Naslov — Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Naša J. S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija brez vsakih dragih primesi, ln kot taka uspeva. Ohranimo jo tako! fatwefl m Second Claw Matter April 16th, 192«, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Pottage, Provided tar In Bectlon 1108, Act of October Irfl, 1»17, Author!—fi March 16th, Wl • ^0.37. I_ §T. 37. "" " CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 11 — SREDA, 11. SEPTEMBRA, 1940 VOL. XVI. — LETNIK XVI. IAZN0 IZ AMERIKE IN , INOZEMSTVA važen dogodek dogodek izredne važnosti ; tahko smatra zamenjava 50 ■^riških rušilcev za mornari-tJ ,av 111 letalska oporišča na an-'ih posestvih v območju [Vt ^^kega kontinenta. Anglija ,sei ;; * e*m 'več vojnih ladij v svoji flj Jjenjski borbi z Nemčijo in i P j( .'nJene države potrebujejo in obalna oporišča kot f?1 4n°^ne Pr6cistraže za obrambo K 7eriške obale in še posebej za rj(i. a!nbo važnega Panamskega jft [j! Pa- Ladje rušilskih tipov, °d° v kratkem izročene An-•Šj JV so bile zgrajene tekom , svetovne vojne in delo-. po vojni ter so danes že ne- f'*50 zastarele, dasi še vrlo ^bne. Dve desetletji niso bi-v službi, toda so v dobrem Zedinjene države imajo p ^ teh manjših ladij veliko gl PO mornarico, ki se. nepre- V M' Ve^a z novimi vojnimi (3# fimi najmodernejših tipov. _ ---------- ..j OBRAMBNE BAZE Ji Ql d °rambne mornariške in le-.1 baze, ki jih je vlada Ze-■y Jenih držav dobila v zame-pf*11 Za 50 zastarelih rušilcev od i bodo na otokih Bermu-: ^ Bahama, Jamaica, St. Lu-’ Trinidad in Antigua; ena ,«raUna teh baz bo na obali jm^foundlandije na severu, pa na obali British Gui-fl^Poleg Venezuele, ki je naj-^F^ejša republika Južne A-Vmes med temi novimi jPr*šči je že zdaj nekaj dobrih za ladje in letala Zedi-Jll?*1 držav. Obrambna veriga .rženih držav se bo s temi j^sči vlekla od 60. severnega yfi Wednika skoro do ekvator- ? , 3# t) vpoklic milice 04° Postavi, ki je bila nedavno J'**! ta v zveznem kongresu, i-^ .Predsednik Zedinjenih držav <0 vvjco poklicati k enoletnemu "škemu vežbanju in službo-JU vse državne miličarje in .^Hizirano rezervo, kar predla nad 400,000 mož. Prvi ^ Viličarjev, po številu 60,-j,Je vpoklican k enoletnemu ^bovanju za dan 17. septem-j.'Nadaljne skupine bodo vpo-v približno enomeseč-t i Presledkih. Miličarji do ka-j .^ke stopnje, ki so oženjeni ' ltnajo pravico resignirati. ** \ _____________ k^TALSKA NESREČA etindvajset oseb je bilo ubi-[(jj.P^ed dobrim tednom, ko je ij 0 potniško letalo treščilo Lomijo v državi Virginiji. ^,6^a eksplozija je letalo in L j® v istem dobesedno raz-j.1 na kose. Med ponesrečenih bil tudi zvezni senator Er' i ]■ ^Undeen iz Minnesote. Kaj prav za prav vzrok ne-^ 6' ni znano, ker so bili vsi Sj^otni ubiti; sodi pa se, da je '’zrok nevihta. A K dan USTAVE A ustave ali konstitucije V Njenih držav je vsako leto Septembra. Ustava je te-^ postava te republike, s f morajo soglašati vse postave, ki jih sprejmejo kongres in druga postaja telesa. Sestava konsti-Zedinjenih držav je tra-i 29. maja do 17. septem-'87. Leta 1788 je bila pood takratnih držav naše ter je stopila v veljavo -789. Ustavo je mogoče (Dalje na 2. strani) SOVRAŽNE INVAZIJE MRČESOV POZNAJTE VAŠ DENAR Dandanes se mnogo govori in piše o nevarnosti invazije, namreč, da bi sovražnik iz Evrope ali iz Azije napadel ameriški kontinent. Za enkrat je taka invazija zaradi dveh širokih oceanov na obeh straneh Amerike precej neverjetna, toda preveč bi bilo trditi, da je nemogoča. V današnjih časih se zdi, da sploh nobena reč ni nemogoča. Vsekakor, ako bi v dogledni bodočnosti taka invazija resno pretila, se zanesemo, da bo ta dežela pripravljena za primeren sprejem. Toda v deželo najdejo pot sovražniki, proti katerim so brez moči najboljši topovi. Ti sovražniki so mrčesi, ki se vtihotapijo kdove odkod iz inozemstva, se razmnožijo in lahko povzročijo več materialne škode kot bi jo moglo napraviti tisoč sovražnih letal. Mrčesi uničujejo rastlinstvo, ki direktno ali indirektno predstavlja prehrano ljudi. Vse vrste mrčesov imajo navadno v svojih domovinskih deželah naravne sovražnike v drugih mrčesih ali zajedavcih, ki jih uničujejo, ter se na tak način vzdržuje nekako ravnotežje. To se pravi, da se škodljivi mrčesi ne morejo tako razmnožiti, da bi povzročali preveliko škodo. Toda, kadar se zgodi, da se kaka vrsta škodljivega mrčesa zanese v novp deželo, kamor je ne spremljajo in kjer je ne čakajo naravni sovražniki, se neovirano množi, in takrat je mogoče, da povzroči velikansko škodo na poljih,'v sadovnjakih, vinogradih ali gozdovih. Amerika je na primer imela take izkušnje z japonskih hroščem, ki je uničeval sadna drevesa, z evropskim koruznim črvom, ki je uničeval koruzni pridelek, itd. V' takih primerih je skoro edina zanesljiva rešitev, da se importirajo v deželo mrčesi, ki so naravni uničevalci prvotno vtihotapljenih škodljivih mrčesov. S takim delom so neprestano zaposleni stoteri znanstveniki zveznega poljedelskega departmenta in navadno dosegajo zadovoljive uspehe. Tako delo je seveda zvezano z velikimi stroški in vzame dosti časa. Najprej morajo znanstveniki v domovinski deželi vtihotapljenega mrčesa zaslediti njegove naravne sovražnike, ki so po navadi tudi mrčesi. Potem je treba take obrambne mrčese importirati ter jih nekaj časa gojiti na posebnih poskusnih postajah, nakar se jih izpusti in “naščuva” na mrčese, katere je treba zatirati. V zadevah zatiranja japonskega hrošča, evropskega koruznega črva, mrčesov, ki so uničevali nasade sladkornega trsa na Havaju, in v nekaterih drugih primerih so znanstveniki dosegli prav lepe uspehe. Toda za vse to je bilo treba precej časa. Zadnja leta se je nevarnost invazije škodljivih mrčesov iz inozemstva zelo povečala zaradi letalskega prometa. Mnogi tnrčesi, ki se vtihotapijo na parnike, ne prenesejo dolge vožnje in navadno medpotoma poginejo. Letalski polet, trajajoč nekaj ur, pa prenese skoro vsake vrste mrčes. Zato so ameriška letala pregledana navadno že na letališčih v inozemstvu, predno se dvignejo za nepretr gan polet v Zedinjene države, in kadar pristanejo v tej deželi, I (Dalje na 2. strani) Zvezni zakladniški department je nedavno izdal okrožnico z naslovom “Know your money.” V slovenščini bi se to glasilo: poznajte vaš denar. V okrožnici so navedene razne informacije, ki naj bi varovale občinstvo škode zaradi ponarejenega denarja. Ako nam kdo obesi ponarejen bankovec, ali kovanec, nam s tem povzroči škodo in neprilike. škodo, ker izgubimo vrednost, katerega bi imel denar predstavljati, in neprilike, če ne moremo dokazati, kje smo dobili falzifikat. Z ozirom na to bodo morda tudi našim čitateljem kdaj dobro služile informacije, ki jih v naslednjem navajamo. Pri sprejemanju denarja od neznanih oseb je treba previdnosti. Vsak neznanec ni ponarejevalec denarja, toda ponarejen denar dobimo navadno le od neznancev. Bankovci, ki jih izdaja vlada Zedinjenih držav, so treh vrst: Federal Reserve Notes, ki imajo zelen pečat in tekočo število; United States Notes, ki imajo rdeč pečat in tekočo številko; Silver Certificates, ki imajo modre barve pečat in tekočo številko. Na bankovcih za en dolar je slika Washingtona; na bankovcih za dva dolarja je slika Jeffersona; na bankovcih za pet dolarjev je slika Lincolna; na bankovcih za deset dolarjev je slika Hamiltona; na bankovcih za 20 dolarjev je slika Jacksona; na bankovcih za 50 dolarjev je slika Granta; na bankov-' cih za 100 dolarjev je' slika Franklina. < Sumljiv bankovec primerjajmo s pristnim bankovcem iste vrste in vrednosti. Na pristnih bankovcih je slika razločna in se odraža iz ovalnega ozadja fine mreže regularnih črt; ogledati je treba posebno oči na sliki. Na ponarejenem bankovcu je slika motna ali nenavadno bela, morda razpraskana. Ozadje je temno z nerednimi ali pretrganimi črticami. Na pristnih bankovcih so zob-čki okoli pečata ostri in enakomerni. Na ponarejenih so navadno raznoliki in polomljeni. Tekoča številka (Serial Number) je na pristnih bankovcih jasna in enakomerno natisnjena ter je iste barve kot pečat. Na ponarejenih bankovcih je tisk tekoče številke slab, razdalja med številkami ni pravilna in tisk celotnega števila je videti nekako nereden. Pravi bankovci so tiskani na posebne vrste papirju, ki vsebuje jako majhne rdeče in modre svilene niti. Kovani novci jasno in čisto zazvenijo, če se jih vrže na trd predmet; ponarejeni zvenijo zamolklo. Pri tipanju se ponarejeni kovanci navadno zdijo nekako mastni. Na pristnem ko vancu so zareze na robu določne in v enaki razdalji med seboj; na falzifikatu so slabo razdeljene in neenake. Večina ponarejenih kovancev je iz mehke kovine, katero je lahko načeti z navadnim nožem. Srebrn kovanec je mogoče preizkusiti tudi z neko kislino ,ki se dobi v lekarnah. Kovanec, ki ni srebrn, pod tako kislino počrni. Zakladniški department priporoča vsem onim, ki izmenjujejo zvezne čeke, na primer one, s katerimi so plačani delavci pri WPA zaposlen ju, naj bodo vselej sigurni, da so ček izmenjali pravi osebi, sicer so lahko ob svoj denar. (Dalje na 2. strani) Delegaciji JSKJ: Uredništvo Nove Dobe, glasila J. S. K. Jednote, želi delegaciji 16. redne ! konvencije ./. S. K. Jednote, ki te dni zboruje v \ Waukeganu, Illinois, bratskega in složnega zborovanja in dosego takih za-ki juekov, ki bodo v na j večjo korist največjega števila našega članstva. Obenem ji želi prijetnega bivanja v konvenčnem mestu in pravo mero primernega razvedrila po resnem delu. Častnim delegatom in delegatinjam pa želi postoterjeno meto priznanja j in zabav, ki so jih zaslužili s svojim dobrim delom za Jednoto tekom tako krasno uspele pr e d ko nvenčne kampanje. Konvenčne, društvene in druge naše vesti t * Na 16. redni konvenciji JSKJ, ki se je otvorila v ponedeljek 9. septembra v g. N. Domu v Waukeganu, 111., go bili izvoljeni naslednji konvenčni uradniki: predsednik Frank E. Vrani-char iz Jolieta, 111., prvi podpredsednik Michael Rovanšek iz Conemaugha, Pa., drugi podpredsednik Anton* Klemenčič iz Cheswicka, Pa/, tajnik Frank Tomsich, Jr:, iziEly, MinnJ; za-t pisnikarja sta Anton J. Terbo-vec iz Clevelanda, O., in Anton Krapenc iz Chicaga. Prvi dan zasedanja so bili izvoljeni štirje odbori, katerih vsak šteje 12 članov. Pismeno je pozdravil konvencijo naš odlični ameriški pisatelj Louis Adamič, ki je izrazil obžalovanje, ker mu vsled zaposlenosti v zvezi z obramb-nimm odborom, članom katerega ga je imenovala zvezna vlada v Washingtonu, ni mogoče delegacije osebno pozdraviti. Konvencija šteje skupno z glavnimi odborniki 165 članov. * Prihodnje zborovanje federacije društev JSKJ v državi Ohio je določeno za nedeljo 3. novembra. Vršilo se bo v S. N. Domu v Clevelandu. * Prireditev jesenske veselice naznanja društvo št. 71 JSKJ v Clevelandu, Ohio, za nedeljo 16. novembra. * V uredništvu Nove Dobe so se pretekli teden oglasili Mr. in Mrs. Louis Ambrozich ter Mr. Frank Žlebnik iz Chisholma, Minn., ter Miss Mary Polichnik iz Clevelanda; slednja je hčerka Mrs. Ambrozich ter so Min-nesotčani prišli k njeni poroki v Cleveland. Mr. Žlebnik je oče ženinov, kateri že dalje časa biva v Clevelandu. Po poroki mladega para sta Mr. in Mrs. Louis Ambrozich odpotovala v Waukegan, 111., na 16. redno konvencijo JSKJ. Brat Louis Ambrozich je redni in obenem častni delegat, sestra Ambrozich pa častna delegatinja. * Urednika, zakopanega v delo, je pretekli teden podražil Tony Drenik, delegat društva št. 71 JSKJ na 16. konvenciji, s pozdravno kartico iz svojega rojstnega kraja Lloydella, Pa., kamor se je bil podal na obisk. Iz Lake Arrowhead y Calif orni ji (Dalje na 2. strani) MODERNO OGLAŠEVANJE V tej deželi se za oglaševanja vseh vrst izda ogromne vsote denarja. Oglašuje se v časopisih in revijah, na radio, potom razstav itd. Zanimivo je, da se porabi veliko denarja za oglaševanje raznih jestvin. Na prvi pogled bi človek sodil, da je to nepotrebno, ker želodec sam zahteva hrane. Toda dežela je velika in pridelki enega dela dežele morda niso dovolj poznani pc drugih krajih. Temu se od- | pomore z oglaševanjem. Glavni dobiček od tega imajo seveda pridelovalci ali posredovalci, toda tudi kupujoče občinstvo profitira, ker ima večjo izbiro ir: boljšo kakovost blaga. Oglaševanje se trajno izplača le, če se izkaže resnično. V Floridi in Californiji, kjer se pridelujejo oranže in drugo citronsko sadje, je oglaševanje tega sadja organizirano in pridelovalci plačujejo v oglaševalni fond določene prispevke, ki se ravnajo po količini blaga. Iz tega fonda pa se plačuje tudi inšpekcija. Ako hoče pokrajina obdržati dober sloves svojih pridelkov, mora pošiljati lepe in zdrave produkte na trg. Tekom pretekle zime je bilo mnogo oranžnega pridelka poškodovanega od mraza in tisto sadje ni smelo na trg. Na trg se tudi ne sme poslati sadje, ki v kakem drugem oziru ne odgovarja predpisani kakovosti. Da se oglaševanje izplača tudi z ozirom na večjo porabo, dokazuje dejstvo, da je v letu 1920 povprečna oseba v Zedinjenih državah porabila 17 funtov oranž, v letu 1939 pa 33 funtov. V državi New York, kjer je tekom depresije zelo padla poraba mleka, so producerji s pomočjo države tudi poskusili z oglaševanjem in se jim je obneslo. V oglaševanju so se poudarjale odlične hranilne lastnosti mleka za otroke, za odra-ščene ljudi ,za tiste, ki hočejo svojo težo reducirati, in celo za tiste, ki želijo ostati lepi in mladostni. Oglaševanje je bilo morda tu in tam nekoliko pretirano, vendar ne zavajalno. Oglaševanje je dvignilo konsum mleka za 250 milijonov kvortov na leto. Državi Maine in Idaho oglašata svoj krompir in baje se je oglaševanje tudi obneslo. Morda je k temu mnogo pripomoglo dejstvo, da gre na trge le najboljši izbrani krompir ter da pridelovalci gojijo najprimernejše vrste. Južne države, kot Georgia, North Carolina in South Carolina, oglašajo svoje odlične pridelke, posebno breskve. Wisconsin oglaša svoje mlečne izdelke, posebno surovo maslo in sir, Californija svoja vina, slive, oranže in drugo. Zelo razvito oglaševanje ja bolk ima država Washington, ki pridela največ tega duhtečega sadja. Tam imajo sadjarji vpeljano zelo moderno sadjarstvo in prvovrstno inšpekcijo. Wash-ingtonska jabolka uživajo že desetletja najboljši sloves, in to menda po vsej pravici, ker je dvomljivo, da bi kje v Zedinjenih državah rastla lepša, okusnejša in bolj duhteča jabolka kot v Washingtonu, posebno v znani dolini Wenatchee. Na trg pa se seveda pošilja le najjepše in najperfektnejše sadje. Oglaševanje vodijo ponekod nekaka udruženja prideloval cev, ki se prostovoljno združijo in plačujejo v to svrho propor čne prispevke, ponekod pa so iz tega nastale državne institucije (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV NI ZATIRANJA Nemci, Madžari in Rumuni v mejah Jugoslavije se ne morejo pritoževati da bi bili narodnostno zatirani. Pančevski list “Ravnopravnost” ugotavlja, da je šla Jugoslavija v koncesijah nemški, madžarski in ru-munski manjšini še preko obveznosti saintgerma inske pogodbe in jim dovolila tudi srednje šole v materinem jeziku. Poleg osnovnih šol imajo Nemci zasebno učiteljišče v Novem Vrbasu, zasebno meščansko šolo v Zagrebu, zasebno meščansko šolo v Novem Vrbasu, oddelke na državnih meščanskih šolah v Beli cerkvi in Apatinu in še popolno zasebno gimnazijo v Novem Vrbasu. Nemci izdajajo tudi liste in knjige v veliki nakladi. TEŽAVE HMELJARJEV Hmeljarji v Sloveniji, posebno v Savinjski dolini, kjer je hmelj glavni pridelek, so zaradi vojnih razmer v težkem položaju. Prejšnja leta so prodajali hmelj s posredovanjem Nemčije v razne dežele inozemstva, zdaj pa je to odpadlo. Zdaj bi prišel v poštev samo še ameriški trg in preko Amerike tudi japonski. Možnost izvoza bi bila preko šušaka, če bi država pritisnila na jugoslovanske pa-roplovne družbe, da se tega posla lotijo. :KAZNOVAN ROPAR Meseca maja je 45-l,ejtni bivši trgovski pomočipk France Kavčič, doma iz Desnjaka v Prekmurju, oropal draguljarno zlatarja Černeta v Ljubljani za skupno vrednost 180,000 dinarjev. Po izvršenem ropu je odšel v Gunclje, si najel tiho sobico in dan za dnem z vnemo prebiral časopise, da razbere, kako je policija vzela na znanje njegov zločin. Takrat je bil maj in Kavčič je vsak večer zahajal šmarnicam v Št. Vid. Ko so ga sodniki na okrožnem sodišču vprašali, čemu je hodil v cerkev, je odgovoril, da ima to navado že od otroških let. Vsekakor piše njegov kazenski list, da je zaradi raznih deliktov aresedel že pet let. Za najnovejši delikt je dobil 8 let robije s trajno izgubo državljanskih pravic. Draguljar Černe je dobil uropano blago nazaj. HUD KVARTAČ Pred velikim kazenskim senatom sodnega stola v Zagrebu je bil obsojen na tri in pol leta robije 21-letni Marjan Nekič iz Senja, ki se je meseca februarja v neki gostilni sprl z dvema tovarišema zato, ker nista hotela kvartati z njim, ter je oba hudo oklal z nožem. Eden izmed napadenih je izgubil toliko krvi, da je umrl. TUJSKI PROMET Tujski promet se je na Bledu kljub pesimizmu, s katerim je domače prebivalstvo gledalo na razvoj sezije, razvil dokaj zadovoljivo. Bled je imel že preko 1000 gostov, med njimi tudi 62 inozemcev. Med Jugosloveni so na prvem mestu Beograjčani (308) ki jim slede Zagrebčani z 265 gosti. Voda v jezeru je topla 24-26 C. Zabavišča so odprta ter je življenje na Bledu zelo družabno. Najavlja se vedno več novih gostov, tako da moremo govoriti o dokaj dobri tujsko-prometni seziji na Bledu. (Dalje na 2. strani) VSAK POSVOJE O Winstonu Churchillu, sedanjemu ministrskemu predsedniku Anglije, se pripoveduje, da je prijatelj močnih cigar in da ne gre nikamor brez palice, katero mu je pred 32 leti podaril kralj Edvard. Njegov prednik Chamberlain je veroval v ma-relo, brez katere ni šel nikamor, in mnogi sodijo, da je baš njegova marela zakrivila nevihto, ki zdaj divja v Evropi. Palica je vsekakor nekoliko boljši simbol odločnega državnika kot marela, in zdi se, da se Angleži bolj uspešno otepajo Nemcev s Churchillovo palico kot so se s Chamberlainovo marelo. * Meseca maja je nemška propaganda naznanila svetu, da bo Hitler zmagoslavno prispel v London 15. avgusta. Pa ga ni bilo. Te dni smo čitali naznanilo iz istega vira, da bo Nemčija premagala Anglijo v oktobru. i Ne vemo, kako bo, toda verjetno je, da se tudi glede tega datuma nemški in angleški koledar ne bosta vjemala. * Naš genialni dr. Furlan, dentist v Waukeganu, je povedal, da je bil tamkajšnji Slovenski narodni dom pred našo konvencijo na novo prebarvan. To dokazuje, da naša organizacija ni kar tako, ampak je upoštevana, kakor se spodobi. Direktorij Doma je bil nedvomno tudi prepričan, da bomo mirno, dostojno in harmonično zborovali, si-c&Fbrbi! dolom da se i>re-barva po konvenciji. ’ ! * * .. • 1 1 1! V listih smo čitali, da je bil mlad angleški pilot zaradi nekega defekta v letalu prisiljen pristati v bližini neke pralnice. Fant pa se še ni dobro razgledal, ko je iz pralnice prihitelo vseh 45 tam zaposlenih peric, ki se niso dale odpraviti prej, dokler niso vse po prsti poljubile pilota. V Angliji mora biti hudo pomanjkanje moških. * Nemčija in Italija sta pred dobrim tednom oklestili Rumu-nijo približno tako, kot sta svo-jačasno oklestili češkoslovaško, nato pa sta ji dali požirek okrepčila z obljubo, da bosta garantirali nedotakljivost nje-< nih novih mej. Kdo ve, če se ru-munski kralj Mihael spominja, da je bila garantirana tudi nedotakljivost okleščene Češkoslovaške! >!« Nemška velikodušnost na-pram Madžarski, seveda na račun Rumunske, se zdi nekoliko sumljiva, posebno, če pomislimo, kako velikodušni so bili Nemci napram Poljski, ko so trgali Češkoslovaško. Ali čaka Madžarsko usoda Poljske? In ali naj bo oglodana rumunska kost v sili vržena ruskemu medvedu? V časih, kakršni so sedaj, ni izključena nobena možnost. Le pravica in samoodloče-vanje malih narodov nimata besede. * D^bro je, Če ima človek prijatelje, toda včasih so takozvani prijatelji samo velika nadlega. To izkuša republikanski predsedniški kandidat Willkie, ki se z vsemi štirimi otepa prijateljstva pridigarja Coughlina. * Mnogi ljudje mislijo, da pomeni srečo, če zaznamovani denar po kaki transakciji spet dobijo nazaj. V splošnem bi se res lahko reklo, da je srečeh človek, ki dobi nazaj denar, katerega je (Dalje na 2. strani) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA VOL. XVI. Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. _____ KONVENCIJA J. S. K. JEDNOTE —•— Ta teden zboruje v Waukeganu, Illinois, 16. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvencije naše kot drugih podobnih organizacij sličijo do gotove meje kongresu Zedinjenih držav in legislaturam posameznih držav naše Unije. Vse omenjene zbornice so v prvi vrsti postavo-dajne zbornice. Kongres dela postave za vse Zedinjene državo, državne legislature jih delajo za posamezne države, konvencija JSKJ pa jih dela za našo Jednoto. Vse omenjene postavodajne zbornice pa imajo tudi gotove omejitve. Ako zvezni kongres ali kaka državna legislatura sprejme postavo, ki je po mnenju najvišjega sodišča neustavna, jo sodišče razveljavi; in ako konvencija sprejme kakšno točko pravil, ki ni v soglasju z zavai ovalninskimi postavami države ali držav, v katerih organizacija posluje, je treba tako točko ukiniti ali spremeniti. Vsekakor so gori omenjene omejitve le primeroma rfedke. Izraz “Mi, ljudstvo Zedinjenih držav ameriških” ni ]'razna fraza. Najvišja oblast je ljudstvo samo. Vsa oblar.t v Zedinjenih državah izhaja iz vladanega ljudstva kanit ga, pod pogojem, da se to ljudstvo zna in hoče posluževati pravice samovlade. Predsednik in governerji ter senatorji in kongresniki so izvoljeni od ljudstva z večino oddanih glasov. Kakršno vlado oziroma postavo-cTajo si ljudstvo ižvoli, tako ima. Kadar ni ljudstvo zadovoljno z vlado ali postavodajo, io lahko izpremeni z glasovnicami. Tak je sistem demokracije. Člani zveznega1 kongresa v Washington^ so odsev volje in inteligence svojih volilcev, pa naj bodo taki ali taki. Na'splošno lahko tfdimo, da ljudstvo izvoli za: zastopnike v kongresu svoje najboljše sodržavljane. Na splošno tudi lahko trdimo, da želijo vsi člani kongresa ukreniti vse najboljše za našo republiko kot efeloto, obenem pa tudi za skupine volilcev, katere reprezentirajo. Da so v kongresu dostikrat ostre debate in prerekanja, ni vzrok v pomanjkanju lojalnosti napram Zedinjenim državam ali napram volilcem, ampak v razlikovanju mnenj, kako se naj najboljše doseže. Razni kraji Zedinjenih držav imajo različne potrebe, kongresniki pa imajo različno inteligenco, različno vzgojo, gledajo na življenje z različnih vidikov in priporočajo različne metode, da se po najboljši možnosti ustreže, če že ne vsem, vsaj večini. V debatah skušajo kongresniki drug drugega prepričati o pravilnosti njihovih nazorov in metod, in za kar se potem večina odloči, tisto obvelja. Po možnosti se skuša ustreči vsaki posamezni skupini volilcev, toda pri tem so potrebni razni kompromisi, da na en ali drugi način ne trpi skupnost, to je vsa republika. Interesi vsega ameriškega ljudstva kot celote se ne smejo nikdar podrediti interesom posameznikov ali posameznih skupin. Demokracija Zedinjenih držav se izraža tudi v sistemu naše Jednote. Društva izvolijo izmed svojih članov delegate,, ki jih zastopajo na konvenciji. Ker so ti delegati izvoljeni od večine oddanih glasov pri posameznih društvih, predstavljajo izbiro večine članstva. Vsi ti zastopniki članstva pridejo na konvencijo z namenom, tla ukrenejo kar največ koristnega za svoje volilce oziroma za Članstva svojih društev, obenem pa tudi za Jednoto kot celoto. Namen vseh je isti. Mnenja, kako doseči tiste svetle cilje, ki bodo v koiist največjemu številu članstva, pa so različna. Zato so potrebne konvencije in zato so potrebne razprave na konvencijah. V razpravah se bistrijo pojmi in na podlagi razprav in pojasnil si zastopniki članstva ustvarjajo mnenja in zaključke. Ko pride do glasovanja, obvelja tisto, za kar je glasovala večina delegacije. Prav vsem je redkokrat mogoče ustreči, toda demokratičen način naših zborovanj ustreže večini. Člani J. S. K. Jednote, bivajoči širom Zedinjenih držav, naj bodo zagotovljeni, da bodo njihovi ^zastopniki, ki te dni zborujejo v Waukeganu, Illinois, sprejeli najboljša pravila, ki bodo v razmerah mogoča. Da imajo za to resno voljo, ni najmanjšega dvoma. Da imajo tudi potrebne zmožnosti za tako delo, o tem so gotovo prepričani člani sami, ki so jih izbrali potom prostih volitev ter' jih poslali na konvencijo. Vsakemu posameznemu članu in vsakemu posameznemu društvu najbrž ne bo v vseh ozirih ustreženo, toda zanesemo se lahko, da bo po treznem preudarku urejeno vse tako, da bo 'zadovoljilo večino in da bo v k wist Jed noti kot celoti. še nikdar v zgodovini J, S. K. Jednote ni nobena konvencija reprezentirala toliko članov, namreč nad 25,000 v obeh oddelkih, kot jih sedanja. In še nikoli ni bil čisti napredek Jednote v članstvu med dvema konvencija tolik, kot je bil med zadnjo in sedanjo konvencijo. Toda mi ne bomo obstali pri tem. Od sedanje konvencije s sigurnostjo pričakujemo še vseh takih nadaljnih izboljšanj našega sistema, da bo napredek J. S. K. Jednote v bodočnosti še briljantnejši. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) izdal. Za to ni niti treba, da bi bil človek praznoveren. Navadno je tako, da denarja, ki ga izdamo, nikoli več ne vidimo, in večkrat ne vidimo niti njegove fiahte. * Dan potem, ko je bil mlad odvetnik v Clevelandu, ki je napravil vse izpite, sprejet v odvetniško zbornico, se je že moral zagovarjati pred policijskim sodnikom, obtožen, da je kršil prometne regulacije. Sodnik Drucker je obravnavo odložil in priporočil mlademu odvetniku, naj pi^eštudira vse knjige postav, da se bo mogel uspešno zagovarjati. Dostavil je, da bi bila slaba reklama za novopečenega odvetnika, če bi izgubil takoj v prvem slučaju. * V starem kraju so včasih rekli, da izgovor je dober, pa ma-gari, če ga pes na repu prinese. Tega mnenja je menda bil tudi Leo Larsh v Detroitu, ki je navedel seneno mrzlico ali hay fever kot vzrok prehitre avtomobilske vožnje, zaradi katere S3 je moral zagovarjati pred sodiščem. Dejal je, da kadar koli je kihnil, je močnejše pritisnil 7 nogo na pripravo, ki regulira dotok gasolina, in njegov Ford je poskočil kot pošast. * V Glasgowu na škotskem je bila 30 let v veljavi mestna postava, ki je prepovedovala ženskam vršiti bartendersko delo za baro. Zaradi pomanjkanja rn6ških bartender jev, ki so bili pozvani v armado, pa je bil ■mestni odbor prisiljen staro postavo ukiniti. Poročilo pa ne omenja pomanjkanja pivcev. Iz tega bi se dalo sklepati, da tudi na, drugi .strapi bare( požrtvovalna nadomeščajo y arrfuuio poklicane može in fante njihove boljše polovice in prijateljice. ■ • ' * Sredi preteklega tedna se je prismejal v uredništvo Nove Dobo v spremstvu svoje soproge in njene hčereke naš vedno aktivni društveni delavec Louis Ambrozich iz Chisholma, Minn. Povedal je, da je prišel v Cleveland na počitnice in na ohcet, potem pa gre v Waukegan kot častni in redni delegat 16. konvencije JSKJ. Izlet, počitnice, ohcet, častno in redno delegat-stvo, vse na enem trnku! Lahko se srečni ribič smeje kot sama sončna roža. j * Kdor je bil kdaj kakršen koli kolešček v konvenčnem pripravljalnem odboru, kakor je bil v neki mali kapaciteti ob priliki zadnje konvencije tudi avtor te kolone, ve, da prinaša tista čast mnogo dela, pa malo, hvaležnosti. Tako je bilo menda pri vseh konvencijah od babilonskega sto'pa, naprej. Letos pa me drži, . Dopisi, društvena naznanila, oglati, naročnina nečlanov ln lzprememM "g ‘tl ■Iovot naj s« pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6232 Bt. Clair Ave., Cleveland, ' Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša lugoslovsMJJ lf zavarovalnica v Zedinjenih državah ln plačuje naJllberalneJSe podpore WJET članom. Jednota Je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v An>etlJjj ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani Of plemena, neoalraje s* na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Je®>“, j sprejema tudi otroka T starosti od dneva rojstva do 11. leta ln ostanejo lahki' (ft mladinskem oddelku do II. lato. Pristopnina ia oba oddelka la prosta. . . Premošenje maša nad Solventnost Jednota znaša 111.81V ° 1 k NAGRADE V GOTOVINI j* ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IS Jjr , DINSKEGA ODDELKA DAJE JJSJLJEDNOTA NAGKfl1 Z GOTOVINI. •• Jk Za novopridobljene člane odraslega oddelka so predli deležni sledečih nagrad: r,jj za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25 tto9 \ ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 nOPr za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 n® za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 niti za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 nCl za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 M Za novopridobljene člane mladinskega oddelka pa *° lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; 11 ' ( * 1 ta člana načrta “JBn — $2.00; za člana novega načrta "JC”, a $500.00 zavarovali $2.00; th( za člana novega načrta "JC” * $1,000.00 zavarovali k $3.00. Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bm * člane plačani trije mesečni asesmenti. . POZNAJTE VAŠ DENAR (Nadaljevanje s 1. strani) TORPEDIRAN PARNIK V bližini obali Anglije je bil pretekli teden torpediran potniški parnik Holandsko-ameriške paroplovne družbe, na katerem je bilo 875 oseb, med njimi 32C otrok, namenjenih v Canado. Parnik se ni potopil in rešeni so bili vsi potniki ter vsa posadka, razen enega uradnika. Rešence so na pomoč prihiteli parniki odpremili v razna pristanišča, poškodovani parnik pa so odvlekli v neko škotsko luko. STROŠKI OKUPACIJE Nemčija ima okupirane tri petine Francije in stroške vzdrževanja okupacijsko armade mora plačevati Francija. Kako močna je okupacijska armada, ni znano, vsekakor pa ni majhna, ker stane franebske davkoplačevalce vzdrževanje iste poltretji milijon dolarjev na dan. Razume se, da so razpečevalci ponarejenega denarja podvrženi strogim kaznim. Kazni je podvržena pa tudi vsaka oseba, ki ve, da se take goljufije vršijo, in jih ne naznani pristojnim oblastim. Kdor lastuje ali hrani ponarejen denar, ga mora na zahtevo izročiti agentom za-kladniškega departmenta, sicer zapade kazni. V primeru, da hoče kaka neznana oseba izmenjati sumljiv denar ali kaj plačati z istim, priporoča zakladniški department sledeče: Sumljivega denarja ne vrniti lastniku. Takoj telefonično pozvati policijo. Zadržati sumljivo osebo s kakim izgovorom. Ne spuščati se v argumente; če je treba, povedati sumljivi osebi, da bo zadevo obravnala policija. Zabeležiti si osebni popis take osebe, ako od-^ide. Zapisati si licenčno številko avtomobila, s katerim je dotična oseba px-išla ali odšla. MODERNO OGLAŠEVANJE (Nadaljevanje s 1. strani) ki jih vodijo eksperti in izkušeni pridelovalci. Pridelovalci raznih pridelkov, ki se potom takih državnih ustanov oglašajo in večinoma tudi razpošiljajo, morajo plačevati določene prispevke v to svrho, nekaj pa ponekod prispevajo državne blagajne iz splošnih fondov. Kupci se pa tudi rajše obračajo na take privatne ali državne zadruge na nakup blaga, kot na privatnike, ker vedo, da bodo do-| bili dobro, izbrano in enako-| vrstno blago v zahtevanih kolo-i činah. KONVENČNE, DR^5g NE IN DRUGE NA5* VESTI / (Nadaljevanje a 1. stri0* i#1 pa je poslal pozdrave štvu in čitateljem Nove Mr. E. Jančar, Jr., sin Jančarjeve družine v P ^ « Ohio, ki že del j časa biv*1' ; '* forniji. IR' * A. r “Our Country” }& Ij* člankov, ki so začeli ?• bra izhajati v clevela111^ ®0( dnevniku “The C 1 e'"^ ^ Press.” V seriji bo izšlo I J kov, poudarjajočih kaj ka in njena demokracij3 j* ni za nas vse. Vsak dl * a Hi’1 h 1 člankov je napisan od -J J avtorja. “Press” poud^č % so te članke prispevali ameriški pisatelji, drafl?** J F*6' poeti. Kar je za nas p^ posebno zanimivo in °] dejstvo, da je med tem1 1 “velikih imen,” kot se ^ ftg “Press,” tudi naš roj3*0, **t< tel j Louis Adamič. 1 _________________1>e; 4n< ODMEVI IZ ROP1" 5 KRAJEV jj (Nadaljevanje s 1. str®’’* STAVA JE STAVi^ tfj Ko je nedavno priy°? ^ P* niški vlak proti osije^1 ^ ji, je strojevodja opaz* jf> ^ ki je sedel na tračnic8 J H ni hotel premakniti. Str V je moral vlak ustaviti’juei mislil, da gre za sam0 j? pa je stopil z lokomoti^yl ček skočil, se nasmeh111^ ^ begnil. Policija je ugot°. ^ P dečka, ki je v bližini EJ [% svojimi tovariši igral 11 ^if | in stavil z njimi, da J vil vlak. 1 KOLONIJE ODSTOPAJO Več in več kolonij izstopa iz kolonijalnega območja Francije, kateri vlada lutkarska vlada maršala Petaina, in se izja.vlja za “svobodno” francosko vlado rebelnega generala Gaullea. Za kolonijami francoske tropske ji''Wt AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS ^ ~ 16th REGULAR SSCU CONVENTION Delegates representing every local SSCU branch in the (ountn/, and supreme officers who have administrated the af-of our Union since the last convention, are assembled this ^eek at the Slovene National Home in Waukegan, 111., in another eP°ch-making assembly—the sixteenth quadrennial convention. Fully authorized to make whatever changes are necessary orthe betterment of the South Slavonic Catholic Union, the conation body will pass upon legislation embodying essential Ganges in the by-laws, if for no other reason than to keep abreast changing conditions. For the first time in SSCU history honorary delegates will W With regular delegates. Honorary delegates who earned their titles by selling the SSCU protective features to outsiders, who eventually became members of our great SSCU. The honorary legate section will be interesting to all observers, for this ^°Up unquestionably will be filled with potential SSCU leaders °f the future. II . The proceedings of the 16th SSCU convention will be close-V followed by many active members, who for one reason or anther, are unable to take in the exciting sessions in Waukegan: erhaps more this year than in any other convention year, the U-at-homes will be looking eagerly for the first official pub-Hhed reports giving in detail the accomplishments of the con-^tion. Without a doubt, our members at home extend to the body ^ delegates, supreme officers and honorary delegates assembled 1,1 Waukegan this week the best wishes for a most successful •A Mention. The editorial staff of Nova Doba also joins in extend- ^ its best wishes to the authorized body of delegates, supreme ficers, and honorary delegates in results to be obtained from til et aLi°ns an(f discussions. « H f^e changes to be effected result in benefits to the en- IPe$SCU membership. , , j f, ; | . Center Ramblers Center, Pa. — Durjng the past few weeks our little town of Center has increased in population by leaps and bounds. The Mozina family alone has increased by three boys. Mr. and Mrs. John Mozina, Mr. and Mrs. Alex Mozina, and Mr. and Mrs. John (Blasco) Kuchna, formerly Frances Mozina, all are proud parents of husky baby boys. ‘Then recently Mr. and Mrs. Paul Oblock announced the arrival of a baby girl. Mr. and Mrs. Frank Previc are also proud parents of a baby girl, and Mr. and Mrs. John Pintar of Universal were also visited by Sir Stork who brought them a baby girl, too. The Center Ramblers congratulates you all. Ronald Joseph Mozina, John Carl Mozina, and Lorraine Previc are already members of Lodge 221. We wish Elizabeth Knaflec, our delegate, many happy days at the convention. We anxiously awaint her return to hear all about the trip. Mr. and Mrs. Frank Kalik and friends motored to St. Louis over the week-end and Labor Day. We hope they enjoyed the trip and had a happy holiday. Dora Peternel Sec’y, Lodge 221, SSCU I I ) i ] ' ’ ' ’ ■ ' 'ill I i ; 1 1 ■ Lodge 37 ' 1 ’ ' ' ' ' I H : ' ■ Cleveland, O. — Members of lodge “Sv. Janeza jKrstnika,” 37, SSCU are hereby notified that the,. next meeting VUL take rplace on Sunday, September 22, in the Slovene National Home on St. Clair Ave., in the lower hall. The meeting d,ate has been changed because the secretary and treasurer shall attend the convention. For the future, the meetings again will revert to the third Sunday of the month. However, for this month, the meeting is scheduled to be held on September 22. Joseph Rudolf, Sec’y. Lodge 70 Chicago, 111. — A bowling league is now in the process of formation at lodge “Jugoslovanski zvon,” 70, SSCU. All members interested in this sport are fcordially invited to get in touch with either the lodge secretary Anton Krapenc, 1636 W. 21st Place, or with the undersigned ■at 1845 W. Cermak Road. Just as soon as a sufficient number report, there will be called a meeting for this purpose so that a committee may be elected and all other details looked after. John Gottlieb, Pres. ] Miss Sharp—Love is blind, ,! they say. Playfoot—Yes, that must be why we see so many spectacles ' in the park. order — Ike Kocin $3.00 richer by winning a bet from a cer- i tain B. R. girl and really col- < lecting it. (Do you think that ] the fems don’t pay off). Frank ] Martic collecting $2 of his bet 1 and celebrating with it the fol- c lowing Saturday — Missed El- c sie Desmond — J. P. Morgan c really goes to town on those ] )olkas — The 3 R.’s (Dot Ros- i sa, Jean Russ and yours truly) 5 celebrate their birthdays this I Saturday —The mystery!! Who \ sroke the street car window? I Dorothy Rossa v Officers and Committees Elected at the 16th Regular Convention By Little Stan Monday Session WAUKEGAN, 111. — The warm reception accorded la: night to over 500 visitors and delegates to the 16th quadrennii convention of the South Slavonic Catholic Union now in sessic in the Slovenic National Home reverberated in the minds of a guests as officials and delegates settled/down in business sessic and prepared for a busy week ofi activity. Immediately following approval of delegates credential B delegates elected convention officers. Frai E. Vranichar, Joliet, 111., was elected conve: tion chairman; Michael Rovanšek, Con maugh, Pa., first vice-president; Anton K1 mencic, Cheswick, Pa., second vice-presiden Frank Tomsich, Jr., Ely, Minn., secretary Anton Terbovec, Cleveland, Ohio and Ante Krapenc, Chicago, recording secretaries. The convention ruled that sessions will 1 conducted daily from 9 to 12 a. m., and fro: 1:30 to 5:30 p. m. Appointments of conventio committees and reports of supreme office] concluded the business session. Frank Previ Frank E. Vranichar Girard, Ohio, was alone in urging an 8-hoi Convention Chairman session Named on committees were:,by-laws—Joseph Kovach, El; Minn., Frank Dezelan, Indianapolis; John Jurgel, Pittsburgh John Adamich, Joliet, 111.; Louis Ambrozich, Chisholm, Minn Frank Previc, Girard, Ohio; John Lipac, Bon Carbo, Col John Jakopich, Helper, Utah; Joseph Oblack, Chicago; Frar Kramar, Farrell, Pa.; Mary Gorjup, Roslyn, Wash,, and Anr Walter, Cleveland, Ohio. Grievances and appeals—John Zivetz, Joliet; Frank Masl Little Falls, New York; Tony Orel, Imperial, Pa.; John tank Cleveland, Ohio; Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis.; Joseph,Me tel, Ely, Minn.; Jacob Prunk, Starkville, Col.; Louis Perushe' Ely, Minn.; Joseph Rudolf, Clveland, Ohio.; Anton Zgajna Gilbert, Minn.; Anton Stanovnik, Waukegan; and Matt Vogric] LaSalle, 111. Resolutions—Joseph Milkovich, Ely, Minn.; Anton Kosi glov, Claridge, Pa.; Dr. Louis Kompare, Waukegan; Fran Kress, Pittsburgh, Pa.; Anton Baraga, Cleveland, Ohio; Ste\ Mauser, Denver, Col.; Jennie Smijh, Butte, Montana; Jurij Prt vic, Export, Pa.; Anton Tauzelljf, Windber. Pa.; Anton Zaver Ely, Minn.; Matt Strauss, Calumet, Mich,; and Frank Krusicl Kemmerer, Wyo. Salaries and per diems—Filip Fister, Eveleth, Minn. ; Joh Zvezich, Chicago; Stanley Jakovich, Morley, Col.; Louis Polask Canonsburg, Pa.; Ignac Zajc, Brooklyn, New York; Joseph Fay far, Aurora, 111.; Mike Poklar, Cleveland, Ohio; Anton Kovaci< Export, Pa.; Joseph (Patsy) Krall, Cleveland, Ohio; Valenti Marcina, Rock Springs, Wyo.; Louis Zgonc, Ely, Minn., and Ke jeton Erznoznik, Red Lodge, Mont. Anton Trpin, Waukegan, pioneer resident, was named sai geant-at-arms. Scheduled for the entertainment of delegates and friends i the Slovenic Natinal Home this evening is a stage presentatio “A Night in Slovenia,” a program that will feature selection by the Prešeren quartet ;a duet, “Vandrovca,” by'Joseph Fajfa and Anton Krapec, accompanied hy Anton Gomilar, accordionist selections by the Slovenic National Home Singing Club under th direction of P. J. Sifler from the opera, “Gorenjskega Slavčka by Anton Foerster. A dance will follow after the progran music by the Gregorin orchestra. Nationally known author, Louis Adamic lettered his greet ings to Dr. Andrew Furlan, Waukegan, and the convention, ex pressing regret his duties with the National Defense progran made it impossible for him to attend the conclave. BRIEFS >—— A The sixteenth regular convention of our South Slavonic Catholic Union is now under way at Waukegan, 111. Delegates representing every lodge of the SSCU met for the first session on Monday, September 9th, at the Slovene National Home of Waukegan. Honorary delegates who qualified as guests of the SSCU’s 16th regular conclave are expected in Waukegan on Thursday, September 12th. Greetings to the Nova Doba readers and friends are extended by Frank Jancar Jr., of Hollywood, Calif., who is spending his vacation at Lake Arrowhead, Calif. According to the postal card of greetings, Frank is going native, not have shaved for a week and beginning to “look like a character out of Steinbeck’s ‘Grapes of Wrath.’ ” Frank is a member of the SSCU, and before his departure for the west resided in Lorain, Ohio. Ohio Federation of SSCU lodges will hold their next meeting on Sunday, November 3, at the Slovene National Home on St. Clair Ave., in Cleveland, O. Lodge 71, SSCU, Cleveland, O., will spohsor a late Fall dance on Sunday, November 16th.' Preliminary plans for a softball game t6 detide the Ohio state SSC,U championship lodge team are now in the making^ In Cleveland the local SSCU league, consisting of five lodge teams, have played a series of games to decide first and second place, and recently the first two teams, Coll. Boosters, 188, and Napredek, 132, played two games to decide the Cleveland SSCU Softball champion. Coll. Boosters again gained the local championship by defeating Na-predeks in two games out of three. Struthers, O. Cardinals, 229, SSCU are the champions of Struthers - Barberton section, having won two out of three from St. Martin’s, 44, SSCU, Barberton, O. Saturday, September 21st, has been chosen tentatively as the date when the two sectional champions shall collide in a game to determine the state champion. Louis Adamic, well known author, is among the “eighteen of America’s greatest authors, dramatists and poets” selected by the Cleveland Press to contribute a special column on what America, its great democracy means to him. The other authors include such well known names as John Steinbeck, Stephen Vincent Benet, Booth Tarkington, Fannie Hurst, etc. The first of this series of interesting articles began this week, with Monday’s edition. Cleveland Board of Education announces the formation of day and evening classes for people who wish to improve their present knowledge of the English language. Also, evening classes in commercial, technical and college preparatory courses on the high school level. Last year there was an enrollment of 25,703. Classes begin September 16 and October 7. For further information call or write to the Board of Education, Department of Instruction, Cleveland, O. Onward Betsy Ross! jLCleVeland’ O. — Say! Look %I ^at car — did you ever see J/f Iv11 a thing before — Why dancing in that car — fjPwh to that singing — they be; having a grand time r— : <* those are pnly a ^ew of the M^arks made by the onloqkerp saw decorated (a Betsy Ross original) ** .dQwn,the street. t twenty-five couples met at * 129th St. and St. Clair Car i , arns, entered the car and rode T ? the square, back past the j Barns and on to Euclid ^each, and then back to the f I? ^arns- Yes, we stopped in ^ Slovene halls p* Slovene places. ^l}o eiver thought up of such ^ Unique idea? that’s the ques-■e$ %°a W^at the Betsy Ross J . ^bers heard when they took ^ 3-hour trip of fun. Our ^ j, atlks go to Dorothy F. Rossa, A t 6 0riginator, and Patsy Krall °r his help. 0ur feature event of the eve-.jpi j was the tap dance perji* hrrtled by our little sweetheart J Atsy lou Baron> Keep up the jit® °°^ work. Maybe I shouldn’t that after all she did too jtf s h, ^ g°°d on the street car by / king away with our hand-conductor Richard J. Vika. ;i. j n ^etsy Ross sends its special jV‘‘ k atlks to the two Collinwood I haters who always attend the v?' JRoss affairs—Louis Star-jti ijatl and Marinčič. Thanks, | °^, and we’ll try to repay you. 4 ih happened to be celebrat- f his birthday on that day I J* even though we are a bit 6 it’s still straight from the Ulta* “HaPPy Birthday, Lou, v ^ Uiay you have many more.” ^ome of the people who at-t^ed this gala event were the (j.° Kocin boys—Ike and Ed-| Jthe Krall brothers—Patsy it ^ Blackie, plus Patsy’s sis-!,] jj/8’ Carol and Frances, Joe f, and wife, Eugene March -Marie Benevol — J. P. Mor-and Jean Russ — Andy **la *— Tony Kastelic — and f ^ others too numerous to |f'i fy^on. Joe Novak and his f t^c Whistle made a swell mas-P'p ceremonies — St. Mar-^ 8 of Barberton represented j tth ^udy Ujcic, who escorted I |v charming Caroline — Tony and be on the alert to stop should a child step into the path of your car. The signs, “SCHOOL — DRIVE SLOW” mean exactly what they say. Twenty miles an hour is the speed limit in passing school grounds but use the same caution everywhere when you see children on their way to or from school. George J. Matowitz Chief of Police Two tired business men were riding home from their stores, on the street car. Side by side they sat, both looking worried, and both remaining silent. Finally one heaved a deep sigh. The other studied him for a moment and then said in an annoyed tone' “You’re telling me,” First you put in whiskey td make it strong, then you add water to make it weak. You put in a lemon to make it sour, a little sugar to make it sweet. You say, “Here’s to you—" and drink it yourself. About This And That Cleveland, O. — While I’m writing this article and by now ' you are reading it, the delegates in Waukegan must be having a very good time. I was really ^ sorry I couldn’t attend the con-' vention, but certain difficulties prevented your reporter from f going. 3 Anyhow, I wish to extend 3 greetings to all the supreme of-3 ficers, all regular and honorary l delegates who are now in Waukegan, doing something for our grand UNION that will make it j bigger and better. And greet- - ings to all other friends who - are attending the convention. I I know that beside business there - is also pleasure for all those 3 present there. j So for all who are with the 3 SSCU in Waukegan, I do hope C you have a very good time and , are enjoying yourselves (no doubt about that though). I a know we’ll read about the whole convention 'for weeks and weeks by some of our grand reporters, or I should say the best, name-j ly • Little Stan, Miss Florence D. Startz and Miss Agnes Go-’ dec. i Postcarding from Green Is-. land, Niagara Falls, were Louis Starman and John Urbančič, two Collinwood Boosters. Lou I admitted he was to have an ar-. tide in the Nova Doba, but as yet, there hasn’t been anything in yet. What’s happening with our * reporters? Are the^ losing out ! bn their jobs ? Just ' becau$e 1 some people remark things about your column or some-; thing, shouldn’t let that interfere. A reporter has to hear from all sides, all things. Oh, ' yes, that vicious, Alice Laurich ’ and her column is being missed ’ by all of us. Come on, Alice, let’s hear some more news from ' the Boosters. “A Few Instructions” writ- • ten by the editor of the paper, , was read by yours truly and ■ given a thought to it too. Read , the editorial again and be sure , ’to use its contents. Our news reporter, Florence D. Startz’s articles on “Camping at Oliver Hoist” have really been interesting. I’m quite sure Florence had a grand time at the Camp. In the “Briefs” column we find that on November 3rd meeting of Ohio Federation of SSCU Lodges will take place at the Slovene National Home in Cleveland, Ohio. Representatives from respective lodges are reminded not to forget the meeting. Other SSCU’ers can also attend. And so we must close again, giving more room for articles concerning the SSCU’ers in Waukegan. So, yours truly will he signing off and promising to be with you in the Nova Doba again next week. By Elsie M. Desmond Man’s work is from sun to sun, But woman’s work is washing daughter’s White fuzzy sweaters, ' White fuzzy mittens, '< White formal jackets, 1 White fuzzy bedroom slip- * pers,, ' | And brushing fuzz from the 1 above off son’s suit, topcoat, 1 tuxedo, et cetera. — Akron Buchtelite. < School Days Cleveland, O. — School days ' are back again for the thousands of children throughout , Cleveland and many anxious , parents have sent their young-( sters for the first time to school and kindergarten. foremost in the minds of the . mothers and fathers will be the 1 dangers the children will meet ■ in crossing the streets. Their , children are the most precious things in the world to them and they would gladly sacrifice their } lives to protect their boy or ( girl but now they are at the t mercy of others. The parents are appealing to r every motorist to remember r that the youngsters do not ap- T preciate the dangers of traffic. £ Of course they have been warn- ^ ed to be careful, to watch for the cars and stay out of the streets but sometimes they for- r get. Then it’s up to you to x watch out for them and save i: them from an accident. 1: For the safety of the chil- 'i dren drive at a moderate speed d } ’ Princ of Ilirska Vila attending with Frances Chiligoy. Street car decorators —Dorothy Rossa, assisted by Frances Chiligoy, Jean Russ and Frances Caroline certainly did a swell job—^Thanks, girls. , Our motorman, Anthony Ske-be, gave ,us all a surprise when he tfdd j^he.y^-a.S^vene and that his mother, the former Gertrude Turk, was the first Slovene girl in Cleveland. Anthony also happens to be Mike Perme’s cousin. My, oh my, what a small world this is. Our trolley ride ended at the barns at 11 p. m. where the couples got in automobiles and travelled to Twilight Gardens to complete the evening. The evening was filled with dancing, drinking and eating. Our delegate Patsy Krall and honorary delegate Andy Zadeli left the beginning of the week to attend the SSCU National Convention, which is being held in Waukegan, Illinois. We hope the boys are having a good' • time and we know they are. Autobiography number two. He’s not so tall but he possesses all the traits that a girl will go for. He’s a swell sport and in fact he’s an all around good fellow. He’s the fellow who is putting Betsy Ross in the limelight! He’s the fellow who claims he has two “sisters.” He represents the' Betsy Ross on the National Athletic JBoard and manages the Betsy Ross baseball team. Another one of those who can swing it but is inclined to be a bit bashful (at times). Has a weakness for a certain “sister” who answers to the name of Frances. By this time I guess you know who this little he-man is? Well, it’s none other than Joe “Patsy” Krall. Things I saw or overheard: ' There are two dancing instruct-ors in Collinwood — 6 lessons 1 from Madam La “Zaddles” and ;i Madam La “Zamen” — Both i boys really have that “oomph.” loe Novak was seen sweating and dancing — I don’t know i ivhich he did more of — Patsy 'I Krall scurrying here and there satisfying everyone with their 1 / > SSCU Softball News Cleveland, O. — The baseball season for the year is over with, just about. Only the final state championship game remains to be played. Congratulations to all the members of the Collin-wood Booster team for being the champs of Cleveland. Let’s all wish both teams, Collinwood Boosters from Cleveland an'd Cardinals from Struthers, 0., . the best of luck in the Ohio SSCU Championship. (Teams '■ will meet the 21st of September i to play.) The five teams, namely: Bet-, i sy Ross, Collinwood Boosters,' x Ilirska Vila, Napredek and St. i John’s all played wonderful games this year. It was very , nice seeing the individual teams playing on the fields, with happy thoughts in their minds, not only thinking who was winning the game, but having the thoughts of having a good time with the other members of the .SSCU. Yet, every individual team deserves more than “Congratulations” for their wonder-j.ful cooperation this season. Let’s hope that as the years go on, we’ll keep on being proud ,pf our SSCU baseball players. The final climax will be September 21st when the Cardinals , /rom Struthers, Ohio will come to Cleveland to play the Collinwood Boosters for the Ohio SSCU title. After the game, a banquet will be held for the winning team, baseball players and all their friends. Banquet will be-£in at 8:00 p. m. The place where the banquet is to be held hasn’t -been decided yet, Joe Struna, president of the SSCU Softball League, is the chairman of the banquet. Reservations for the banquet may be made .to him at his hom^, 19515 Mohawk Avenue. , i i • j; So: is to end another coltimn gjving the readers news of our Softball League, i There will be qnly one more article' before your reporter will call it quits for the baseball season and then there will be bowling to be discussed by quite a few lodges. So until next week, when I shall have much more news of the banquet, I’ll be sending you best j-jegards and a pleasant weekend. So long from Elsie M. Desmond. Funology ------ A doctor had a diebetic patient, an elderly lady, a grandmother, in fact. She was put on a strict diet, but would not play the game and was “cheating” all the while. After every violation, she got into trouble and the doctor was sent for. He got weary of these constant calls and said she had to go to a certain hospital where he could control the food and prevent violations of rules. Owing to its crowded condition, the only available room at this hospital was in the maternity ward — where the old lady was installed. ( After she had been there two ; or three days, her 7 year old j grand-daughter paid her a visit ■ and was lolling in front o’f the ; door to grandmother’s room when some visitors came along. “What are you doing here, little girl?” “I’m here visiting grandmother.” “Grandmother!” said one of the visitors in astonishment. “What is she doing here?” “Oh,” said the youngster, “She’s been cheating again.”— Excavating Engineer. A tramp stopped at the kitchen door of the farmhouse and asked for something to eat. “If you’ll go out in the woodshed,” the farmer’s wi’fe told him, “and split up the logs yiou find there, I’ll give you a good meal.” In a surprisingly short time the tramp returned; but an. inspection of the woodshed by the good wife showed all the logs carefully split except one gnarled, knotty old1 stump.’ Well ‘satisfied, she spread a generous meal before him, and as he ate, she Said, “I do wish ’ you’d t^ll trie1 how you split thcise logs' so quickly and so easily.”-' * “Why, m&d&m, I simply stood beside; them and told them funny stories, and theyf split themselves.” ’f ■ t In the middle of the night, tlier^ was a great commotion in the woodshed, and on rushing to investigate, the amazing discovery was made that the gnarled, knotty old stump had split itself into a thousand pieces. It was a piece of English walnut. — Bagology. The scene was a temperance meeting. The speaker was pointing out the damage liquor does to the human anatomy. He placed a glass of water and a glass of whiskey in front of him. He took an angle worm and placed it in the glass of water. The worm swam happily ’round and ’round. “You see,” said the speaker, ‘the worm swims, is healthy and happy. Now let’s see what happens,” and he placed the worm in the glass of whiskey. The worm obligingly expired immediately. “Now what does that prove?” asked the speaker. “It proves,” called a heckler from the audience, “that if you don’t want worms in your stomach you should drink whiskey.” It’s a Fowl Judge—You stole no chickens? ' Suspect—No, sir. Judge—No geese? Suspect—No, sir. Judge-Any turkey? Suspect—No, sir. Judge—Čase dismissed. Suspect (grinning)—Boy, I sure was scared you’d say ducks. First Student: “I wonder how old Miss Jones is.” Second Student: “Quite old, I imagine; they say she used to teach Caesar.” boats were all lighted up. It made a beautiful sight with the lights of the boats shinning on the water. On the way home we stopped by a breakwater to watch some of the boats returning from the races. Then we all went to my aunt and uncle’s home and had ice cream. Another interesting place I visited was Preque He which is nearly surrounded by Lake Superior. This is a very picturesque place. The people in | Marquette call it “The Island.” This is where many people have their picnics. Children lcve to come and spend the afternoon at this place for you can go swimming, play shuf/le and tennis. There are animals here also. One afternoon the Morin children, her cousin Mildred, and I went to Preque lie for a picnic. In the afternoon Therese Morin and I walked on the breakwater at the island. It was so nice and cool we stayed there almost all afternoon. After supper Mildred and I played shuffle board until our hands were all blistered. We stayed in the evening to listen to a band concert. The next morning Mildred called me up. phe said her arms were so sore from playing shuffle board that she could hardly 1 move them. , A few Sundays, ago I went to Cham-qion Beach Park on Lake Michigame with the Morin family. This is a very popular place in the summer time. There is a lot of play equipment there. It was quite cold but still many people were there. There were many people camping at the park. When Therese and I were playing shuffle board -it began raining. We were so interested in the game we didn’t realize it Was raining hard. By the time' we reached the car we were ,qufte wet;. .We. decided to go to Marquette State Park and have our supper as it was raining at Champion Beach. ;It hadn’t rained iat Marquette State Park at all during the day. ^We were lucky enough to.have music with our supper as there was1 a little German band playing. After supper I . locked abound the , park. The : highest point in the ‘ park is called . Bishop’s Hill. Prom the top’of this hill ! the entire city of Marquette, can -be . Seen and back of it Lake Superior. About eight o’clock we,got back to > MahjUette. It' waž potiring rain. The Morins invited me' to stay ht ‘their1 . housp for a, whilq. jMrs.;Morjn asked me i t to play, the piano for her. She brought . oAt a lot of' Very' old sbhgs. bid I eVer ! have fun singing and ‘playing (them. . Aftpr that we. had ropt beer anil popcorn. By that time it was quite late so I went home. ii • iii < 1 The Maruette County Fair was here ] last week. I hid nfe^er seen &‘county , fair before so iit was ;very interesting < ,to ijie. The exhibits were^l interesting. ( The exhibit of antiques and curios at , bid fair Was’ome of dh'e’niost interesting, to nJe. Ope pf the loveliest things was a tiny, set ,Qf Japanese .sjlyer, teasppQns ahd ' sugar tongs. Some‘other' things wetd a SaWaiian pounded1 woo'd' cloth in an ivory tind brown, design, ai sevon-ty-five-ypar-old feather opera muff from England, and a' ^hawl more ihan one hundred years old. There was ’an interesting' piece of woodwork in the exhibit,that showed five models pf engines used between 1830 and 1875. I enjoyed the youth’s! exhibit and fish exhibit , also. I, ;came with the Morin family to ,the fair. We stayed for the evening show. When we left the grahdstand it was very1 chilly out. Many people 'wrapped therrpselyes up, in car rob^s, Indian fashion. The fair grounds seemed like an Indian reservation. We had a' lot of fun on the rides at the fair. There jvere some beautiful things at the fair that were made by men at the Marquette State Prison. There was a grand cake made by the cook of: the -prison. It was thirty-six inches high and sixteen inches in diameter at the base. It was made in five layers. There was a fence of frosting around the cake which also enclosed a little farm house and grounds with green trees and grass, and a little dog. There was a bride and groom on top of the cake. Every one marveled over this cake. All during fair week my aunt was kept busy changing money for the fair-goers. The last day of the fair it rained, so instead of going to the fair I went, with the Morin family to Munising, Michigan in the Alger County. Rain or shine the Morins take me somewhere every Sunday. There is a great paper mill at Munising. Also a fine woodware plant. It was Sunday so, we coiildn’t go thru them. A few days ago my Aunt Ann took me to see the Holy Name Orphanage, the St. Mary’s Hospital, and the County Court House.1 Then we took a taxi to the Marquette State, Prison. The country around the prison is very beautiful. Also the grounds of the prison. Outside of the prison gate is a stand where you may purchase hand-made things of the prisoners. I looked over the things, and my eye caught on a wooden Dutch boy to be used as a decoration on lawns, which my aunt Ann bought for me. The last two nights,here I slept at Morins. Last night just as Therese and I were going to go to bed, Therese’s cousin Mildred Morin called me up. She wanted me to come down to my aunt and uncle’s store because she wanted to see me before I left for Ely Therese and I were both tired but we went down anyway. Gee, but we had a lot of fun with Mildred. When Therese and I got back to her house we were so tired that we fell asleep right away. I’m going home today (August 30th). I want to heartily thank my aunt Ann and uncle John for making this trip to Marquette possible for me and for being so wonderful to me. while I've been there. I also want to thank the Morin family for being so nice to me. Gosh, but I’ll miss Therese Marie. I’ve been with her every day since I've Lakefront Ramp Almost Completed Cleveland College Cleveland, O. — Keeping step with its steadily iricreasing enrollment, Cleveland College, the downtown college or Western Reserve University, has found it necessary to add fourteen new instructors to its faculty, when it opens its thirty-first semester on Wednesday, September 18. Two days, September 15 and 16, have been set aside for the official registration period. This year 592 classes are being offered in the fields of Arts and Sciences and Business Administration. Twenty-seven new courses are being added to the department of Arts and Sciences and eight to the Business Administration Department. Among the new courses which have been added are: Drama and the Modern American World, and Studies in Acting in the department of Drama and Theater. In the history department a course in the British Empire is being given. The department of Philosophy and Psychology offers an Introduction to Philosophy. Political Science offers Europe and the Americas in 1940 and the department of Commerce and Industry is giving Advertising , Procedure and Practice. These are only a few of the interesting and timely subjects being introduced this year. William B, McCoard has been appointed head of the department of speech. Mr. McCoard is a graduate of Brigham Young John Kardell, G0I1 Bonna Ave.’, Cleveland, O., Lodge No. 180. Joseph Krall, 702 E. 159th St., Cleveland, O,, Lodge Np. 186. Anthony Laurich, 15702 Saranac Rd., Cleveland, O., Lodge No. 188. Stan J. Pogačnik, 32 Grace St., Struthers, O., Lodge No. 229. NEW YORK Peter Batchen, 51 Chapel St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222. Peter Batchen, 39 Walnut St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222. ILLINOIS Martin Zupec, 1024 Park Ave., North Chicago, 111., Lodge No. 94. INDIANA Louis Milharčič, N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind., Lodge No. 45. MICHIGAN David Pintar, 18833 Hull, Detroit, Mich., Lodge No. 234. WASHINGTON Joe C'hapetta, Box 292, Roslyn, Washington, Lodge No. 235. WISCONSIN Anton Plesh, Jr„ 1565 E. 70th St., West Allis, Wise., Lodge No. 225. Accidents Cause Sorrow Nothing is more precious than the life and well-being of a child. Parents will gladly sacrifice their lives to save their child from injury or death. Remember whenever you' pass a school or see children at play to reduce your speed. An accident would cause more sorrow 1 than you could ever repay and bring you a lifetime of remorse. Public Relations Bureau, — Cleveland Police Department. It seems that one day, deeply engrossed in the difficulties of his latest bid, he entered an elevator and forgot to take off his hat. There was only one other passenger in the elevator, a rather fussy, middle-aged woman, and she snapped: “Don’t you take off your hat to ladies?” # “Only to old ones, ma’am,” our friend replied, with a little bow. — Excavating Engineer. National SSCU Athletic Board —--------------------------------———-m MINNESOTA Joseph J. Kovach, 346 E. Sheridan, Efy, Minn., Lodge No. 1. Stanley I’echaver, 648 E. Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 2. Joseph Bovitz, 316 W. Maple St., Uhisliolm, Minn., Lodge No. 30. Stanley I/.uishin, Chandler Location, Ely, Minn., Lodge 114. John M. Grahek, Ely, Minn., Lodge; No. 184. PENNSYLVANIA Leo Jereb, Beaverdale, Pa., Lodge 35. Victor Dremely, 46 Main St., Cone- ! naugh. Pa., Lodge No. 36. Nicholas Yakovich, Box 112, Claridge, Pa., Lodge NO. 40. Rudolph Supancic, Box 621, Export, Pa., Lodge No. 57. Frank F. Pezdirc, 427 Schuylkill Ave., [leading, I*a., Lodge No. 61. Frank Kuznik Sr., Box 254, Export, ?a., Lodge No. 138. Wm. Antloger, 203-57th St., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196. Louis Poiaski Jr., 504 Giffin Ave., ,'anonsburg, Pa., Lodge No. 205. Raymond Caldrer, Box 384, Export Pa., Lodge No. 218. Paul Oblock, R. D. #1, Turtle Creek, Pa., Lodge No. 221. » Joseph J. Yohman, Chcswick, Pa., Lodge No. 228. Stan Progar, Box 245, Strabane, Pa., Lodge No. 236. OHIO William Jancer, 1736 E. 30th St., Lorain, O,, Lodge No. 6. John Opeka, 190 — 15th St., N. W., Barberton, O., Lodge No. 44. Anton Drenik, 692 E. 160th St., Cleveland, O., Lodge No. 71. Joseph Korencic, 20681 Miller Ave., Euclid, O. Lodge No. 132. Joe R. Ulyan, 1241 E. 66th St., Cleveland, O., Lodge No. 173. University and received his Master’s degree from the University of Southern California in 1934. He has taught speech and English at Richfield High; School in Richfield, Utafi, and before cdming to Cleveland Col- J lege he was Lecturer in Speech! at the University Extension Center in the University of Wisconsin. Contributions From Junior Members HOMER CITY, PA DEAR EDITOR: Thanks ever so much for tl»e checl you sent me. I was very surprised wher I received the check. I wanted to write an article for August but I was awaj on my vacation. So many juveniles have written about their vacations that I decided to write about mine. Twc weeks ago I received a letter from my sister asking me to come and visit her. Two days later I boarded a train for Pittsburgh. It was my first trip alone. I met some very nice people on the train. When I got off the train my sister was waiting for me. She took me to her home and it was there that I had the most wonderful vacation. Not far from my sister’s place there was a park. There was a swimming pool there and my sister taught me how to swim, At first I ■ wasn’t very good at swimming but after a few weeks of it I am pretty good. My favorite sports are swimming and bicycle riding. While in Pittsburgh I got my first pony ride. The pony barely moved its legs. Since then I have had many pony rides and I think it is a lot of fun to ride one, Finally after two weeks of vacationing it was time for me to go home. I made a lot of friends in Pittsburgh. I promised to write to them but I’m not very good at keeping promises. School started September 3rd and I wish it had never started. I have nothing more to say, so a happy cheerio until next time. 1 Mary Lisac ' • i No. 122, SSCU MARQUETTE, MICH. DEAR EDITOR AND JUVENILES: This month I write my article from Marquette, Michigan where I am spending a glorious vacation at the home,of my aunt and uncle, Mr. and Mrs. John P. Snidejs. I enjoyed the train ride‘to Marquette vepy much: While }n Duluth, Minnesota I met a girl, from I^h-peming, Michigan. She works at St. Luke’s Hospital to Marquette. Ishpem-ing. is . fifijeeri , miles froip Marquette. Arriving in Marquette I w^s, very glad to see' my aunt and uncle as I hadn’t seen them since I was four years’cild. They are both .grand people and js; Therese Marie Marin, a cousin to Irene, and Mildred. Besides Therese there'are three other Children in the Morin fahiily^-,Patrici£f, Marilyn, and ;Pau}., Their parents remember when, I was in Marquette before. Thley are 1 Wonderful 'to me. They show tne so many interesting places, in Marquette. I arrived at Marquette on August ■2nd early- in the’ morning.' During breakfast I had an interesting chat with my aunt and uncle—there were so many things to! talk about. After breakfast I took’ a rest a's I w&S very tired. Ip the afternoon Therese Morin and I went, to see my uncle at work in the store. It is nice inside. We stayed and talked with my unde a while. Theh I went in a Gambles store: here. His parents live in Ely—right across the street from our house. He had been visiting in Ely' just before I left for Marquette. And was he surprised to see me. He is assistant manager of the store and has a charming wife and three year old daughter. Therese then showed me ayaund town. First we went to Front Street Park. Here I saw the statue of Father Marquette, after whom the city of Marquette is named. Then she shoiwed me St. Peter Cathedral. It is very beautiful inside. Also St. Johns, the French church. There is a statue of Joan of! Arc outside of the church. The city of Marquette is built on hills. If you come into it from the South at night you will see it from many miles out. You will see the light;: and think the city is right below you although you are many miles away. Marquette is built on Lake Superior following along the barbor shore out past the beautiful Lighthouse Point to the Black Rocks and Presque He. It is a busy modern city. Its hotels would equal those of cities many times its size. Being a college town there arc tennis, shuffle board and horseshoe courts and many other forms of sports. One Sunday the Morin family invited me to go out to Sugar Loaf Mountain with them. Sugar Loaf which is five miles from Marquette has an elevation of 1107 ft. There is a trail and then steps to climb. There are 307 steps. Climbing this mountain was one of the things I enjoyed most while visiting here. When we reached the top of this lofty and scenic mountain we received a view of virgin forests and Lake Superior dotted with many little islands. There was a nice breeze blowing on the top of the mountain. In the water below was a sailboat. It made a beautiful and picturesque sight. It looked like a boy’s toy sailboat. Before leaving Sugar Loaf we signed our names in the register there. Then we went back to Marquette. I phoned my aunt that I was having supper with the Morin family. After supper we went to Presque lie to watch boat races. We got there just as they were starting. When the races were over and it was dark, there was a boat parade. The been here. This was the first, . ^ I took by myself so it proved » quite an experience for me. Florence D- W* No. 1, ^ CLEVELAND,1 £ DEAR EDITOR: As I reminded the other juvenile5 to forget to send in their artijsjfil J] the month of September, your rep5 mustn’t forget hers. So I’ll sit "L down by my typewriter and try w ^ an article for the Juvenile Page ® jjj Nova Doba. Well, here it is September alr«8^ All the children are going • school. High school students are f back. The latte;-, hoping to ha?* ^ good time' for their last year in ", j school. This term there’ll again 85 new styles in shoes, dresses and e'® Jo thing. In the Social Room we’ll W ^ to discover new dancing steps. will be wearing new hair styles-«lt this world certainly keeps at its P*"1 ttt by just going on and every year M ^ things change. Yes, what a ch^ _ world. j ihOSf Seems that I’ve another one 01 . j days when I can’t write so let’s;seeOTi Oh, yes, this summer your kP® 111, didn’t have much vacation. the time was spent studying Ger7^ . ■ Now when I am finished, I ^ ^ myself that it wasn’t so bad. But fy year things will be different agA first change is that I’ll be ■ Ely, Minnesota again if that is W the convention is going ,to take P if ■ This time,'I’ll try and stay longe1-^ * I am looking forward to the W \ of July and August already. ■ '■ |j$ 0] The war situation now 1o^ uj Just read , the other day 'in . the’’S ^ where a Nazi ship torpedoed a.®rl ^ fcp] ship, the latter carrying refug^ ^ Canada. On board the British sbiP .. • few hundred innocent children ** Up] ing from 5 to 14,,I believe. A fe"5 $ fiig] lia-tef on a fadio broadcast it ^ J; L nounced from Germany that that j| a false report and the reporters ^ wanted to spread more propa^fj) j j about the Nazi. What is the k in>this way? What is the ending % ^ yrar^? Anly more of the innocent®^ ?š country has bigger det)ts . • • TLjt j^. ill. We don’t know when the ffar^ there! will end. All we can do is jj ^ ^nd' pra,y that it will, end sooB[tjf ■ very soon ... so that so many 0 Ceg innocent won't have to’ be invol^} ^ Just talking about writing arKjj ^ I believe we should have more juV\j( Writing their .'articles- in our Page, yv^iafc about it juveniles? such a hard ‘task. All you have ijt down for a while and conc^^®^ on your topic and then piiti it d JF’1 wpijfls.. jWe re»Uy shpul(i / ha*(3®jfo Juvenile Page’ more filled, theP *J» b been having up until1 now.' 130 say, juveniles, ;have an article fo* vis, ber. ,Write the editor tellh}^ yourself, write a poem about we’en or your-first few days at ' etc, I’ll be hoping to hear from ^ jvill the ijiany other thousands - Sj CU'ers who get this paper j \ d An end has always got to Wlj good things. So the end has Qr0 our baseball season here in‘ Cle^l b That is the SSCU Softball Lea^f five teams in Cleveland. Your wa sthe secretary of the League.®^ was a grand job all summer. I a** j ■ as many games as I could ^ went on trips with the ball teaWS. ji • |)t they played in different towns-have a very grand time with rtd k* CU’ers this summer, attending J ,c3 affairs. There was that Boosters and there Barn Dance ^^ was a big success. And then ^ had a Weiner Roast for their W6*1 ^ |tl and friends and again we all 11 Oh, yes, I had my fun this sl‘ too especially with the SSCUe ^ . ’ namely, my very close friends, Mrs. Anthony Laurich and their o •; fy, baby, Beverely. | L But now all those grand times ^ ^ passed away, but they will always ^ k in my heart, as having a gran1d ^ j 4 everytime with all the wonderful friends. So now as the good times have ^^ only for the summer, my ar r{fl i1 have to be sealed too ’cause I ^ haven’t any spirit in writing j# J(j I’ll just be saying “Auf Weid6 ;' . 1 until my next juvenile article. i pi Pleasant memories and best to all. M i 8 Elsie M. 'J? f()S1 No. l73i A salesman who' *■> ^ “ii( much on the interurban S lines says he overhead j ^: conversation: 1 -tor *bt] One day two pretty / Q|. girls were discussing their ^ j| ^ orite operas. Just as the j ^ ductor came up one of the .* ^ said, “I simply love ‘Carfl1^ The conductor biu^g whispered: “Try the mot°r miss. I’m married.” Sj — ‘i N Clerk (showing custotf1^^ stockings): “Wonderful, - jj l,rT sir. Worth double the 111 Latest pattern, fast coloi^^.j > proof, won’t shrink, and 14^3 good yarn.” Customer: “Yes, well told.” ’ : Cleveland, O. Completion ; of the Lakefront Ramp con-1 necting, the new Main Avenue! , Bridge with Shore drive is ex-J , pected around the first of the j month, according to County En-. gineer John £). McWilliams. The, picture, shows ^he east bridge apjiroach from' the start; of the ii2w 2,530 foot ramp just! before it crosses over W. 3rd street and the lakefront rail-! I road tracks. The ramp is the longest steel plate girder struc-; ture in the country with the. | span crossing the railroad be-i ing. 207.8. feet, long. It crosses at; a skew of 57i degrees, has'a curve, is super-elevated and is built on a grade. 'These factors, ! according to McWilliams, made it one of the most difficult engineering jobs ever undertaken. Ohio SSCU Title Game Set for. Sept. 21 Cleveland SSCU Softball League chairman Joseph Struna announces the completion of negotiations for a softball game to decide the SSCU championship lodge in the state of Ohio. For several weeks the league secretary Elsie M. Desmond has corresponded with the Cardinals lodge, 229, SSCU team of Struthers, O., winners of the Barberton-Struthers SSCU softball section, and after much deliberation, including proposals made by the Cleveland softball league officials and member-managers, Saturday, September 21st, was selected. Game is scheduled to start at 3 p. m. In Cleveland, five different SSCU lodge teams played a season of scheduled games; the first place was occupied by Coll. Boosters, 188, Cleveland, O. and second by Napredek, 132, Euclid, when the final game was played. In the play-offs Coll. Boosters took two out of three games, and with it the league championships. In Struthers, O., Cardinals, 229, played a series of games with Barberton, 44, St. Martin’s; by virtue of victories, Cardinals gained the Barberton-Struthers SSCU championship title. At the present time Cleveland SSCU Softball League officials are working on plans for a banquet to follow the titular jame on Septembeer 21st. Inasmuch as Cardinals are to be ,’isitors, and Coll. Boosters hosts, all the details in connection ,vith the game must be worked out by the Cleveland group. Ely, Minn. — Zapisnik zbo-®Vanja federacije društev JS-jfltj .J d^avi Minnesoti, ki se je feilo v nedeljo 1. septembra v iit< a%iinn. - & [J^sednik Charles Merhar je tlt °^Vc|riI sejo ob eni uri popoldne izrazil željo za mirno in slo- i&■ ° zborovanje v korist Jedno-»i ,» ..Navzoči so vsi uradniki 'i'ede- * Pjje. Nadalje so navzoči sle-jj. glavni uradniki: Trank ati °Qisich, Jr., pomožni glavni ^ Louis Champa, glavni Rajnik; John Kumše, pred-(M gl. nadzornega odbora iz & tyaina, Ohio; Janko N. Ro-prvi gl. nadzornik iz Cle-65? *^ar)da; Frank E. Vranichar, $ P® gl- nadzornik iz Jolieta, I i ?» ter Andrew Milavec, četrti ^ tyni nadzornik iz Meadow ^ Pa- Glavni odborniki ,ji! Mrazili dobre želje in razna M tef°rO0^a v korist Jednote, ^ wbno z ozirom na bližajočo y» 1616. redno konvencijo. o«111 % Tajnik prečita poverilnice _ %tvenih zastopnikov in za-^ J°pnic, Društva so zastopana ^eče: Za društvo št. 1: Jo-sjj W Kovach, Joseph J. Peshel ^■^°uis Zgonc; za št. 2: Jo-$ /a L- Champa, Louis Ferula in John Mehle; za št. 5: j U^n ^epan in Jacob Pav-jfit , j za št. 25: Joseph Krall; S. št. 3o; Anton Hren, Frank ^ .ovich in Louis Ambrozich; .Jf j ®t. 85: Anton Mišmaš; za št. “J Tv Peter Skradski, Joseph II j%vich in John Glavan; za fif*. i20: Mary Jerich in Franci ^ Bengal; za št. 129: Mary tidjU^o, Mary Zgonc in Johana eWC; za št 133. Frances m ^ Kem; za št. 184: Urbas in Frank Pal-za št, 200: Jose Anton Za veri; za št. 230: Veranth, Agne3 Debelak ^B^N-ie Ambrozich. f se zapisnik prejšnjega $ .°1"0 Van j a in se sprejme kot t a?11, tajnik in obenem blagaj-“V Poda finančno poročilo, ki , sPrcjme. Nadzorniki poroča-^>' '^a so našli knjige v dobrem u; Zastopniki in zastopnice tip, ^očajo, kar so imeli naroče- {ji ■ v ^ od svojih društev. astopniki društev so se jz-proti združenju s SSPZ. ^ ^yica bolniške podpore naj If J)rcpusti konvenciji, ki naj to v i v° reši po najboljšem pre- 4 v?nju in v korist vsega član- A w b njeno je bilo, da se pri-Jl# " !13e zborovanje vrši v Chis-ii ’ Minn., in sicer 25. maja * d ^ačetek je določen za 1. ^ Popoldne. — S tem je bil j , red zborovanja izčrpan iij ^dsednik je zaključil sejo 'w f* ur* P°P°^ne. i« ^deracijo društev JSKJ v 5 V Minnesoti: ^ John Otrin, zapisnikar. ipcaffo, lil. — Vsem članom i$ }Janicam društva Zvezda, št. L JSKJ, naznanjam tem po-j| ’ se bo naša prihodnja seji iVila v sredo 18. septembra 5iA if( uri zvečer v navadnih ir. ^°rih. Na tej seji nam bo J ;,a častna delegatinja sestra * ^ovačie podala svoje po-J0 S konvencije. Na dn.ev- $ (jj, fedu bo še več drugih važ-L^dev, zato je navzočnost J članstva neobhodno po- 'V oa • r |benem prosim člane, nai bi 9 L, N j točni s plačevanjem n^ov' Nakladati iz bla-'e'v e ne morem nobenega, ker 0 !o^ra,Zna> *z svojega pa tudi ne / 'M. ker še svoje asesmente 1 v plačujem. Kdor ne bo y ^ asesmenta pravočasno pla-.fSj k^a> bo pač moral biti sus->i. Jipan; drugega izhoda zame 0L ijj °rej, člani in članice, če se ,)yjte izogniti neljubi suspen p ^Ij*> skrbite, da boste imeli J ^ a^esmente pravočasno pla-■L^- Sestrski pozdrav vsemi 1 ' » ^tvu! — Za društvo Zvezda, a' ^ JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica. DOPISI Milwaukee, JFis. — Vsak gleda na stvar s svojega stališča, zato nj čudno, če isto stvar vsak tudi presoja po svoje. To velja tudi za sobrata Rednaka, ki trdi, da plačuje pri JSKJ previsok smrtninski asesment, in da so drugod asesmenti nižji. Pa naj povem še nekaj iz moje lastne izkušnje kot večletna tajnica pri društvu št. 225 JSKJ. Tu imamo članico, ki je pri JSKJ zavarovana za $500 smrtnine, ki plačuje 98 centov smrtninskega asesmenta; omenjena članica je pri organizaciji že čez 30 let. Pri eni drugi organizaciji pa plačuje članica, ki je tudi tam že čez 30 let ter zavarovana za $500 smrtnine, $1.41 smrtninskega asesmenta. Da je to resnica, vem po tem, ker sem za dotično članico jaz plačevala asesment. Če bi se hoteli glede tega prerekati, nam ne bi nikdar zmanjkalo gradiva. Vsi, ki že desetletja spadamo k raznim podpornim organizacijam, vemo, da so vse imele prenizke asesmente od začetka. Ko so države začele zahtevati solventnost organizacij, je bilo treba isto doseči s splošnimi zvišanimi asesmenti ali z zvišano starostjo ali z obojim. Nekatere organizacije so to storile prej, druge pozneje. Člani, ki so bili že dolgo pri organizaciji, so dolga leta plačevali prenizke asesmente za tisto, za kar so bili zavarovani, zato so bili z zvišanim asesmentom ali z zvišano starostjo bolj prizadeti kot tisti, ki so le malo časa plačevali 'prenizke asesmente, ali pa, ki so takoj ob pristopu pričeli plačevati asesmente, ki so po njihovi starosti odgovarjali solventnosti. P-oslovarije vseh organizacij je bilo od začetka precej primitivno, ,in je bila samo sreča, da ;so državne postave začele zahtevati plačevanje takih ases-mentov, da organizacije v normalnih razmerah lahko plačujejo svoje obveznosti. Ako bi ne bilo teh zahtev od državnih zavarovalniških departmepitov, bi bila že marsikatera organizacija propadla. V državi Kansas je več desetletij poslovala neka naša podporna organizacija, ki je ravno vsled tega izginila s površja. Koliko članov iste je ostalo brez vs^ga, ko je organizacija propadla, se ne morem točno spominjati, toda po mojem mnenju jih je bilo vsaj par sto. Dolga leta so plačevali, a končno so bili ob vse, ker niso “pravočasno pomrli.” Danes vemo vsi, da rezerva.je potrebna, in tista organizacija, katera jo začne prej in na boljši način graditi, tista je na boljšem. Da-nps so vse naše podporne organizacije solventne in nekatere znatno nadsolventne ,toda ta nadsolventnost nam bo jako prav prišla, če se bo obrestna piera naših investicij zniževala. Kdor ima vsaj, malo pojma o financah oziroma o investicijah, bo to lahko razumel. Za združenje se je lahko na-1 vduševati, dokler gledamo vso j samo od sončne strani. V teoriji i se marsikaj krasno sliši, kar je v praksi dosti manj prijetno. Jaz še vedno vztrajam pri mojem prepričanju, da sedaj vemo, kaj imamo, ne verno pa, kaj bi imeli pri takem ali takem združenju. Vztrajam tudi pri domnevi, da združenje, pravo bratsko združenje bo šele takrat izvedljivo, ko bo pri naših organizacijah prevladovala tu rojena mladina. Te mladine ne bodo razdvajali razni “izmi,” za katere po mojem mnenju ni mesta v bratskih podpornih organizacijah. Sosestra Bernick je prepričana, da propada večdolarskih bolniških skladov niso zakrivila združenja, organizacij, ampak slabe ekonomske razmere. Morda ima deloma prav, toda dvomim, da popolnoma. Zakaj se enodolarski bolniški skladi pri vseh organizacijah vzdržujejo brez naklad, dasi je tisoče članov zavarovanih pri dveh, treh ali več organizacijah? Če bi tu igralo vlogo samo ekonomsko vprašanje, ti člani ne bi mogli plačevati bolniških asesmentov pri dveh, treh ali več organizacijah! Moje mnenje je še vedno, da je za dogleden čas še več organizacij potrebnih, da se vsak lahko zavaruje tam, kamor ga vleče srce. Vsi nismo za en sam “hlev” in za enega samega pastirja, vsaj mi starejši ne. Ali jo sosestri iz Detroita znano, da se je nedavno ustanovila celo ena nadaljna napol podporna slovenska organizacija ? Ako bi se na primer naša Jednota danes združila s kako organizacijo, kjer bi izgubili našo nepristranost, je zelo verjetno, da bi mlajši člani ustanovili novo organizacijo, v katero bi nam pred nosom pobirali nove mlade člane. Mi starejši bi se pa seveda morali zadovoljiti s tistim, kar bi nam bilo usojeno, ker bi zaradi naših let ne mogli v novo organizacijo, katera bi bila po našem okusu. Omenila sem že nekoč, da se celo društva iste organizacije v večjih naselbinah ne marajo združiti v eno, ker hočejo pač biti gotovi ljudje skupaj in se ne navdušujejo za družbo gotovih drugih oseb. Morda je to do gotove meje nesmiselno, toda taki smo ljudje. Razdalja ni vzrok za več društev iste organizacije v isti naselbini. Zakaj bi bilo potem sedem (vsaj mislim, da jih je sedem) društev JSKJ v samem jnestu Elyu, ki šteje šest tisoč prebivalcev! Tudi za Cleveland mi je znano, da zboruje več društev JSKJ v istem Narodnem domu. Da nobena organizacija ne obdrži trajno vseh članov, katere pridobi potom normalnega poslovanja ali potom kampanj, to vemo vsi. To posebno vedo tajniki in tajnice. Nekaj odstotkov jih vediio odpade, vsi pa nikoli. Ako po dobro uspeli kampanji obdržimo kolikor toliko trajno vsaj 50^ novo pridobljenih' elanov, lahko trdimo, da je bila kampanja uspešna. Toda po mojem mnenju jih obdržimo mnogo več. S tistimi, ki odstopijo, pa tudi nimamo nikake finančne izgube, saj so plačali nekaj asesmentov, pa nič prejeli. Nikomur ne namerim, če ima rajši kakšno drugo organizacijo kot našo in če naglasa njene morebitne prednosti, morda resnične, morda samo namišljene ali izvite iz pretiravanja. Vsak ima svoj razum in vsak je gospodar svojega srca. Zato pa ni treba, da se mi drugi strinjamo z njim. Jaz za svojo osebo sem prepričana, da ni boljše slovenske podporne. organizacije kot je JSKJ, da ima toliko ali več prilik za napredek kot vsaka druga, in da bo, če obdrži svojo nestrankarsko, pmernico, svojo idejo nevtikanja. v probleme drugih organizacij in svojo gospodarsko stabilnost, še mnoge j let ostala v vrsti najboljših, naj-i bolj priljubljenih in najbolj j 'uglednih organizacij med ame-: riškimi Slovenci. Pauline Vogrich, delegatinja društva št. 225 JSKJ. - < i • ----- Ely, Minn. — Pozor, člani! društva Slovenec, št. 114 JS-| KJ! Ker se ,b6 16. redna kon-1 venci j a JSKJ vršila ob času, ko bi se morala vršiti naša redna mesečna seja, je bilo treba sejo.za ta mesec prestaviti na nedeljo 29. septembra. Torej, 6Ja-i ni in članice, ne pozabite, redna J mesečna seja našega društva se i bo ta mesec vršila v nedeljo 29. septembra. Vršila se bo kot po navadi v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela ob 7, uri zvečer. — Za društvo št. 114 JSKJ : Joseph Milkovich, tajnik. Center, Pa. — Ni moj namen debatirati s sosestro Vogrich i glede združenja slovenskih orga-■ nizacij, posebno ne sedaj, ko je i konvencija Y teku. Vseeno pa i želim izraziti z ozirom na njen > | zadnji dopis moje mnenje, da je vedno boljše nekaj napisati kot nič. Moj dopis, akoravno je bil bolj slab, je bil omenjeni sosestri povod in podlaga, da je napisala precej obširen in tudi stvaren dopis ter s tem tudi pokazala, da je z vsemi štirimi proti združenju slovenskih organizacij. Vsekakor jej morem pripoznati, da me po pisanju dopisov daleč nadkriljuje. Zate želim, da sosestra Vogrich še kaj napiše. Sedaj po konvenciji bo imela dosti gradiva. Kot že rečeno, jaz mislim, da boljše je nekaj napisati kot nič. Seveda bi se hudo motil jaz ali kdc drugi, ki bi pričakoval, da se bodo vsi strinjali s tistim, kai napiše za javnost. Saj bi lahke rekli, da kjer je pet ljudi, je že deset misli. Vsekakor se mi zdi, da glede združitve organizacij med prej omenjeno sestro in menoj ni toliko razlike kot bi kdo mislil. Jaz sem samo z “dvema” za združitev, z drugima dvema pa tako rekoč oklevam in ne vem, kam bi ju djal. Tudi meni se zdi, da predno bi prišlo do kake združitve, bi bilo precej dela, sitnosti in težav. In kake bi bile posledice združitve, jaz ne morem nič reči. Dandanes je v modi izraz notranjega vrtanja, in mogoče je, da tudi pri zadevi združenja kdo od znotraj vrta in zadržuje združitev. Jaz ne vem, če je tako, toda mogoče je in kako je, nam bo pokazala bodočnost. Vseeno pa mislim, da bi bila združitev naših organiza-; cij ena dobra stvar, če bi bilo1 več sloge in dobre volje med članstvom- Od moje strani naj j to zadostuje. Bratski pozdrav! Frank Schifra^-, tajnik društva št. 33JSKJ. UniQntown, Pa. —- Na seji društva Sv. Roka, št, 55 JSKJ, i k j se je vršila 18. avgusta, jej bil sprejet prediog, da se pri-: 'hodnja .seja vršifc29. septembra. To iz vzroka, ker gre tajnik, ki je društveni delegat, na 16, redno konvencijo, jčlani naj upoštevajo, da je seja za mesec sep-1 tember prestavljena z navadnega datuma na nedeljo 29. septembra. Prosim člane, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo j omenjene seje in da tudi plačajo svoje asesmente, ker 30. septembra bom moral že napraviti poročilo in poslati denar na glavnega blagajnika. Kdor ne bo plačal pravočasno, se izpostavi nevarnosti suspendacije. Tisti člani, ki kaj dolgujejo društvu, so prošeni, da plačajo vsaj nekaj na svoj dolg, da se bo naša blagajna nekoliko okrepila. Na svidenje 29. septembra in brat-; ski pozdrav! — Za društvo št. j 55 JSKJ: Joseph Prah, tajnik in delegat.: Chicago, lil. — Pri društvu Jugoslovanski zvon, št. 70 JS-i KJ, se organizira kegljavska; liga. Vsi, ki se zanimate za ta šport, ste uljudno vabljeni, da se priglasite pri tajniku Antonu Krapencu, 1636 W. 21st Place ali pa pri spodaj podpisanemu na 1845 W. Cermak Rd. Kakor hitro bo dovolj priglaše- j nih, bo sklicana v ta namen seja, da se izvoli odbor in vse potrebno ukrene. Bratski pozdrav! John Gottlieb, predsednik št. 70 Cleveland, O. — članicam j društva Jutranja zvezda št. 137 j JSKJ, se naznanja, da bom pri-'bližno dva tedna odsotna iz me-! sta. V tens, času naj se sosestre; jglede vseh društvenih zadev' ! blagovolijo obrniti na sestro blagajničarko Mary Bradač, 1153 E. 167 St. Sestrski pozdrav! Anna Erbežnik, tajnica S pota. — Tu v severni Minnesoti večkrat srečam rojake iz drugih krajev. Od njih sem slišal, da je bilo vreme zadnje dni j avgusta tudi marsikje drugje j pusto, deževno in hladno. To-, rej se nismo mogli hudovati, če je bilo tudi v Minnesoti podobno vreme. Urednik Nove Dobe se je zadnjič pošalil, da meni je lahko uživati poletne počitnice v Minnesoti, ker sem par let že kar tukaj. Par let ne odgovarja točnosti, kajti tukaj sem zdaj stalno že 11 let, ako odštejem kakih šest mesecev, ki sem jih v tem času. porabil v zdraviliščih v Coloradu in Californiji. Pa tudi v Minnesoti niso bile same počitnice zame; prebil sem precej časa na bolniški postelji, kar se ne more šteti za kaj prida počitnice. Vsekakor so se moje prej otrple roke in noge spet oživele in življenje je spet prijetnejše. Da je človek le v pri-ličnem zdravju, drugo vse pride nekako. Zdrav človek se lahko veseli srečanja z rojaki, lepega vremena, idiličnih pokrajin itd., medtem, ko bolnik ne more uživati pravega veselja. Zdravje, če ga imamo, je naše največje bogastvo. Matija Pogorelc, Gen. Del., Duluth, Minn. Ely; Minn. — V SPOMIN nepozabljeni in iskreno ljubljeni hčerki in sestri Angeli Zergaj. Nepoznabna pokojnica je bila rojena 16. julija 1917 v Elyu, Minnesota, ter je umrla 28. julija 1940, stara 23 let in 12 dni. V leh vrsticah se želimo zahvaliti vsem tistim, ki so drago pokojnico obiskovali v bolnišnici, vsem, ki so jo obiskali ležečo na mrtvaškem odru, vsem, ki so prispevali za maše zadušnice, vsem, ki so se od pokojnice poslovili z venci in cvetlicami, vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali ali nas tolažili ob urah naše žalosti. Hvala dalje nosilcem krste in nr>silkarii cvetlic; hvala Rev. F. Mihelčiču za opravl jene pogrebne obrede, hv!alfi pevcem In pevkam žalostink, hvala društverfi-cam za poslovilne obrede pri krsti in hvala pogrebnemu zavodu Champa & Merhar za lepo urejeni pogrebni sprevod. Hvala vsem skupaj, omenjenim in neomenjenim, vsem, ki so nam na en ali drugi način izkazali svojo pomoč, naklonjenost in sožalje. Ti pa, draga nepozabna Angela: Prišla v deželo si, ko julij spremenil pomlad je v poletje, in v juliju je bilo, ko na gomilo Tvojo smo trosili cvetje. Odšla si, kot zvezda, ki se z neba utrne: ostane le blesteč spomin za njo, a zvezda se nič j več ne vrne. Prihranjene so bile Ti, draga ! hčerka in sestra, neprilike staranja; prihranjena so bila Ti premnogo življenjska razočaranja. V naročju rodne zemlje zdaj spiš brez bolečin, a v naših srcih ,draga, gori zate ljubeč spomin. — žalujoči ostali: oče, mati, brat in sestra. Mrs. Angela Zergaj. Anton Ingolič: ‘Poslednja žeja Gospa Koresova ima v Halozah vinograd, zelt) velik in lep vinograd, kar zanjo ni nič izrednega, saj ima v mestu še trgovino in dvonadstropno stanovanj-{.ko hišo, toda njenim viničarjem, Trčkovim, je nien vinograd vse. Vdova Koresova rada zatrjuje, da ne živi od vinograda, da ima s Halozami prav za prav same skrbi, vaselja in dobička malo, Tičkovi, ki stradajo na njeni krpi zemlje, pa pravijo, da žive samo od njenega vinograda, žive pač, kakor hoče Bog, ki določa letino, in milostna gospa, ki določajo zaslužek. Mlada postavna vdova tudi pravi, da ima v mestu udobnejše stanovanje, da je haloško res samo za nekaj dni, dasi ne more tajiti, da ni v njem preži-; vela že marsikatero burno noč, Trčkovi pa so zadovoljni s svojo j kočico, čeprav jev primeri z i gosposko hišo pravi brlog. | Skratka: Amalija Kores, po-! sestnica in trgovka, ki proda let- ! no dvajset do trideset polovnja-1 kov sortiranega vina, smatra svoj vinograd za veliko skrb, a ! dvajset, trideset tisočakov let- : nega dobička le kot nameček k onim, ki jih dobiva iz trgovine j in hiše, Trčkovi, ki imajo ob! koncu vsakega leta kot čisti dobiček leto dni težkega dela in stradanja, pa so navezani z vsako svojo mislijo na slednjo trto, ki jim je izročena samo v varstvo in nego. čeprav ne godrnjajo niti zoper gospoda Boga, ker jim ni naklonil lepšega življenja, niti zoper milostno gospo, ker je tako skopa pri plačilu, vendar imajo tudi oni svoje posebne, skrite želje in željice. Najbolj se jih zavedajo, kp so še otroci; tedaj so tudi največje in najsmelejše, pozneje jih je z vsakim letom manj in so bolj skromne, dokler ne ostane navadno ena sama, a še ta se jim ne izpolni, z njo vred jih polo-že v blatno ilovico. Le staremu Ignacu Trčku se je izpolnila tik preden je za ! vselej zatisnil trudne oči. Marelice so bile v najlepšem cvetju, ko so se neke nedelje zbrali vnuki starega Trčka na klopi pred gosposko zidanico j gospe Koresove. Klop je kaj j preprosta, pač zato, da bi mest- j ni gostje, navajeni oblazinjenih stolov, videli, kakšno je življenje v Halozah, toda hiša je na novo prebeljena, ima velika okna, ki so bila tistega nedeljskega popoldne — kakor navadno — zaprta z zelenimi vetrnicami, prostorno zastekleno verando in sončen balkon nad njo. Vežna vrata so bila široka in visoka, na zunanji strani podbojev je pribitih na vsaki strani po pet ali šest podkev. Koresova veruje, da prinašajo srečo; ve za Vsako posebej, kje’ jo ‘je našla in kaj se je zgodilo1 kmalu potem ;tistega leta, ko je našla dve, ji je umrl priletni mož in ji zapustil svoje veliko premoženje. Za hišo rasto smreke, takoj pod njo pa leži vinograd; širi se na levo in desno, padajoč v globino v obliki amfiteatra, na dnu katerega čepi borna vini-čarija. “Kdaj bodo le prišli?” je vprašal štiriletni Tonček, naj-mlajši med njimi, ko so že dolgo časa kar tako sedeli, prepustiv-ši se soncu, ki tega dne prvič ni skoparilo z blagodejno toploto. Bratje in sestre se za njegovo vprašanje niso niti zmenili. Lojz, najstarejši, ki mu je bilo že dvajset let, se je oziral po vinogradu, ukvarjajoč se z mislijo, koliko dni bo še treba, da bodo končali s kopjo, Pepek, komaj leto mlajši, a že na videz močnejši, se je oziral daleč pre-i ko vinograda na cesto spodaj v 1 ravnini, begal je po njej, ustavljajoč se predvsem tam, kjer so 1 večje in manjše gruče hiš pri-! čale o živahnem nedeljskem življenju, kakor ga bi bil spoznal i od redkih popoldnevih, ko se mu je bilo posrečilo pobegniti od doma. Nekaj let mlajša Mi-i cika je napeto čakala, da bi za-| slišala kukavico; mati ji je bila dala od njenega tedenskega za-; služka dinar, zato bi jo bila rada slišala prav danes, da bo ; imela vse leto dovolj denarja. Tudi Franček in Hanika, ki sta hodila še v šolo, sta imela svoje ! skrbi, Frančku se ni ljubilo odgovarjati na takšno vprašanja, saj nihče ne more vedeti, kdaj ! bo prišla gospa, včasi pride sredi tedna, ostane nekaj ur in od-I ide, drugič pride v nedeljo in . ostane po dva, tri dni, včasi pride sama, tedaj navadno ni dolgo, če je z njo kak gospod, pa ostane dalje časa. Hanika, ki bratčevega vprašanja niti dobro razumela ni, pa je brezizrazno buljila nekam predse, ne da bi i videla kaj določnega in mislila kaj posebnega. A Tonček bi bil vendarle rad vedel, kdaj bo prišla gospodarica. Vprašal je še enkrat in dodal :“Navadno so prišli še pred kopjo, letos pa jih ni že od svečnice.” “Boš jih menda že dočakal!” ga je slednjič zavrnil Pepek. “Bodo že videli, da si shodil, saj je res že zadnji čas!” Tonček se je spustil s klopi in stopil* previdno k ograji, ki je ločila ozek pas trate pred hišo od vinograda. Njegove vode-nosive oči so se mu za hip vžgale. Da, gospa bo prišla in videla, da že hodi, lahko bo stopil k njej in ji poljubil roko, kakor to delajo Hanika, Franček, Mi-cika, Pepek in Lojz in celo ded in mati. Zdaj je moral samo od daleč gledati, kako so ji drugi izkazovali spoštovanje, saj se ni mogel ganiti z domačega praga, kamor ga je prinesla mati ali Micika. Tudi je včasi ta ali oni dobil kako jabolko, nanj pa ni padlo nikoli nič, gospa ga najbrž še opazila ni. Stopal je sem in tja ob ograji, držeč se zanjo, da ne bi padel, ni se še čutil sigurnega na nogah; ko so začeli s kopjo, je lahko prvič prišel sam pred hišo, šelo tega dne je prilezel po strmini sebi gori, kjer še ni bil nikoli. “Kako imajo v hiši?” Ni mogel molčati, zadnja dni se jc toliko novega zgodilo v njegovem življenju, da je mahoma oživel iz omrtvelosti, ki ga je leta in leta hromila. Že od nekdaj je bila zanj največja skrivnost mogočna hiša vrhu vinograda, zaprta skoraj vse leto. “Da bi videl, kakšna je! Skoraj tako lepa kakor cerkev!” je vzkliknila Micika, spomnivši se gladkih tal, nenavadno bleščečega pohištva, svetlih posod in velikih slik po stenah, ki niso prikazovale svetnikov, a .4o bile vendar lepe. “Kolikokrat sem že bila v njej, vsako sobo poznam! Pozabil bi hoditi, če bi stopil vanjo.” '(Hanika še je topo Nasmejala. “A ona v mestu je še lepša!” se je oglasil Lojz. “Da1 bi jo videli! Visoka je in več okeit ima kakor šola!” “Mislim, da je v mestu popolnoma drugače kakor tu,” je spregovoril slednjič Pepek. “A ne samo v mestu, tudi spodaj v Dolencih, Dravcih in drugod. Mislim, da je mnogo bolje kakor pri nas. šeronov Mihec mi je pravil, da se več zasluži. Mislim, da ne bom ostal dolgo več tu.” “Kaj hočeš v dolini!” ga je zavrnil Lojz. “Nisi navajen ljudi in ne dela! Tu smo doma in tu bomo ostali! še veš, Mejašev je šel predlanskim nekam na Polje, že spomladi se je vrnil. Tam doli ni za nas!” Lojz je govoril, kakor ostarel očanec. “Za njega že ne, ker je prebo-ječ,” je ugovarjal Pepek bratu in svojim pomislekom. “Kako drugače more biti, če imaš v nedeljo denar in lahko stopiš v gostilno, naročiš liter in povabiš tovariše, čez leta si kupiš tudi kolo. Si videl, kako se spodaj j vozijo!” “Tudi jaz mislim, da je spodaj lepo,” je pritrdil Tonček, strmeč v dolino in misleč na tis-j ti čas, ko bo lahko prvič odšel : tja doli in videl vse to, o čemer I je doslej samo slišal: gostilno, i trgovino, cerkev, šolo in še mar-i sikaj. | Spet so obmolknili. Vsakdo je j mislil svoje ali pa nič in se pre-! dajali vročemu soncu. “Jaz pa rečem, da bodo dedek ; kmalu umrli in potem bom spala jaz na njihovi postelji!” se i je iznenada oglasila'Hanika, ki je bila že ves popoldan tiho. Njen topi obraz jc za spoznanje ; oživel. Fantje se niso zmenili za njena besede, imeli so jp za neumno, saj ji je bilo že deset let in je še vedno hodila v, prvi razred ,toda Micika jo je takoj zavrnila: “Ne boš! Mati so rekli, da bom spala jaz!” , “Ne, jaz bom spala! Meni so obljubili dedek, postelja je njihova. še včeraj so mi rekli, da ne bom več dolgo čakala.” , (Dalje na 6. strani) Damir Feigel: ČAROVNIK BREZ DOVOLJENJA (Nadaljevanje ) Lipovka je hitela v prodajalno, samo da ni videla več onih poizvedujočih, onilj prodirajočih oči, uprtih vanjo. Kri ji je stopila v glavo in lica so ji zagorela. Kako naj opraviči navzočnost tujca v kuhinji? Da je njen brat, tisti komedijant, ki ni za nobeno pošteno delo, ki cigani od kraja do kraja in se pretvarja po javnih ulicah, kakor bi ne bilo na svetu nobenih skrbi? Brž bi se natepli v prodajalno, vežo in kuhinjo radovedni vaščani, gledat in občudovat moža, ki je spal zdaj z medvedom, zdaj pa z .. . Ne, Ne! Za Trato bodi Dolfe pokopan! Saj odide že tako odtod! Ne, njega ne izda, rajši si bo pomagala z neresnico, če bi Rupnica le silila vanjo. A Rupnica je bila obzirna. Kakor bi se za zadevo prav nič ne menila. Ko ji je odtehtala trgovka, je odšla iz prodajalne naravnost na cesto. , / “V nemale zadrege me spravljaš!” je potožila Špela, vrnivši se v kuhinjo. “In prav Rupnica je morala priti ob tem neprilič-nem času semkaj in prav Rupnica te je morala videti pri meni, tista Rupnica, ki vse vidi in vse zve!” “Prav to žensko sem srečal prvo na gorenjem koncu. Vprašal sem jo po tvojem bivališču.” “In si ji povedal, da si moj brat?” Špela je buljila v bratbva usta in drgetaje pričakovala odgovora. “Kaj komu to mar! Nič drugega ji nisem .rekel ko to, da te poznam in da te prihajam mimogrede obiskovat po toliko letih.” “Odleglo mi je, da se le izdal nisi!” “Ničesar več ne razumem?” je rekel Dolfe in si oblačil jopič. Popolnoma ga je bilo minilo veselje, pokazati sestri svoje gluma-ške zmožnosti. “Le ljudem se ne daj pod zobe, pa je vse dobro, kaj ne, Špela! Pobeljeno ospredje, povečana, skoraj mestna okna navzen, notri pa staro, nizko, dimeče se, nevarčno ognjišče. Oprosti, da šeni dal duška svoji nevolji in užaljenosti. Bojazen, da bodo ljudje zopet brusili jezike, je zamorila v tebi vse sorodniško čuvstvo do brata, skrb, kako se me čimprej iznebiš, te je prevzela. Grem, da te rešim bojazni in skrbi! Pozdravi moža in otroke, a ne povej jim, da je njihov svak in ujec — pojac. Z Bogom!” “Čakaj, potrpi! Ali bi se ne hotel lotiti poštenega dela? Pravkar sem se spomnila Tilkine opazke, da išče njen novi gospodar iz vile služabnika, ker ga je prejšnji nenadbma ostavil. Pojdi v vilo in zadaj se gospodu za slugo. Preskrbljen boš, če boš pošten, marljiv in uslužen.” “Pameten nasvet!” se je razveselil Dolie. “Takoj grem k njemu. Saj misliš vilo zunaj vasi v parku pod gozdom. Po dolgem času bi mi prijal počitek na potovanju, čeprav se nikakor ne liu-dujen\ nad svojo usodo.” , , “j^eče^a bi,t.e vsekakor prqsila. Upam, da ustrežsš moji želji in mi ne odbiješ prošmfe. Če te sprejme v službo, ne pravi nikomur, da sj moj brat. !!Marsikak priboljšek dobiš od mene za to uslugo. Če bi te ne sprejel, obljubi mi, da ne boš prevračal kozolcev vsaj tu ne, v svoji rodni vasi. 'Od sramu bi se pogreznila v zemljo. Tu ti dam stotak za potnino. Mi ga že vrneš, ko se dokoplješ do kake stalne službe. Z Bogom!” Po odhodu svojega brata se je Lipovka oddehnila. Ušla je bila veliki nevarnosti in rešila se še večjega zasmeha. Kaj to, če je žrtvovala stotak! Res, petdesetak bi bil morda isto opravil. Sicer pa bratu ni darovala vsote, posodila mu jo je in brat bo gotovo upošteval njeno usmiljeno srce, sedanje neprilike in iz teh izvirajoče pičle dohodke. Če bi se brat ne spomnil več svojega dolga, odtehta zavest, da ji mož ne bo mogel več očitati njenega brata, vsaj deloma darovano vsoto. Prej se je čutila vezano, seda j ji je strl brat s svojo odktitosrčno izpovedjo te vezi. Ne bo več umolknila, ko se ji bo mož izvijal z neresničnimi trditvami in mogoče ji slednjič le uspe, da spravi moža k pameti in na pravo pot. Slučajni pogled v prodajalno ji je okrenil misli v drugo smer. Rupnici se po njeni trditvi niso odprla vrata v prodajalno, zato je morala po ovinku, skozi vežo in kuhinjo. Ko je odhajala, so se ji vrata brez vsake težkoče odprla. Lipovka je spoznala, da se v tej točki nekaj ne ujema. Najbrž je prišla Rupnica kar naravnost v kuhinjo, seve ne radi polenovke, saj je v ponedeljek ne kupuje nihče, tudi če jo misli sam namakati doma. S polenovko je hotela le premotiti trgovko, da se je lahko s kakim izgovorom prišla ogledovat, kaj neki počenja neznanec pri svoji znaki, Špeli Lipovki. Mogoče je zaslutila Rupnica — njene bistre oči prcdro človeku do droba — resnico in spoznala sama v tujcu, ki se ji ni dal spoznati, njenega brata? In zaželela si je Lipovka, da bi brat ne dobil službe, da bi odpotoval iz kraja, še preden se raznese po prizadevanju neugnane Rupnice po vasi govorica o vrnitvi najbolj poskočnega vaščana. • Oglasil se jo zvonček in poklical Lipovko v prodajalno. Precej zaporedno delo in vmesni razgovori z odjemalkami sta izrinili iz njene glave vse moreče skrbi. Brat Dolfe s stotakam, vdova Rupnica.s polenovko in mož Janez s črezojniškimi nameni, vsi so se ji bili porazgubili nekam v podzavest. Bilo je že proti večeru, ko je stopil Lipovec v prodajalno. Takoj je brala Špela z njegovega obraza, da se mu je moralo pripetiti kaj posebnega. Kri mu je bila udarila v obraz, čeprav niso kazala ne lica ne čelo, da bi se bil upehal. Z nerazumljivim, zamrmranim pozdravom se je izmuznil mimo ljudi v kuhinjo in enakomerna, nenavadno trda hoja je izdajala njegovo razburjenost. Nemirno je stopal gori in doli on, ki se ni dal vznemiriti po nobeni stvari, on, ki je ohranil vedno hladno kri in mirne živce. Lipnici sta se dvignila iz podzavesti Dolfe in Rupnica. Naj ju je še tako odganjala, odgnati ju-ni mogla. Trudila se je, osredotočila misli le na svoje delo. Ni ji uspelo. Zdaj se je pomotila v teži, zdaj v blagu, zdaj pri seštevanju. Kar strpeti ni mogla za prodajalno mizo. Seveda Rupnica ni znala brzdati svojega jezika. Kdo ve, kaj je bila možu obesila na nos. Radovednost in strah sta se borila v Lipovki. Komaj je čakala, da odpravi zadnjo osebo iz prodajalne, ob enem jo je pa zadrževala s počasnejšo postrežbo iz bojazni, da bi ne zvedela prehitro povoda moževi slabi volji. Ko se je šum polegel, je pokukal Lipovec pri durih v prodajalno. Opazivši ženo samo, je stopil tudi on za mizo. (Dalje prihodnjič) POSLEDNJA ŽEJA (Nadaljevanje s 5. strani) A Micika je trdila, češ da bo obveljala materina beseda. “Spali bosta pač skupaj,” je modro odločil Lojz. “Sicer pa i bodo dedek gotovo še živeli, že pet zim pravijo ,da bodo umrli pred kopjo ,a ko skopljemo, nič več ne govorijo o smrti in živijo dalje. Tudi letos bo tako!” “Vendar so letos slabši, kakor so bili prejšnja leta!” Pepek se je vrnil za hip s potovanja po dolini. “Sredi rezi so morali odložiti škarje in zdaj jih že tri tedne ni na spregled, čeprav pravijo vsak dan, da bodo vstali. Slabo je z njimi, čeprav imajo šele dva in sedemdeset let. Spodaj v dolini ljudje z njihovimi leti še orjejo, sekajo drva in hodijo bol j ravno kakor naš oče.” “če res ne bo drugače, pa bova spali skupaj,” je Hanika čez dolgo pritrdila bratu. Spet so obmolknili, šele ko so spodaj v koči zacvilila vežna vrata, so se zganili in pozorno pogledali navzdol. Pred kočo se je pojavil stari Trčijo. “Ded so vstali!” je vzkliknil Tonček, ki ga je bil prvi zagledal. “še dolgo boš čakala na njihovo posteljo!” se je zasmejal Tonček brez usmiljenja, pa tudi brez škodoželjnosti. Hanika se je spet zastrmela nekam predse, ostali pa so več ali manj pozorno motrili starca, ki si je pred soncem zaslonil oči z dlanmi in se presenečen oziral naokoli. Ko je zagledal otroke, se je nameril proti vinogradu. “Grem jim naproti!” Tonček se je spustil po hribu navzdol, vendar mu je šlo po nogah prepočasi, zato je legel in se skotalil pred starca. Počasi sta lezla navkreber, Trčko, ker so mu noge že oslabele, Tonček, ker njegove še niso imele dovolj moči. Trudoma sta se , privlekla do klopi. “Gi'ejete se kakor martinčki,” se je Trčko nasmehnil otrokom. Spustil se je na klop mednje. Pošteno se je bil zasopel, zato sprva ni mogel spregovoriti kaj več. šele čez dolgo je nadaljeval. “Dosti ste napravili, nastopilo bo najbrž slabo vreme, dež je potreben, zemlja je suha, le škoda, da niste nlogli končati s kppjo.” Govoril je naravnost predse, čeprav so bile vse njegove besede namenjene predvsem Lojzu, ki je sedel ob njem. Lojz se je ozrl proti Pohorju. Temni oblaki so se zbirali nad njim, tudi veter je postajal močnejši in hladnejši, a sonce je žgalo še prav tako kakor prej. “Ali očeta še ni iz mesta?” šele zdaj se je okrenil za spoznanje k Lojzu, ki je v odgovor odkimal. “Je že res. Dva tedna kop, nato tri ure v mesto in tri nazaj; nekdo bi že lahko prišel in prinesel denar.” A kakor da mu je postalo žal zaradi teh nejevoljnih besed, je takoj popravil. “Tako je bilo vedno, že tedaj, ko so živeli stari gospod, Bog jim daj sveta nebesa. Seveda, kaj bi se vozili tako pot iz mesta, konji se upehajo in od ceste sem gori tudi ni blizu. No, da ste le toliko napravili, gospa bodo gotovo zadovoljni! Vem, težko je za delavce, zima je dolgo držala, zdaj bi pa radi vsi naenkrat okopali.” “Vinkelmanovi in Dobnikovi so že gotovi. Dobili so delavce, ker so plačevali po deset dinarjev in za južino so dajali, pomislite, vina,” je povedal Lojz. “Naša gospa so pretrdi za denar, vina pa ne bi dali za ves svet.” “Tudi stari gospod Kores so bili takšni, denarja ni bilo mogoče dobiti od njih in tudi ne vina.” “Ko bodo prišli, bom stopil k njim in jim poljubil roko!” je zaklical Tonček iznenada. ! Trčko ga je pobožal po glavi. | “Revček, res je že čas, da si shodil, bali smo se že, da ne boš I nikoli stopil na noge!” j Tedaj se je oglasila spodaj v gozdu kukavica. Micika je takoj | vzela dinar v roko, napravila j peščico in začela z njim škrobo-tati. “Letos bom imela več denarja, kakor lansko leto!” je ponavljala svetlih oči. “Saj ga tudi lahko imaš, lansko leto si še hodila v šolo, a letos že delaš in si služiš kruh. Tudi jaz sem začel s tvojimi leti.” Trčko je s toplim nasmehom pogledal do drobnem dekletu. Prijetno mu je bilo zaradi sonca, okopanega vinograda, cvetočih marelic in zaradi otrok, ki so bili zbrani okoli njega kakor že dolgo ne. Ob nedeljah je že od nekdaj rad posedal vrh vinograda. Sprva ga je zanimala gospodarjeva hiša, pozneje mu je pogled uhajal v dolino, vabile so ga pesmi iz gostiln ob cesti, klicalo ga je mesto. Upal je, kakor mogoče zdaj Pepek, da bo odšel kam v svet in se mu ne bo treba ubijati po ilovnatem vinogradu, a ni šel nikamor. Ostal je tu, kakor je ostal njegov sin Naca in bodo ostali vsi Trčki. Obdeloval je gospodarjev vinograd, rezal trto, jo okopaval in škropil, ob trgatvi nosil brento in pomagal pri stiskalnici; tako je bilo prva leta, ko je še živel oče, po njegovi smrti je vodil vse delo sam, gospodar je samo prihajal vsako leto po mošt. “Kakšno bo le letos vino?” je vprašal Lojz zaskrbljen, kakor bi bil vinograd njegov. “V božjih rokah je še in naših,” je odvrnil Trčko. MKop je bila sicer pozna, a to nič ne pomeni. že večkrat je bilo tako, a vino je bilo sladko, da bi ga pili sami angelci.” Lojz je molče prikimal, Franček in Micika pa sta se dvignila; prvi rje dejal, da mora pogledati h kravi, drugaje rekla, da gre krmit prašički Nista še bila spodaj pri koči, ko je daleč od Poi-horja votlo ^zabobnelo. “Grmi! Grmi!”, je izaklical Tonček in kot kamen padel na travo. Tudi Hanika se je spustila na zemljo in se začela valjati, da bo našla mnogo gob. Lojz je doslej gospodinjino vino komaj pokusil. Za delo dobe jabolčnik, le o veliki noči in božiču jim daje gospa po tri zelenke vina, nanj pride komaj toliko, da se mu potem svet zdi nenavadno lep, da je zidanica kakor palača, o kakršnih je vča-si čital v pravljicah, in se zbudi v njem želja, da bi ga dobil vsaj enkrat toliko, da bi se ga napil in potem obležal pod vinogradom, strmel v nebo, in prav nič mislil in delal. Ista želja je razjedala vse življenje tudi starca. Ko sta začela govoriti o vinu, se je takoj predramila in ga kmalu vsega prevzela. Domislil se je, kako dober je traminec tam s spodnjega dela, kakšen je burgandec z leve strani in laški rizling z desnega vrha. Komaj toliko je poizkusil razne vrste, da jih pozna. A še nikoli ni bil pijan vina iz vinograda, ki ga je zasadil od prve do zadnje trte, in bi še zdaj lahko povedal za vsako trto posebej, kdaj jo je vsadil in kako je obrodila to ali ono leto. Kozarec ali dva ga je često spil, posebno ko je prišla gospa in je pomagal pospravljati steklenice in kozarce, tedaj je namreč smel izpiti, kar je ostalo v kozarcih, toda ni se še zgodilo, da bi dobil zelenko ali dve in bi mu bili rekli: “Na, Trčko, tu ga imaš in ga potegni, da boš videl, kakšnega si nam pripravil ! Dobro si zregulil vinograd, skrbno sadil trto, jo obrezal, okopal, zvezal in poškropil! Pij in napij se ga!” Oblaki ,ki so se raztegnili od Pohorja skoraj nad vinograd, so naposled zakrili sonce. Takoj potem se je ohladilo, grom se je približeval. Hanika in Tonček sta se privaljala spodaj do koče. Trčka, ki ga je malo prej še grelo, je začelo mraziti. Vendar se ni dvignil. Grlo ga je čedalje bolj žgalo, živo se je domislil, kako so leto za letom nalagali ogromne sode mošta na vozove, kako jih je vselej smel spremljati samo doli na cesto, od koder se je vračal sem gori sam, da bi čuval obrani vinograd; gosposka hiša, kjer je ostal le sodček najboljšega za goste, je bila skrbno zaklenjena. Postalo mu je grenko. “Oče, dež bo prišel,” ga je opomnil Lojz, “morali boste v kočo.” Vstal je, da bi odšel z njim. “Ne bo sile, pred nočjo ga ne bo, skoraj mesec dni sem ležal v kamri, dobro mi de, da me malo pregreje sonce in prepiha veter. Pojdi, bom že prišel!” Lojz je ostal nekaj časa pri starcu, slednjič se je spustil po sadovnjaku navzdol, da bi gredoč pogledal, kako bodo cvele češnje in slive. Trčko je ostal sam na klopi. Ob spominu na delo, ki ga je opravljal vse življenje, ga je bolj in bolj žejalo, kakor da mu gori drobovje od žeje. ^ Ko so padle prve kaplje, je prišel Tonček ponj. “Oče, pridite, mokri boste.” Starec se je dvignil. Bil je onemogel kakor star kol v vinogradu, ki so ga zasadili pošev v znamenje, da ga bodo čimprej zamenjali z novim. “Pojdiva tu skozi vinograd!” je povabil dečka. Tonček se je pognal proti sredi vinograda, kjer je vodila strma pot do njihove koče. S teža-vovo sta se spuščala. Trčku je primanjkovalo sape. Tudi noge so mu odpovedale in za hipe ga je prešla slabost ,da se mu je stemnilo pred očmi, tudi Tončka so noge komaj nosile, vendar ni maral zaostajati za dedom. “Jezus, pče, kaj vendar mislite!” se je zavzela snaha, ko sta pridrsala ,‘v sadovnjak. “V postelji, bi morali ostati, vt postelji!” J 1 ’ : , Trudoma je spravila starca v kamro, kjer je. stala med žrmljami in drugo ropotijo njegova postelja. Trčko je ves čas godrnjal,; ko jeostal sam, je skušal spet vstati in naročiti Lojzu, naj mu prinese vina, vendar je bil preslab, da bi se dvignil ali zaklical otrokom, ki so se pred dežjem stiskali pod kap. šele ko mu je Micika zvečer prinesla v lončeni skledici koruzne juhe, je zamahnil z roko in zašepetal s suhimi ustnicami: “žejen sem, prinesite mi piti!” Micika mu je prinesla ročko jabolčnika; bil je sicer odmerjen samo za delavce, a že čas so si ga delili z njimi. Trčko je prijel za ročko, si jo s trudom prinesel do ustnic, a še preden so se namočile v pijači, jih je odmaknil. “Vina bi rad!” Počakal je trenutek. “Našega vina! čuješ, našega . . .” je nadaljeval sicer šepetajoče, a silno. “Saj ga nimamo!” se je Micika skoraj zasmejala. Starec je dvignil glavo. “Prinesi mi vina, pravim, našega vina!” Micika je plaho pogledala v njegove oči, ki so se svetile, kakor da leži v njih nenavadna luč. Zbegana se je umaknili iz kamre. # ,gjgg| “Oče!” je dejala svojemu očetu, ko se je vrnil /iz mesta. “Dedek bi radi našega vina. Pojdite k njim! Najbrž še jim je zmešalo.” Mladi Trčko, po obrazu in 'letih med Lojzkom in starim Trčkom, je odšel v kamro. “Kaj bi radi, oče?” “Prinesi mi vina,” je zaječal starec, “vina tiste trte, ki sem jo zasadil, okopal, obrezal in poškropil! žejen sem, ne bom mogel umreti brez njega, rad bi ga pil in se ga napil. Našega, mojega vina! Čuj, prinesi mi ga!” Mladi Trčko bi se bil ob drugih prilikah zasmejal taki očetovi želji, rekel bi mu, da se je napil, in ga brez besede pustil. Toda očetove besede so bile iz- Temen in se je koče v viharno noč. Ko se je vrnil, so v, vsi spali. Neslišno je stopil v Trčko ga je takoj začutil- ? “Si prinesel ?” je zahrope “Prinesel.” Postavil je«** težkega na skrinjo in z ^ mi rokami dolgo prižiga*6® ^ preden je zagorela. “TuFairn. jiq te! Burgundec je, kar smo ga pridelali!” je2 j ji petal vroče. >11* || | Zelenka se je zasvet'IJ medlem soju slabotne luc1, . ku so se vžgale oči. koščene roke proti vinu. sem!” ' vH I Sin mu je izročil ste^el11! | Starec se je s poslednji® ^ !jv mi nekoliko dvignil in j°0^ i 'JZi no približal ustnicam, ita, i še ne verjame, šele ko je j znani mu vonj, se je 0 j ^ j sinu in se mu s svetlim n, dom zahvalil. Nato je >vi Zaklokalo je, kakor W |je( nekam v velik prazen sod«;- ^ čez čas je začelo teči mirn i j Mladi Trčko je čakal, ^ oče . odstavil steklenic®; ■ ^, starec je pil in pil. V lica^ polagoma legla komaj °P j >■ ! rdečica, tudi sicer se | obraz spreminjal, nekdaj ®t be so izginjale in oči so Bf, Si strmele v steklenico, ki sel, »t časi praznila. " 'j “Oče, ali ne bo dosti- J $rj vprašal. | r V odgovor je starec sa# ~ in kimal, spustil glavo liaZ^ u ležišče, oči na pol zatisnil* t dalje. Zunaj je še vedno h10’ j nevihta se je bila že P° " “ bliskalo je komaj tolik0’ > je zaznal blisk od svetlob če sveče. \| Zadnji požirki so neS ; f • stekli po starčevem grlu- j Ko je bila steklenica Pr,j, 0] jo je s trudno roko ^ pogledal sina, ki je stal pk njem. Premaknil je ust11* glasu ni bilo slišati iz nj]l sin je razumel, kaj so ho vedati; tudi oči, ki so bil® nenavadne blaženosti, S° ^ rile isto : “Pil sem svoj« J se ga slednjič napil!” doma je zaprl oči in * jJUjg ■ okrenil glavo k zidu, ^ mu je omahnila in stekle ? ^ ^ padla na tla ter se razbij i)( ^ “Oče!” je kriknil sin i'1 V i), ^ gnal preko črepinj k mr*1 .1) — (2 draginja lij I ■ B a Vesti iz starega kraja naznj^jJ) ^ draginja od tedna do teilna „(1® ’ J tiska. Z draginjo pa narašča j Zato bo vaša pomoč v obli* pošiljke še toliko bolj ^°*,r hočete, da bo Vaša denari'3, v stari kraj zanesljivo in f a sfil) _ hitro izvršena, jo naslovite 1 tri. ' « navedeni naslov. Naše n^V' J cene za dinarje in lire so s jj.*«) > zaDin. 100..S 2.25 za Lir za ” 200.. 4.20 za ” JVatyj za ” 300.. 6.— za ” U,.g |) aa ” 500.. 9.75 za ” '4 za ” 1000.. 19.00 za ” JSL).,! ») za ” 2000.. -37.00 za ” S/jJ 5\ za ” 5000.. 90.00 za ” f '< Pri višjih zneskih sorazn>er (|j( — Nakazila po brzojavu s. fT K več. — V nakazilih se sefl" | .'> ne morejo izvrševati. a *ilj DRUGI POSLI r j. Ako potrebujete iz s\a uo j li rojstni in krstni list, ali, * fr\ kak drug važen posel s stari1 ^ (g , je v Vašo korist, ako se oP 3 ^ spodnji naslov: % LEO ZAKRAJ^ *11 General Trave! Serviet 302 E. 72nd Str., New1 1 ■ , , »St* i v tej po*0' zavarovane do 15,000.00 P°1 Savings & Loan InsuraH®6e ration, Washington, ”*. Sprejemamo osebne lnf vloge.C Plačane obresti p°^ St. Clair Savings & IfJ J 6235 St. Clair Avenue *—————"fi NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK “ ENAKOPRAVNOST S Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.5® S? Društvom in posameznikom se priporočamo Z® « '2: tiskovine. Unijsko delo—zmerne ceOc 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohjg^ j govorjene s takim glasom in v | njem samem je že od nekdaj tlela ista želja, da se ni mogel j niti nasmehniti. Stopil je k postelji in vprašal resno: “Vina | bi radi? Nimamo ga, gospe ni tukaj, a čeprav bi bila, ga naj-, brž ne bi dala!” Spomnil se je [svoje komaj opravljene poti. Odšel je bil k njej, da ji poroča, kako je z delom, kako kaže vinograd in dobi plačilo za one težake, ki so jih opravili v zadnjih štirinajstih dneh. Preden se je poslovil, mu je dala četrt vina, j toliko je bilo, da ga je potem še j bolj žejalo in je moral v gostilno, kjer se je napil slabega vi-! na, misleč na ono, ki ga je pridelal sam v gospodinjem vinogradu. Zato je razumel očetovo željo, toda vedel je, da mu ne more pomagati. “Počakajte, pojdem doli v gostilno ponj!” je slednjič spregovoril ,okrenivši se proti vratom. “Ne, nočem Kovačevega, svojega hočem, čuješ, Naca, svojega! Nikoli se ga nisem napil, dovolj bi ga imel zelenko in nikoli več me ne bi žejalo.” Starec je mlaskal z jezikom, zbirajoč sline, da bi mogel nadaljevati. Koke so mu brez moči ležale na stari suknji, ki mu je služila za odejo, v očeh mu je živo tlelo. “Slišiš, sin,” je nadaljeval sopeč. “Prinesi mi mojega vina, ničesar drugega te he prosim. Prinesi mi ga za zadnjo pot!” Njegove besede so bile že kriki človeka, ki je trpel žejo dva in sedemdeset let in končno umira od nje. Naca se je spustil na skrinjo. Kako naj ustreže očetu? se je vprašal. Ali naj gre v mesto in prosi gospo? Kaj bi dejala, ko bi prišel tako pozno? Ali si ne bi mislila, da je prinesel isto vest kakor pred petimi leti, ko ji je sredi noči prišel poročat, da so vlomili v njeno hišo in odnesli sodček vina, žganje, posodo in perilo. Ko bi ji povedal,' čemu je prišel, pa bi rekla, da je pijan, in ga nagnala. “Slišiš, Naca, vina mi prinesi, umrl bom od žeje, umrl ... Ne pusti me umreti od žeje! Vina, Naca, vina!” “Oče, počakajte, šel bom k Sagadinu, zelenko mi ga bo dal, dobrega ima, zelo dobrega.” “Ne, ne, našega mi prinesi, mojega ... Za zadnje moram piti svojega . . .” Starec se je dvignil, toda besedice ni spravil iz sebe, premikal je le uvele ustnice in spet padel nazaj na ležišče. Mladi Trčko se je v grozi dvignil. Zunaj, je deževalo in zdaj pa zdaj zagrmelo, pred vsakim gromom se je kamra razsvetlila, vselej tedaj so se zajedle vanj očetove oči. Spet je stopila predenj ona pot pred petimi leti. še preden ji je bil povedal vse, je zakričala: “Pazi, če nisi sam vlomil in me okradel! Zakaj bi sicer prišel ponoči!” Spomnil se je, da je zaradi tistega vloma imel opraviti z orožniki, da mu gospa dolgo ni prav zaupala, in da tako zaupljiva, kot je bila, še zdaj ni. “Naca, prinesi mi ga, prinesi!” je končno zastokal Trčko. V blisku, ki je kmalu zatem osvetil onemoglega starca, strašno puščobo v kamri in njega samega, je mladi Trčko našel rešitev. Zadnjo očetovo željo lahko izpolni le, če stori to, česar ga je gospa že pred leti obdolžila. Prvi hip se je zgrozil pred to mislijo, toda ob drugem blisku ga je že svetleje obsijala. Nekaj trenutkov je še stal kot ukopan sredi kamre, nato pa stopil k očetu in kriknil pridušeno: “Počakajte, oče, dobili ga boste, dobili svojega!” V