridem na vrsto za te kraje; tak je dogovor med nami tremi pismonoši v 2ireh. Poleti z mopedom že nekako gre, ko je slabo vreme, je pa težko. Zaradi slabih poti se mi pogosto služba zavleče še precej v popoldne. Največ dela ima ob sredah in sobotah. Glasa veliko raznosim. Pa saj sem v zadnjih dveh letih zbral okrog petdeset naročnikov za ta časopis. Kaj bi še rad povedal? Ja, zima naj prizanaša, če ne bo drugače, bo treba pa 'perutnice usaditi', da bom lahko letal od ene do druge hiše.« Pismonoša je pohitel proti Goropekam in končal službo za tisti dan. Tokrat so mu bile v pomoč sanke. Sicer pa si zdaj brez sank skoraj ne morem predstavljati prebivalca teh vasi. Uporabljajo jih šolarji, delavci, skratka vsi. Vse dotlej,dokler ne bodo na cesto nasuli peska. »Se ponoči se vozijo, te...« je dejala Sta- Upravnik Doma na Goropekah Jože Bogataj rejša ženička, ki sem jo dohitel malo pred 2irmi. Očitno ji ne gre v glavo današnja mladina. Goropeke, vas nad 2irmi. Vas, ki zaradi bližine 2irov ne izumira. Ljudje ostajajo doma, saj imajo službo blizu. Res pa je, da sta v zimskem času tudi dva dobra kilometra včasih dolga. Besedilo in slike: J. Govekar k W«an Filipie *ri*nati Zel ]""J »»sem ponus-Kaži!T. raje P°l P**1 ■Vo^^tipTiram•da na pre- *Jl^} nisem poni i s- Skvi Doav'POt pri žirovski f trisan^ dva kilometra 2** PrehCV'OV- Rav,1° za W,rih hoL °d- Po "ekaj sto & oap^^^rsečlo-S,d *»a £ • Plašen po-Saš Pred > Kot "a dlani JlS?'Ja To fb°,j dobrf« del ^pret kma'U se raz" Ka 80 visoko V° in de™o so gfc Pot itfnC.prvič' Prizna, S*, ki m'd,htna. Za doma- 5X\ Pa iSJuS Večkrat na w!ki ne nr?H ,Janje 0 kaki C'h s*kovne °Pazii° ^rez. 5?'** na d/" ,Jub^nskih ^ Pomladi in poletja. Dom na Goropekah je bil ob mojem obisku skoraj prazen. Za mizo v gostinski sobi je sedelo le nekaj domačinov. S sanmi so se vračali iz 2irov, kjer so nakupili nekaj živeža in drugih potrebščin za hude čase, če bi zima še »zavila z repom«. In po naporni poti jc seveda treba zaviti na majhno okrepčilo in pogovor. Izvedel sem v hipu to in ono o življenju v vasi: da so kmetije že dobro mehanizirane — pet traktorjev brni v vasi in ne vem koliko kosilnic in drugih strojev, da je skoraj od vsake hiše kdo zaposlen v Zireh, pa da je v letošnji zimi na Goropekah primanjkovalo vode Da, vode. Še bolj pa poleti. Take suše kot je bila letos poleti ne pomni nihče. Vodo so vozili iz 2irov z gasilsko cisterno. Vsaka vožnja — 2500 litrov vode — pa je stala okroglo štirinajst starih tisočakov. Kaj pa pomeni liter vode kmetu, ki ima po več glav živine v hlevu, ni trebalo omenjati. Goropeke. Cerkev v vasi kliče po p>praiilu Odločno in samozavestno do cilja Svinjska glave za presnetega pusta Jeseničani so se letos še posebej odrezali, saj so prcd-pustn« tekmovanje za trofejo Svinjska glava — presenetljivo! — organizirali celih petnajst dni pred rokom! Gor in dol je vozila žičnica jeseniškega VIATOR-ja, gor in dol so vozili avtobusi istega podjetja. Vsi so hoteli doživeti, videti, morda četo preživeti! Na startu pustnih mask je bilo čutiti vznemirjenost, tremo pred odločilnim spustom. V primeri z našimi predstavniki na olimpijskih igrah in na našo veliko srečo se nobena pustna šema ni ustrašila zahtevne proge tako, da bi svojo udeležbo odpovedala. Nekateri nastopajoči so vozili s tako hitrostjo, da so prehiteli one, ki so smučali nič kilometrov na uro in ki so jih celo oprezni in bistrooki gledalci komaj spremljali z očmi. Da o tistih, ki so prehitevali, raje ne govorimo, ker razen motne razpotegnje-nc črte ni bilo videti ničesar drugega. Gledalci so bili presrečni, ko so ugledali nebeškega sla. Prihajal je naravnost iz nebes prav zdaj — ko nam edino Bog lahko še pomaga! Iz zaverovanosti vase in v 5vo/o odločne in trdne ter edino zveličavne odločitve je po posebni progi prihajal v cilj olimpijski komite. Obi- čajna proga je bila zanj prelahka. Toda zamazal je in ni in ni se mogel spustiti. Hudo se je namučil njegov vodnik, da ga je končno le spravil v areno — pravega osla trmastega! Ko so izvolili novega župana Črnega vrha (»srečno roko ste imeli, da ste mene dobili, dragi občani, preljubi jarani«) so obiskovalci, globoko prevzeti in pretreseni ob misli, da jim do pravega pusta preostaja le borih petnajst dni mokrih priprav, meni nič, tebi nič izkoristili priložnost in še pozno v večer kar naprej in naprej le v »šonket tiščali. D. Sedej Brez ljubljanskega 21ta nI Slo ljubljanska banka Na predpustnem tekmovanju na Črnem vrhu nad Jesenicami je sodelovala tudi tale duhovita Dobro sva parkirala. Kako pa priti v Preik novo C*** pustna šema ni najina stvar. — Foto: F. Perdan Na pustno soboto in pustni torek pustovanje V hotelu Bor in gradu Hrib v Preddvoru Rezervacije z večerjo 50 din. Lepe nagrade za najboljše maske. ČEVLJARNA RATITOVEC Železniki RAZPISUJE LICITACIJO za OSEBNI AVTO KOMBI IMV v dobrem stanju Izklicna cena je 14.000 din brez prometnega davka. Licitacija bo v petek, 11. februarja na sedežu podjetja od 6. do 8. ure za družbeni sektor in od 8. do 10. ure za zasebni sektor. RAZNAŠALCA-(KO) za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom za področje v škofji Loki sprejmemo takoj. Delo doh primerno za gospodinje in upokojence. Zelo Pn«er ZasIužek in ostali pogoji. lcr*udbe sprejema podružnica CGP »DELO« Kranj, *0ro*ka cesta 16. O*Ji Z „4 iititii Aerodrom Ljubljana — Letališko in turistično podjetje Kranj, p. p. 33 *• objavlja in vabi k sodelovanju kandidate za naslednja prosta delovna mesta: šefa kuhinje 2. 4 kv ali pk natakarje 3- 2nk pomivalki 4- 2 kv ali pk kuharja 5. pk sobarice ^bne^ogoje? tOČko J; mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev * znnn1ja izobraz^ ali VK gostinske stroke — kuharska smer s»o?l anSl^'atc'iem in znancem, ki so nam izrazili sožaljc in ga po-ali Wni,„,.^ ^a"nJemu počitku, sosedom, pevcem ter vsem, ki so darovali cvetje a*orkoh počastili nje** spomin. Žalujoči: žena Avgusta, hčerka Anica in sin Miro ž družinama ter drugo Struževo 8 r„u . sorodstvo cv°, 8. februarja 1972 Ko so pregledovali vo/ila podjetij, ki se ukvarjajo s prevozom tOVOra in potnikov, so dobili naslednje rezultate: pri Avto-moto društvu na Jesenicah so pregledali 6 vo/il, od tega so bila kar štiri vozila tehnično pomanjkljivo opremljena (izrabljene gume, brez dodatne opreme, brez obvezne prve pomoči itd). Pri Ljubljana transportu ali VIATOR.IU, največjem jeseniškem transportnem podjetju, ki ima avtobuse za mestni in medkrajevni potniški promet, so pregledali 16 vozil. Kar 9 vozil ni bilo primerno opremljenih za vožnjo Tako lista, ki so prihajala z. voženj v garažo in tista, ki so se odpravljala na vožnjo, Našli so celo voznika mestnega avtobusa, ki ni niti približno vedel, kje in ali sploh ima varnostni trikotnik in ostalo dodatno' opremo!' Vsa tri vo/ila jeseniške Rešilne postaje so imela izrabljene gume! Po 20. februarju bodo akciji ponovili. NESREČE V opomin in resno opozorilo naj bodo lastnikom motornih vozil naslednji podatki. Lani je bilo v jeseniški občini 527 prometnih nesreč, od tega 320 v naseljih in 207 zunaj naselja. 17 nesreč je bilo smrtnih, v nesrečah je bilo 82 huje ranjenih, 77 pa lažje. Kar 94' nesreč se je pripel ilo na cest i M. Tita ;1 nesreč na Cesti žclczarjev. ,2 na Cesli Borisa Kidriča, 77 nesreč je bilo na cesti od družice dO Martuljka, 52 od Martuljka do Kranjske gore, na stranskih cestah pa je bilo 56 nesreč. Lani je bil najpogostejši vzrok nesreč neprimerna hitrost, na drugem mestu je neprevidnost in že na tretjem mestu vinjenost. Organi milice so lani izrekli za 4 milijone dinarjev mandatnih kazni, v 5710 primerih so opozarjali pešce in voznike, zaradi vinjenosti in drugih prekrškov pa odv/cli 460 vozniških dovoljenj. D. Sedej nesreče Nezgoda pri srečanju V soboto, 5. februarja, dopoldne je na Gorenjski cesti v Radovljici voznica osebnega avtomobila Magda Jenstrlc iz Radovljice zavijala v levo. Ker je iz nasprotne smeri takrat pripeljal tovornjak, vozil ga je Slavko Krivic z Brezlj, je voznica svoj avtomobil ustavila. Za njo pa je pripeljal avtobus, ki ga je vozil Jože Kenda iz Kranja. Pri zaviranju jc zadnji del avtobusa zaneslo v levo v tovorni avtomobil. Pri trčenju je nastalo za okoli 25.000 din škode. Delovna skupnost delovne enote tiskarna CP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša p t ost o delovno mesto administratorja Pogoj: administrativna šola, dobžO obvladanj« strojepisja. Ponudbe na razpisano delovno mesto sprejema tajništvo podjetja C P Gorenjski tisk Kranj, l I MoSe Pijade 1 do 16. februarja 1972 ^^bi^hhhkk |BLA S * 30. STRAN SRT7.DA — 9. februarja |0j I. državno prvenstvo v smučanju za pionirje Vsi tekmovalci kot ena družina Več kot 300 pionirjev iz vse Jugoslavije se je v petek in soboto v Poljanah, Železnikih in na Starem vrhu prvič spoprijelo za naslove državnih prvakov v alpskih ln klasičnih smučarskih disciplinah. Slovesen zaključek prvenstva, ki bo prav gotovo vsem tekmovalcem ostal v nepozabnem spominu, je bil v soboto popoldne v škof ji Loki. Nebo nad mestom so parale I živobarvne rakete, ko je parada krenila proti mestu razglasitve rezultatov — kino dvorani Sora: na čelu zastavonoša z i jugoslov. zastavo, za njim pionirji z emblemom držav, smučarskega prvenstva, zastavonoše z zastavami republik, pihalni orkester, člani pripravljalnega odbora in tekmovalci Bosne ln Hercegovine, Črne gore, Hrvatske, Makedonije, Srbije ter številno zastopstvo Slovenije. Vsem navzočim sta spregovorila pokrovitelj predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdrav-ko Krvina in predsednik pripravljalnega odbora Janez šter. Po kratkih pozdravnih besedah so zadonele fanfare in takoj nato so najboljši tekmovalci prejeli medalje in diplome. Ob koncu, ko se je državna zastava ob petju naše himne spuščala po drogu, ni preostalo drugega kot le še želja, da se prihodnje leto mladi pionirji spet srečajo v eni od jugoslovanskih republik. V ALPSKIH DISCIPLINAH VSE REPUBLIKE Tekmovanje v alpskih disciplinah se je v soboto nadaljevalo s slalomom. Nastopilo je 152 tekmovalcev iz vseh jugoslovanskih republik, kar je posebnost svoje vrste. Nobenemu izmed tekmovalcev ni uspel podvig, zmaga v veleslalomu in slalomu. Kljub sneženju proga za slalom tekmovalcem ni delala prehudih preglavic. Odstopov in diskvalifikacij je bilo malo. Člani SK Transturist, ki so imeli v rokah pripravo tekmovanj v alpskih disciplinah, so svojo nalogo odlično opravili. Rezultati slaloma — mlajše pionirke: 1. Tome (Medvode) 67,15, 2. Fluhar (Branik) 70,11, 3. Dolinar (Olimpija) 72,48; starejše pionirke: 1. Križaj (Tržič) 83,59, 2. Blažej (Olimpija) 87,18, 3. Pečarič (Branik) 87,55; mlajši pionirji: 1. šte- fe (Tržič) 68,35, 2. Valič (Transturist) 69,40, 3. Sitar (Branik) 69,53; starejši pionirji: 1. Zavrl (Branik) 80,47, 2. Popen-fco (Branik) 80,73, 3. Strel (Transturist) 81,92. JENKO DRŽAVNI PRVAK V SKOKIH Tekmovanje v skokih je bilo v soboto dopoldne na 25--metrski skakalnici v Poljanah. Marljivi delavci ŠD Poljane so tekmovanje odlično pripravili. Za naslov državnega prvaka se je potegovalo 29 starejših pionirjev, izven konkurence pa je nastopilo še 7 starejših pionirjev, ki niso imeli pravice nastopiti za državne naslove in 16 mlajših pionirjev. Med skakalci sta bila le dva tekmovalca iz Hrvatske — člana Goranina iz Delnic. Naj omenim še eno zanimivost: na tekmovanju ni bilo niti enega samega padca. Rezultati: 1. Jenko (TVD Križe) 196,6 (27,5, 29,5), 2. Berčič (Ilirija) 190,2 (28, 28), 3. Burjak (Alpina) 188,9 (27,5, 29), 4. Anžel (Ilirija) 186,5 (25,5 27,5), 5. Demšar (TVD Križe) 185,9 (26,5, 27,5). J. Govekar Železniki: med pionirji domačini, med pionirkami pa SD Škrat Štafeti pionirjev Alplesa in ŠD Škrat — Polet (Hrvatska) sta zmagovalki drugega dne prvega pionirskega prvenstva SFRJ v klasičnih disciplinah v Železnikih. Mladi člani Alplesa so že v prvi predaji dosegli malenkostno prednost, ki so jo na cilju še povečali in brez težav premagali ostalih šest konkurentov. Pri pionirkah pa so presenetile članice športnega društva Škrat, ki so z odlič- PROJEKTIVNO PO DJ ETJ E KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ nim tekom premagale favorizirane tekmovalke Lovrenca na Pohorju. Preseneča pa tudi odlično tretje mesto pionirk Žabljaka, ki so kljub pomanjkljivi opremi odlično prestale prvo pionirsko preizkušnjo. Organizacija, ki je bila tokrat v rokah ŠD Alp-les, je bila odlična, saj so se pionirji v Železnikih počutili kot doma. Rezultati — starejši pionirji (3X2 km): 1. Alples (Demšar, F. Eržen, T.Eržen) 29:20,5, 2. Maribor 29:41,2, 3. Olimpija 29:41,7, 4. Triglav 29:46,9, 5. Loška dolina 30:46,3; starejše pionirke 3 X 1 km): 1. ŠD Škrat (Ma-rincel, PirSel. šporič) 19:59,0, 2. Lovrenc 20:58,9, 3. Durmitor 25:56,2. Medtem ko so se Starejši pionirji in pionirke v tekih borili za prve državne naslove, pa so mlajše pionirke ln pionirji tekmovali na med-društveni tekmi. V konkurenci mlajših pionirk je bila najboljša Vidmarjcva (Dol), pri pionirjih pa si je zmago priboril spet domačin Franci Eržen. Rezultati — mlajše pionirke (lkm): 1. Vidmar (Dol) 7:27,4, 2. Bernik (Olimpija) 7:52,8, 3. Pogačnik (Ihan) 8:05,8, .4 štefančič (Kočevje) 9:48,4; mlajši pionirji (2 km): 1. F. Eržon (Alples) 9:50,8, 2. Skrbeč (Loška dolina) 10:02,1, 3. Orešek (Ihan) 10:34,7, 4. Urh (Alples) 10:35,2, 5. Robač (Fužinar) 10:35,9. Po končanem tekmovanju smo zaprosili za izjave še trenerja pionirjev Alplesa Vinka Grašiča in najboljšega med pionirji domačina Tomaža Eržena. Trener Vinko Grašič je bil oba dneva nasmejan, saj so njegovi fantje zasedali najboljša mesta: Sam pa je dejal: »Izredno sem zadovoljen s svojimi fanti, saj so se dobro odrezali in so trenutno res najboljši v državi med pionirji, čeprav so zmagovali na domačem terenu, moram pripomniti, da so vsi ves teden pomagali pri pripravi prog.« Tomaž Eržen: »To je moj doslej največji uspeh. Vesel sem, da sem s 14. letom osvojil prvi državni pionirski naslov. S tekom se ukvarjam pod vodstvom trenerja Grašiča šele dobri dve leti in upam, da bom ostal zvest te-kaškemu športu.« D. :i :vv:r Peter Štefančič presenetil V zgodnjih nedeljskih urah nas je glas iz radia reporter-ja Francija Pavšerja prijetno presenetil, saj nas je z daljnega Sappora, prizorišča XI. zimskih olimpijskih iger, razveselil s prijetno novico, da je Kranjčan, sicer Član smučarskega društva Jesenice, Peter štefančič na 70-me-trski skakalnici dosegel odlično 10. mesto ter s tem drugi najboljši olimpijski dosežek v smučarskih skokih. Peter štefančič se je rodil 3. marca 1947 v Savski loki v Kranju, po poklicu pa je avtomehanik pri Crelni. S skakalnim športom se je začel ukvarjati pod vodstvom trenerjev Dejana sinka in Jožeta Javornika že kot pionir leta 1960. V letu 1970 je bU zmagovalec za pokal Kongs-berga med juniorji, v letu 1969 pa je postal s 150 metri državni rekorder. Poleg mladinskega državnega in republiškega naslova je bil tudi dvakrat državni članski prvak (ta naslov si Je enkrat Je med osvojil delil s Mescem). Lani na dicionalnem Poldovem "' morialu v Planici boljšimi na svetu lično tretje mesto. Petru r to že drugi nastop na ol> pijskih igrah, saj Je l*J 1968 v Grenoblu zasedel J* veliki skakalnici 38. ni**' V Sapporu pa ga čaka v r tek še en nastop. Na 90-n1'1 ski skakalnici se bodo olimpijske kolajne že dfl11. pomerili najboljši. Up»J da nas naša Jugoslovan*? četverica ne bo razočai*£ Zanimivo Je, da je Pete* * startal kot pionir v alps-disciplinah, toda po letu aktivnega tekmo se je premislil in stopil v^ j ste skakalcev kranjskega j \ glava, ki so ponesli y t Kranja v 21 držav EvfG v Amerike ln Azije. Števijf, čestitkam za osvojeno d«*\j mesto na letošnji ollmp" j *i v Sapporu, kar je eden K *1 večjih uspehov jugoslo^^ skega smučanja, se pridf^ j>; je tudi naše uredništvo. M D. Huifl*' & 4 1969 se je Peter Štefančič prvikrat znašel na Pj kot najboljši gorenjski športnik. Na zabavno litvi, ki sta jo organizirala uredništvo Glasa i«1 J Partizan Duplje, ga vidimo v družbi z našim športnim j nikom Jožctom Javcrnlkom. Javoru!': je bil poleg šink" ™ -j Ctefančičev Ucuci ljub|jaj|§ka banka leai^iiMMMM—————— ^■'ai'.ti .....■■ -ini— Državno prvenstvo za starejše mladince in republiško prvenstvo za člane v smučarskih skokih Jurman postavil rekord skakalnice v Žireh Zmagovalci: Langus, Bogataj in Triglav ^ nedeljo je bila 70-metr-j4, skakalnica v Žireh pri-fiŠče letošnjega državnega J^flstva v smučarskih sko-^ za starejše mladince in £,publiškega prvenstva za p^c. Prvenstva, ki ga je pri- ležl'^ AIpma' se Je ude" U^:0 dvajset mladincev — Slo !^ so *e tekmovalci iz genije — in trideset čla-*0 ' Ob skakalnici se je ^ «lo v nekoliko meglenem i^06 preveč hladnem vreme-So evč k°t 2000 gledalcev, ki *^>kSVali v lepih in dolgih V tejL Poskusni seriji so se 0°Valci Poganjali čez čakalnice nekoliko za-^0D{1?• Večina skokov se je ^trJL nckJe P" šestdesetih ie p h- Vodstvo tekmovanja Ji si. končani poskusni seri-H^!enilo, da vsem tistim lalc0 cem' ki niso kos ve h.Veliki skakalnici n^stop V ^'h n^ seriji je pri starej-llaifcj^Uc , potegnil Ilirjan ^et^ T. pristal je na 63,5 prepo- . le pol metra krajši ^'akar- skok Losatčana J>estj jj3- Gledalci so stiskali . ko ^ale, se je po zaletišču ^a^r* cde*» °d favoritov, do-^kih«***** Poljanšek. V *a 65 !?em slogu je pristal K'Swtrin' vendar ni zdr-st v£t ^ Je na veliko **■ trisotnih končal s "nesla* k« "^Sa serija ni \^ikar .^stvenih sprememb, počila Jn Mlakar sta oba M J'Po 59 metrov, Poljan- .° tekJ? tudi tokrat Padei-t bil 1 K! jc Povedal, da 7*11 OH aobro pripravljen, ^k\!2rokov pa je tudi vit, [reba čimprej popra- Tiirk drugi izbirnem ačev za ieWovwnjem lze 5° konec fe?entanco. ki , a svetn, laja nastopila \ Splitu°Vncin Prvenstvu J°*e Tn' Sl t Kranjčan sto." Pttboru drugo me S Jekbnčni .razpredelni-F^Slav) v?ajboljši Turk ,7.8'iev Je podrl 7371 >^ p4 na naslednjih rne-??4. Pn!° Muše (Split) G56' «S? (GrmoiS) TOra