Zaprta okna
Skoro po vsem svetu Titov režim slovi kot svojevrsten komunistični režim.
Že med vojno si je njegovo partizanstvo nadelo sijaj gibanja, ki da je zraslo samo iz sebe, iz naroda in da je z lastno močjo rešilo jugoslovanske narode nacizma in fašizma.
Daši je Tito še tik pred koncem vojne klečeplazil pred Stalinom — saj se brez intervencije sovjetske Rdeče armade ne bi mogel ustoličiti na kraljevem dvoru na Dediniu pri Beogradu — pa se mu je tri leta pozneje že „uprl“. Da so bili v ozadju partijski organizacijski in ekonomski razlogi, ne ideološki, to za zunanji svet ni bilo važno. Njegova podoba jo iznenada zasijala, v „praznino“ na Balkanu so se z Zahoda zazrli z izbuljenimi očmi Tito je z mirno vestjo začel namesto sovjetskih rubljev sprejemati dolarska darila. Ker se je „uprl“ Stalinu, ie v očeh Zahoda postal, če že ne prijatelj, pa vsaj ne sovražnik svobode.
Z Vatikanom je ohranjal diplomatske odnose, medtem ko je doma zažigal škofe, izganjal redovnike in redovnice na ceste, spreminjal cerkve v kino-ateljcje, rušil sveta znamenja in zapiral božje poti. Sedem let se je šel „vernega brezbožneža“. Ko že ni mogel več igrati te farse, je ob Stepinčevem kardinalskem imenovnniu prelomil z Vatikanom. Podoba Titovega „nacionalnega komunizma“ je dobila rahlo senco, toda ne za dolgo.
Vedoč, da ljudske mase hitro pozabljajo, samo da jim pozornost obračaš na vedno različne novotarije, se je Tito vrgel v kovanje bloka tkim. nevezanih držav, bloka tretjega sveta. Zamisel komunističnega vodstva tega bloka je lepo uspevala. Tito se je vozil s svoio jahto po Sredozemliu in po azijskih morjih. Postal je šamnijon „od kapitalizma zatiranih liudstev Aziie in Afrike". Celo v latinsko Ameriko je segal glas o „preroku bodočnosti“. Z masko ..humanitarnega socializma“ je slepil milijone ljudi z njihovimi voditelji vred.
Za domačo uporabo je uvedel utopijo samoupravl jan la, organiziral odpravljanje brezposelnosti z načrtnim pošiljanjem delovnega človeka v tujino in odprl meje dolarskemu turizmu.
SOVJETSKI SATRAPI V MOSKVI
KREMELJ ORGANIZIRA VSEEVROPSKO KONFERENCO
Kremelj je pretekli teden, po podpisu nenapadalne pogodbe z Zahodno Nemčijo, poklicali na kratek posvet svoje evropske satelite ter so v Moskvo pohiteli poljski, vzhodnonemški, madžarski, češkoslovaški, romunski in bolgarski šef partije. Brežnjev jim seveda ni dosti razlagal, zakaj je ZSSR podpisala nenapadalno pogodbo z Zahodno Nemčijo, temveč jim je povedal, da je to storila, ker smatra, da bo pogodba koristila nadaljnjemu razvoju komunizma v Evropi.
Sateliti so razlago brez ugovora sprejeli na znanje. Tudi najbolj prizadeti satrap Ulbricht, ki ga je Kremelj spet ponižal, ko je mimo njega sklepal pogodbo z njegovim najhujšim sovražnikom, je zvesto kimal z glavo, ko ie poslušal Brežnieva. S -pogodbo je Vzhodni Nemčiji sicer zagotovljen miren razvoj, ker se ji ni treba trenutno več bati Zahodne Nemčije kot take, ugotoviti pa je Ulbricht moral znova, da mu usodo neusmiljeno krojijo v Kremlju.
! Na sestanku so, kakor navadno, izdelali skupno poročilo, v katerem so ponovno pozvali zahodnoevropske dr-! žave na sklicanje vse-evropske varnostne konerence, ki si jo Moskva ta-J ko zelo želi. V poročilu trdijo, da ! „imajo trden sklep“ delati z drugimi i evropskimi državami za mir v Evropi.
Nadalje trdijo, da je bila nedavno sklenjena nenapadalna pogodba med Zahodno Nemčijo in ZSSR „nov, velik korak v smeri zmanjšanja napetosti in normalizacije položaja v Evropi“. Zato da so na sestanku sklenili, da bodo „še odločneje delali za sklicanje vseevropske konefrence že v bližnji bodočnosti.“
Kakor prej Zahodna Nemčija in I ZSSR v njuni nenapadalni pogodbi, tako tudi na tem sestanku nihče ni omenil berlinskega vprašanja. Ker ga Kremelj ni načel z Bonnom, zato ga tudi noben satelit ni smel načeti, tudi ne satrap Ulbricht.
Izrael im Egipt: obtožba kršenja premirja
WASHINGTON POMIRJUJE
El ejemplo uruguayo
Son por todos conocidos los tristes acontecimientos que sucedieron últimamente en Uruguay. Tanto el asesinato del técnico diplomático norteamericano Dan Mitrione, como la amenaza de muerte contra su compatriota Fly y el cónsul brasileño Díaz Gomide llenaron de indignación a la opinión pública mundial.
Pero debemos sacar de estos hechos una enseñanza positiva. Y es que los ideales de los comandos subversivos, lejos de ser humanitarios, como se pretendía hacer creer en un primer momento, sólo buscan por medio de la violencia y el terror, sembrar el caos y la confusión, para entonces llevar a cabo sus aspiraciones, que son la implantación de dictaduras extremistas.
Por eso la respuesta más acertada es la que dio el gobierno uruguayo: no negociar con los guerrilleros, pues el entendimiento verdadero sólo puede darse entre personas que amen la verdad, la justicia y la libertad. Que el ejemplo uruguayo sirva a los demás gobiernos, cuyo interés es mantener el orden y la libertad de sus pueblos.
Urugvajski zgled
Vsi poznamo žalostne dogodke, ki so se pred kratkim odigrali v Ürugvaju. Tako umor ameriškega diplomata Dan Mitrioneja, kakor grožnje glede življenja njegovega sonarodnjaka Flya in brazilskega konzula Díaz Gomideja, so izzvali ogorčenje v svetovnem javnem mnenju.
A iz teh dogodkov moramo povzeti pozitivne zaključke. In ti so, da ideali prevratnih elementov niso človekoljubni, kot so hoteli pokazati v začetku; iščejo le potom nasilja in terorja sejati zmedo in kaos, da bi v njih lahko izpeljali svoje načrte: vzpostavitev ekstremistične dikture.
Zato je najbolj pravilen odgovor dala prav urugvajska vlada, ko se ni hotela pogajati z gverilci, kajti sporazum je mogoč le med ljudmi, ki ljubijo resnico, pravico in svobodo. Naj urugvajski zgled služi vladam drugih držav, ki jim je pri srcu red in svoboda njihovih narodov.
Med Izraelom in Egiptom se redna mirovna pogajanja še vedno niso pričela.
Izrael je namreč prve dni po vzpostavitvi premirja vzdolž sueškega prekopa obtožil Egipt, da je premirje Nasser že kršil, ker je nekaj ur po začetku premirja prepeljal vrsto raketnih oporišč v bližino sueškega prekopa. Od tam lahko Egipt z raketami strelja na Izrael.
Egipt je obtožbe zavrnil in s svoje strani obtožil Izrael, da je ta kršil premirje, ker je z letali napadel nekatere postojanke v Jordaniji. Izrael je odgovoril, da je bombardiral gverilske postojanke v Jordaniji, gverilci pa itak premirja niso priznali.
Izrael se je vsled egipčanske kršitve premirja pritožil tudi v Washing-tonu. Tam so zadevo skušali pomiriti, ker jim gre, da bi se resna pogaiania med Izraelom in Egiptom čim prej začela.
Izrael je v dokaz svojih obtožb objavil fotografije egipčanskih raketnih oporišč, v ZDA pa so takoj zatem ob-
javili, da pa oni nimajo zadosti dokaznega materijala, da bi bila ta raketna oporišča nova. Tudi so objavili, da s svojimi visoko letečimi letali nadzirajo področje okoli sueškega prekopa in da na fotografijah, ki so jih posnela ta letala, ni videti novih egipčanskih raketnih oporišč.
To ameriško odkritje letalskega nadzorstva je seveda dvignilo prah v Kairu ter je Nasser takoj protestiral v Washingtonu. Izjavil je tudi, da prepoveduje Amerikancem letati nad sueškim prekopom. Amerikanci se za Nas-serjev protest seveda niso zmenili.
Predhodna pogajanja so se začela v torek v New Yorku, pod okriljem ZN. Izrael je za svojega glavnega delegata določil svojega zunanjega ministra Ebana, istočasno ra je objavil, da naj se jordanski kralj Hussein že vnaprej odpove upaniu na vrnitev dela Jeruzalema in mesrove okolice, ki ga je Izrael med zadnio vojno vzel Jordaniji, ..Jeruzalem bo ostal združeno me^to in bo prestolnica Izraela“, je bilo objavljeno.
IZ TEDNA
Londonski Sunday Times je v strupenem članku proti Vatikanu zapisal, da se Sv. Stolica bavi s „prodajanjem revnih indijskih deklet“. Iz Indije da je Vatikan dal prepeljati 2000 indijskih deklet v evropske nunske samostane, ki so za vsako dekle plačali indijskim škofom med 600 in 750 dolarjev. Vatikan je verodostojnost teh poročil zanikal, uvedel preiskavo ter objavil, da iz Indiie prihajajo v evropske samostane dekleta, ki čutijo poklic za to. Zloben članek je Sunday Times objavil na podlagi poročil iz indijske državice Kerale, kjer komunisti skoro neomenjeno vplivaju na javno mnenje.
Glavni tajnik ZN U Thant bo obiskal Tita od 28. do 31. avgusta. Namena obiska niso objavili.
Salvador Allende, čilski komunistični predsedniški kandidat, je odkrito izjavil, da bo, če bo zmagal, vzpostavil redne diplomatske odnose s Kubo, Kitajsko, Severno Korejo, Severnim Viet-
V TEDEN
namom in Vzhodno Nemčijo. Uvedel da bo „večstrankarsko vlado, ki pa bo odprla pot v socializem, po naših idejah“, je dodal. Pojasnil je tudi, da bo čilski komunizem imel „okus po empanadah in rdečem vinu“, kakor ima kubanski komunizem „okus po sladkorju in rumu“. Upa tudi, da čilska vojska no bo intervenirala in tudi ne argentinska.
Ameriška poslanska zbornica je pretekli teden s 364 proti 15 glasovom izglasovala 47 let star predlog, po katerem naj bi spremenili zadevni ustavni člen tako, da bodo imele tudi ženske v ZDA prav vse pravice in dolžnosti, kakor jih imajo moški. Pristaši in nasprotniki predloga, ki je bil' izglasovan, priznavajo, da bo moglo priti do tega, da bo tudi Za ženske 'uvedena obvezna vojaška služba. Predsednik kongresne pravne komisije Celler, ki je v kongres prišel isto leto, ko je bil ta predlog predložen (1923), ie izjavil: „Napravili smo zgodovinski korak nazaj.“
Z vsem svetom je že živel v najlepših odnosih. Tedaj se je spet spomnil Vatikana. Ponudil mu je protokol. Pred nekaj dnevi jo protokolu sledila normalizacija diplomatskih odnosov. Tito 'el tudi k maši, pravijo, pa nima časa.
Moje, odprte na Zahod, navzven in navznoter, trgovanje z vsem svetem, normalni odnosi colo z Vatikanom, povrhu rn prihodnjo loto šo mednarodni marijanski kongres in obisk papeža Pavla VI. v Zagrebu — resnično, težko je najti državo, ki bi ed zunaj iz-gledala tako svobodna, normalizirana in umirjena, kakor je Titova Jugoslavija.
Od zunaj... Toda en sam dogodek postavlja vso to zgradbo na glavo in pove, kako v resnici je doma:
— Ko smo sedli za mizo in je pogovor stekel, je znanec in kljub poletni vročini okna zaprl.
„Za vsak slučaj!“, je pojasnil.
Odprte meje, a zaprta okna. Ali hočete še kaj več?
Spiro Agnew, severoameriški podpredsednik, je na potovanju po vzhodnoazijskih državah. Izjavil je, da namerava Nixon oskrbovati Tajsko, Južni Vietnam, Kambodžo in Laos z orožjem v njihovem boju proti komunizmu. Proti ameriški vojaški pomoči tem državam nastopa predvsem znani senator Fulbright.
Kolera v ZSSR
Iz življenja in dogajanja v Argentini
HIGIENA NA
Kakor imajo navado, sovjeti skrivajo svoje naravne in industrijske nesreče pred zunanjim svetom. Redko kdaj prodre v svobodni svet poročilo o letalski nesreči v ZSSR. dasi je znano, da so v sovjetskem bloku letalske nesreče prav tako na dnevnem redu, kakor v zahodnem svetu. Prav tako sovjeti prikrivajo, kolikor morejo, n. pr. potrese, ki prizadevajo velika področja v azijskem delu sovjetske države. Smatrajo, da nesreče kot take škodujejo komunistični ideologiji in komunističnemu sistemu, vsaj v propagandnem smislu.
Tako je Moskva tudi dolgo, dokler je le mogla, prikrivala izbruh kolere v južnem delu evropske Rusije, se pravi na področju od Odese ob črnem morju do petrolejskih polj okoli Ba-kuja na Kaspijskem jezeru. Več dne potem, ko so zadevna poročila že prodrla skozi železno zavezo na Zahod, je namestnik sovjetskega ministra za javno zdravje A. Bumazian uradno sporočil Mednarodni zdravstveni orga-nizaciji v Ženevo v Švico, da je ..izbruhnila kolera blizu kaspijskega pristanišča Astrohan.“ V sporočilu ie istočasno zatrdil, da je bila v ZSSR „zanesena od zunaj“.
Iz ogroženega področja je na deset-tisoče turistov na vrat na nos zapustilo hotele, oblasti ra so prepovedale vsem, razen tamkajšnjim domačinom, potovanje v ogrožene kraje. Po Moskvi so na trgih postavili napise „Umazanija škoduje zdravju“ in da je treba zelenjavo in sadje skrbno oprati. Na-
ilZKI STOPNJI
pisov o koleri niso izpostavili, da ne bi povzročili še večje panike.
Turčija in Perzija sta meje z ZSSR najstrožje zastražili. Kljub vsem varnostnim ukrepom na Bližnjem vzhodu pa je bilo objavljeno, da so okuženje s kolero že zasledili tudi v Siriji. Po vseh azijskih državah in v Sredozemlju so oblasti uvedle najstrožje zdravstvene varnostne ukrepe, da se kolera ne bi razširila na niihova ozemlja.
Kljub preventivnim ukrepom v vseh državah ob sovietski meii, so kolero nekaj dni pozneje ugotovili v n-Uumni 27 državah v Aziii in Afriki. Poiavila re je tudi v arabskih begunskih taboriščih na Bližnjem vzhodu, v Afriki pa tudi že na zahodni afriški obali, v državici Ghana.
ZSSR je obtožila Kitajsko, da spravlja v nevarnost sovjetska letala in ladje, ker na radijskih valovih, ki jih letala in ladje uporabljajo za kontrolo, oddaja s svojih radioodajnih postaj propagando in -še to protisovjetsko.
Po vsej Madžarski so 20. t. m. praznovali tisočletnico pokristjanjenja Madžarske. Zvonovi nad 6000 katoliških in drugih cerkva so zvonili, bazilika sv. Štefana v Budimpešti pa ni mogla sprejeti vseh vernikov, ko je nadškof Po-zyjef Ijjas bral s prižnice papeževo poslanico. Katoliška Cerkev na Madžarskem je za obhajanje tisočletnice pokristjanjenja madžarskega naroda pripravila večdnevne slavnosti po vsej državi. Komunistična partija molči.
PO POVIŠICAII RAZLAGA IN MIR
V petek 21. je po radiu in televiziji govoril predsednik gen. Levingston. Več razlogov je imel za to in več snovi se je dotaknil v svojem govoru. Najprej bi omenili njegovo obravnavo prevrat-nosti. Bil je zelo iskren: vlada ne bo trpela nasilnosti, a varnostni organi zaenkrat niso dovolj pripravljeni, da bi lahko kontrolirali posamezne izbruhe prevratnosti. K temu pa more odločilno pripomoči narod sam. Prebivalci, ki jim je pri srcu mir in red, so najboljši njegovi čuvarji.
A za prepričanost v nekem boju je treba imeti zanj dovolj razlogov. Tudi to je predsednik omenil. Če namreč socialni položaj ni rožnat, marveč kritičen, se bodo nezadovoljneži prej priključili prevratnikom kot pa podprli vlado. Delo vlade in naroda bo torej usmerjeno k izgraditvi čim boliših pogojev za dobrobit vseh prebivalcev.
Predsednik Levingston ie tudi (opazovalci pravijo, da po skoraj 8 letih uradnega molka j pozval k sodelovanju argentinske žene. „Dežela jih potrebuje za preureditev sedanjosti in utrditev bodočnosti razvoia in sreče v ozračiu pravice.“ Ta poziv je na mestu, sai so prav žene tiste, ki najbolj trdo občutiio realnost, plač in izdatkov. So pa tudi gim^aiie številnem zaposlene v raznih službah. Ider je niihov položaj precej slabši kot polagaj moških. Njih mesto v družbi, pravo mesto žene in matere, pa po potrebi in zmožnosti tudi delavke, znanstvenice itd., je odločilne važnosti.
Predsednik pa se je v govoru dotaknil tudi pravkaršnje povišice plač. Mir-
no je razložil vladno politiko na tem polju (7% septembra, novih 6% januarja), ker da je to edini izhod, da se ne sproži še hujša inflacija.
V glavnem pa je general Levingston v svojem govoru pozval nared k edinosti in slogi, naj v delu za bodočnost posamezniki in skupine pozabijo na lastne interese in zrejo le na splošno blaginjo naroda.
Opazovalci menijo, da. ie ta predsednikov govor izzval najboljši odziv, kar jih je bilo opaziti v zadnJih letih na podobne vladne manifeste. Zlasti je v posameznih krogih ugajala jasnost in odkritost v obravnavanju problemov in kako naj se jih reši.
Mir med brati
Seveda ni mogoče vseh zadovoljiti. Tako niso zadovoljni delavci; a ne z govorom, temveč s povišico. Smatrajo, da bo CGT reagirala tudi v delanju, čeprav ne preveč močno. V besedi je že njen glavni tajnik Rucci ostro napadel vlado. Vendar se zaenkrat splošnih stavk ali kaj podobnega ni bati. Le državni tajnik za delo. Juan Alelandro Luco (peronist po ideologiji), kaže, da ni preveč varen na svojem mestu. Ob niegovem imenovanju so mnogi delavski sektorii pričakovali, da bo odločno zahteval večje ugodnosti za delovnega človeka. Razočaranje, ki ie sledilo poviški, lahko postane usodno zanj. Pridobil na si ie delavske simpatije general Gugliamelli, tajnik Nargdneca sveta za razvoj, ki je na tajni seji vlade (kar se je petem razvedelo) odločno nastopil za visoke povišice, A proti večini ni uspel. :
•i'v .*r'i¿Í
Rožni venec „prekrškov“
Med takšne pojave sodijo zlasti neprekinjeno povezovanje s slovensko po-
verskem tisku in usmerjanie verni-
DVOJNA KOMUNISTIČNA POLITIKA
Partija grozi Cerkvi v Sloveniji
C3
Nekaj številk nazaj smo v našem šnimi kršitvami ali težnjami že ob nje po političnem vplivanju. Kažejo se tedniku na tem mestu poročali o skle- vsakem posameznem primeru in na v organiziranih in posameznih akcijah, pih in ugotovitvah Socialistične zveze konkretnem kraju.“ Vsekakor navodilo ki vodijo k temu, da bi se cerkev spre-delovnega ljudstva Slovenije, množične za nasilne nastope proti duhovnikom menila v organizacijo, ki ne bi služila partijske organizacije, glede delovanja ali vernikom v Sloveniji, ki so tako samo verskim dejavnostim, temveč tudi katoliške Cerkve v Sloveniji. Ljubljan- značili za nazorsko ozke komuniste. j vplivanju na družbene zadeve sploh. .. sko Delo je svojemu poročilu dalo na- j Velik strah pred Cerkvijo komuni- j V zadnjem obdobju se niso zmanjšali, slov: „Sklepi o delovanju cerkva“, če- stična partija dokazuje z naslednjimi pač pa se celo množijo primeri, ki ka-prav se nanaša ie na katoliško Cerkev, svojimi „ugotovitvami“: „Nevarnost žejo na takšno usmerjanje enega dela
Takoj v začetku zadevnega doku- klerikalizma obstaja vse dotlej, dokler rimskokatoliške cerkve, ki bi se uteg-menta komunistično vodstvo te mno- se v kakršni koli obliki javljajo težnje nilo sprevreči v odkrito klerikalno de-žične partijske organizacije lažnjivo po posebnem organiziranju vernikov za ; javnost. Ta del cerkve ne ostaja v trdi, da „lahko v okviru Socialistične zadeve splšono družbenega pomena iz- j okviru verske dejavnosti, temveč skuša zveze politično delujejo, uveljavljajo ven religioznega področja, v propagi- : posredno svoje zamisli in sodelujejo v odločitvah vsi ljudje, ne glede na nazorske, verske in druge razlike“, pa takoj omeji razmah slehernemu posamezniku, ki ni marksističnega nazora, ko pribija:
„Skupna, obvezna osnova so temeljna načela samoupravne socialistične družbe“. Tako v prvi kakor v drugi ugotovitvi' vodstvo 'SZDL Slovenije omejuje, kakor je slehernemu nazorsko ne-utesnjenemu človeku razvidno — komunisti so nazorsko utesnjeni ljudje •— da imajo možnost razmaha samo komunisti, ker so ..obvezna, osnova“ načela socialistične, se pravi komunistične družbe, se pravi partije. Tn to politiko zatem imenujejo še „politiko odprtega delovanja“, ki da „izhaja iz začetkov Osvobodilne fronte“, ko so komunistični teroristi po Hubljanskih ulicah in na podcželiu morili svoje nasprotnike.
Komunistično vodstvo nadalie ra-modopadljivo trdi. da je to politiko „zgodovina potrdila kot edino smer. ki je v resnično skupno korist vseh ljudi.“
Katera ie tista ..zgodovina“, ne povedo. Vsekakor v Sloveniji „komunistična zgodovina“ ne sega dlje kot 25 lot nazaj, nlene koristi ra naibolje poznajo derettisoči slovenskih delovnih Hudi v Nemčiji in drugih evropskih držav.
' (Daši'so komunisti že pred 25 leti z velikim, nasilnem izvedli v Slovenili tkim. ločitev Cerkve cd države, šo danes meniio. da fa ločitev ..ne sro-štule in uresničnie“. in dodajajo ustavni določbi o ločitvi Cerkve od države še „ločitev Cerkve od šole“.
„Klerikalizem“, velestrah komunistov
Sledi navodilo komunistom: „V tem smislu mora SZDL Slovenije postati bolj 'dejavno sredstvo vseh ljudi za sprotno preprečevanic kakršnega koli izkoriščavanja in zlorabe verskih čustev. V preteklosti je kršitev teh načel dostikrat napravila veliko škodo vrel slovenski družbi... Politično uspešneje iri učinkoviteje je spoprijeti se s tak-
„Ljubi moj, moje srce je vedno napol sito vsega, kar je razpostavljeno okoli nas, da bi gledali, poslušali in se navduševali. Do gladu ne pride pri meni nikoli. Da bi se izžel in se kakor prazno vrečo pogrnil po tleh, brez mrvice vsebine? To ni moj način. Srkam od stvari, kolikor mi morejo dati brez škode...“
„Zakaj človek ne more vse življenje ostati vsaj malo otrok, da bi se še mogel čuditi. Res čudijo se le otroci, res ljubijo le mladi. Stari vedo, kaj je ljubezen. Zato so stari.“
Planinski pisatelj in univerzitetni profesor elelctrofizike France Avčin „Kjer tišina šepeta“, str. 130
Železniška politika na glavi
BREZ DOGOVORA — BREZ VAGONOV
nijo, da se nadaljuje lanska praksa: železnici primanjkuje vagonov, v tujini jih ne more kupiti, pogoji, ki jih litično emigracijo, širjenje izvenverske; pog^ljajb domači proizvajalci, so še
dejavnosti nasploh in zlasti med mladi-	sprejemljivi, zaradi splošne sti-
no, pritisk na starše in druilno, rt-! ^	v
ravnavanje družbenopolitičnih vprašanj l
Lani je železnici vsak dan primanj-
in neposredno uveljavljati ranju katoliških nazorov izven področ- cerkev tudi na raznih področjih dražja vere, v postavljanju socialnopolitič- \ benopolitičnega življenja kot politični ne, kulturne in ekonomske doktrine kot subjekt, edine možnosti pravične družbene ureditve.“
Vsled svoje nazorske utesnjenosti, ki je usmerjena edino v materializem, tudi slovenski komunisti gledajo na II. vatikanski kontel in na notranje procese v Cerkvi zgolj materialistično in zato lahko postavljajo trditev, da so ti „procesi povzročili realneiši odnos rimskokatoliške Cerkve do socialističnih družb, kar ie v primera Jugoslavije prirelialo tudi do urejanja odnosov mod državo in Cerkvijo.“ Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da so
bili oni tisti, ki so predln.rmli ..ishe]i_ ustanavljanje lastnih katoliških usta- | voznih dni, lani pa 4,018.000, predvide
nov na področjih javnega in družbenega živlognia, oznanjanje cerkvene socialnopolitične ekonomske, kulturne in moralne doktrino kot edine alternative za ureditev življenja.“
Cela vrsta ..prekrškov“ proti „samoupravni socialistični dražbi“ v .Sloveniji, Zato nova grožnja: ..Predsedstvo in izvršni odbor sodita, do ni mo-
Slovenska železnica bo najbrž tudi [ jim železniškim družbam primanjkuje letos odštela precejšnjo vsoto deviz za ¡vagonov, in vprašanje je, ali jim bodo vagone, ki jih najema pri tujih želez- ¡lahko posodile toliko, kolikor bodo po niških družbah. V sekretariatu za promet zvezne gospodarske zbornice me-
šanje odnosov“ in da so bili oni tisti, ki so se zavzemali za sklenitev ..protokola“. Tudi si nočejo priznati, do. ie bda Titova vlada ti.-ta. ki je predlagala „ureditev diplomatskih odnosov“.
kov v teh vprašanjih, poštavlianie za- kovalo približno 55 vagonov. Za najem-htev do šole, tiska in RTV, vključevanje nine tujih vagonov so lani odšteli 650.00 nekaterih izrazitih nasprotnikov socia- , deviznih dinarjev. Upoštevaje, da je le-lizma v laične apostolate, organiziranje • ta 1968 železnica z uporabo tujih va-i laikov kot posebnih družbenih skupin, j gonov imela 2,420.000 tako imenovanih
vajo, da bodo letos najeli še več vagonov. Težava pa je v tem, da tudi tu-
Cerkev kot „politični subjekt“
Ker pa razvoj ni bil tale, kakršnega
so komunisti prcvidevali, da bo po pod- j goče dopustiti nikakšnih poskusov, ki pišu ..protokola“, in ra šo posebej po j bi pripeljali in ustvarili pogoje za poli. vatikanskem koncilu, ki ge. oni ime- litizaeiio cerkve, ki bi v takšni ali dra-nujojo „sejo rimskokatoliško cerkve“, da bo namreč šol njim v prid odn. v škodo Cerkvi, sedaj grozijo: „Vendar urcianie odnosov med samoupravno organizirano slovensko družbo in rimskokatoliško cerkviio... v Slovenili ni v celoti naletelo na pozitiven odmev ise pravi: plim v prid — op. ur.).
Mnogi katoliški duhovniki Cno novedo -Števila cirilometodiičov, ker jo nizko — op. nr.) po Sloveniji so resno trudijo, da hi se pošteno in v korj-t vere in vernikov ravnali po spreletih načelih in protokolu. Prav zaradi tega doživljalo vrsto težav in ovir ter norazu-mevanio s strani drugih duhovnikov in nekaterih škofov.“
Ta razvol gre komunistom tako na. živce, d a no^e odkrito zagrozilo: ..Pri posameznih duhovnikih so opazno tož-
trebovali.
Kako slabo napreduje nakup vagonov, potrjuje tudi podatek, da se po sklepu ZIS — nakupili naj bi 3600 vagonov v Indiji, prav toliko pa na domačem tržišču od domačih proizvajalcev — po tolikem času se še vedno niso sporazumeli s slovenskimi tovarnami glede pogojev, ki naj bi veljali za dobavo železniških vagonov, piše „Politika ekspres“.
Tako nujno potreben železniški material še vedno nima pravega mesta v interesih gospodarske politike. C tem najbolj trpi učinkovitost železnic in pa seveda domača blagajna, zaradi ponovnega nesmiselnega odtoka deviz.
Goriška in Primorska
SLOVENSKA SKUPNOST O AKTUALNIH ZADEVAH
Pred kratkim sta se sestala
odobritev odgovornim rimskim organom. Tajnik Legiša je poročal o raznih stikih, ki so bili vzpostavljeni za na sestavo dokumenta s slovenskimi zah-
skupni seji izvršni odbor in predsed- j tevami. Slovenska skupnost izraža svo-stvo sveta Slovenske skupnosti ter pro- i jo pripravljenost za sestavo, podpis in gačni obl'ki pomenili obnavljanje sta- j učila trenutno politično stanje. Z za- ^predložitev takšne slovenske spomeni-rega klerikalizma. .Prav tako ni mera- \ dovoljstvom sta vzela na znanje pro- ce> ki ko stvarno odražala skrbi, zah-č.o donustiM uvajanja novejših oblik j doren uspeh Slovenske Skupnosti v de- S *eve *n narodnostne pravice, in bo zgo-idejnega pritiska, in propagande v ko- I želnem svetu, kjer je bil tik pred za- , dovinsko stvarna ter objektivna in bo rist okskluzivnos*! verskega nazora ! ključkom poletnega zasedanj tako re- ^res sad hotenja in teženj vse zamejske rlrrti ,kot konfrontacije z načeli socia- koč plebiscitarno izglasovan Štokov za- ; slovenske skupnosti, listične samoupravne dražbe. Zate se kon, ki prvi uvaja v deželno zakono- j Izvršni odbor in predsedstvo sta se j je tudi v organizacijah Socialistične dajo izraz „slovenska manjšina“. Slo- nato spomnila žalostne obletnice poži-, zveze potrebno zoperstaviti sleherne- venska skupnost jemlje ob tej priložno- 1 ga Narodnega doma v Trstu, ki so ga , mu takemu poskusu... “	Isti tudi na znanje zavzetost deželnega fašistične škvadre pred 50 leti pognale
j Medtem, ko na eni strpni Ti*ov ko- ' odbora pri izglasovanju tega zakona in v plamene. Tisti plameni so dejansko munisticni rcž’m obnavlja dinlomatske izraža upanje, da se rimske odgovor- naznanili težko Kalvarijo, ki jo je mo-' j odnose z Vatikanom, na drag? strani ne oblasti ne bodo upirale veljavnosti ' ralo prestati naše slovensko zavedno pripravila nova preganjani* Cerkve v zakona, ki odpravlja obstoječo krivico, j in demokratično ljudstvo. Slovenska draavi, Komnnis+om to	H'- katero je naša skupnost doslej morala
tiko mogoče spraviti v siti "d. ker itak prenašati, j	-?o. rTn ^	odnosa
obnosili Je* 7	leof:	7,i\
rrorpfrand-no ■n^^r°bo v zun^rnVr.i svetil, ne pa s Cerkvijo na domačih tleh.
Narodnost in komunisti
Narodnost za komuniste ni vrednota. To dovolj jasno kažejo tudi v zako-
Svohodni pogledi
na slovensko preteklost, sedanjost in bodočnost
. je naslov zbirki zanimivih brošur o ' mu bo zanjo hvaležen. Veliko si je nam-nodaji kot v praksi. Tako na primer ! sjovensjjj problematiki. Prva je izšla | reč pridobil z njo. Vsak, ki mu je uso-Zvezna ustava Jugoslavij'e in tudi usta- . k jcjgg pod naslovom „Začetki komuni-, da svojega naroda mar, si jo mora
Izvršni odbor in predsedstvo sveta Slovenske skupnosti sta nato razpravljala o akciji vseh slovenskih naprednih sil za sestavo in podpis skupnega dokumenta, ki bi vseboval temeljne zahteve slovenske narodne skupnosti in ki bi ga podpisniki poslali v proučitev ter
skupnost je zato sklenila dati pobudo, da se ta žalostna obletnica kot tudi 40-letnica ustrelitve bazoviških junakov, dostojno proslavi v septembru v resnično slovenskem in demokratičnem duhu.
ŠTUDIJSKI DNEVI V DRAGI
va Slovenske republike določata, da sta občanu zajamčena svobodno izražanje njegove narodnosti in kulture in svobodna raba njegovega jezika; občan pa ima tudi pravico, da se ni dolžan izjavljati, kateri narodnosti pripada, in ima tudi pravico, ne opredeljevati se za neko narodnost. V skladu s takimi določbami v republiški ustavi republi ški zakon o registru stalnega prebival- j stva in o razvidu začasnega prebivališča določa, da mora državljan ob prijavi poleg drugih podatkov navesti tudi
stične revolucije v Sloveniji“. Posveče- ' osvojiti!“
na je bila prvim žrtvam revolucije. Napisal jo je dr. Tine Debeljak in obsega 56 strani.
Drug in nič manj zanimiv in dokumentaren je dragi zvezek te zbirke,
Oba zvezka sta na razpolago v Slovenski hiši ter v vseh slovenskih domovih. V Severni Ameriki v Slovenski pisarni v Clevelandu in v Kanadi v Slovenski pisarni v Torontu. V Argen-
j i ki je posvečen 50-letnici osvoboditve tini je cena za drugi zvezek 200
Slovencev izpod avstroogrskega iarma. Naslov drugemu zvezku je: „Pot k prvi slovenski vladi“. Obsega 112 strani in je tudi to napisal dr. Tine Debeljak.
O tem drugem zvezku zbirke Svo-
podatek o narodnosti, razen če izjavi, da j hodni pogledi je Ameriška Domovina tega izrecno ne želi. To je vsekakor v .z dne 5. avgusta t. 1. med drugim zapi-sklr.du z republiško ustavo.	¡sala:
..če ie kateremu narodu, notrebno, Zvezni zakoni pa ne priznavajo na-! da kar 'ge da y VReb rogledih dobro
čel, ki jih postavlja zvezna ustava. Ta- J pozra svo1o rreteHost in se ravna ro ko npr. zvezni zakon o matičnih knji- n1en5h naukih(	veHa to za naš
gah ne. upošteva ustavnih določb, ki d> Ke„ ie nismo dovol1 ,omalL od_ narekujejo, da nikomur ne sme biti tod rrellekrtera na§a narodna nesreča onemogočeno svobodno izražanje narodnosti, torej tudi ne. da vpiše narodnost v matične knjige. Ker tega v zveznem zakonu o matičnih knjigah ni, zato iz feb ril razvidno, kateri narodnosti pripada občan. Ustavno sodišče SR Slovenije je zato ugotovilo, da na tak način
v zgodovini.
„Svobodni pogledi na slivensko preteklost, sedanjost in prihodnost“ so si nadeli nalogo, da nam prinomoreio k čim večjemu rnozmnju svoie narodne usode. Prof. dr. Tine Debeljak velja
(poštnina ni vpoštevanaj. Drugod pa en dolar.
Tudi letos se bodo zbrali slovenski , izobraženci na študijske dni v Dragi.
NEZAPOSLENOST V JUGOSLAVIJI 'To bo Prl,lodnie£a 5-> c- m 7; septem-
: bra. Poleg sporeda predavanj bodo to
Po zadnjih virih v Jugoslaviji išče pot obhajali tudi 40-letnico usmrtit-zaposlitev 360.000 ljudi. Stopnja neza- ve slovenskih junakov — Bidovca, Mi-poslenosti znaša v vsej državi 9%. loša, Manšiča in Valenčiča, ki so jih Najnižja je - Sloveniji 3.5, najvišja pa ustrelili fašisti.
v Makedoniji 19.5 in v pokrajini Ko-j Sodelovanje je obljubil tudi ljub-sovo 26.7%. Zelo pa primanjkuje še ljanski pomožni škof dr. Stanko Grmič, gradbenih, strojnih in elektroinženirjev ki bo maševal v Dragi. Med predavate tehnikov, ekonomistov, pravnikov, j telji bo pa tudi znani siovenski psiho-kvalificiranih delavcev kovinske, grad-jlog dr_ Anton Trstenjak, bene te električne stroke. Ti odhajajo v tujino.
KOROŠKA
VEČER SLOVENSKE PESMI
tako pokazali domačim in tujim gostom lepoto slovenskega petja.
AVTOCESTA CELOVEC—BELJAK Pred kratkim je minister za grad-
V nedeljo, 2. avgusta so z lenim namenom, seznaniti tuje goste z obstojem te delovaniem slovenske narodnosti na Koroškem, priredili večer slovenske pesmi v T,cčch. Tu so nastopili aje otvoril 14 km dolgo cesto med Po-„Fantje okoli Baš^eua jezera“, pod j re£amj ;n Verberkom, ki tvori del avto-vodstvom Šimeia Trisnika. mošk: te ces^e Celovec—Beljak. Na otvoritvi so mešani zbor Danice pod vod-tvom Han- bili navzogj tudi deže!ni glavar Sima, žeja Kežarja, plesna sdmplna iz Sel (gUpan; okoliških občin ter predstavniki
izvajanje zveznega zakona o matičnih	V zdoms^nl ža ^ izr?*
febilgah privede do kršitve z ustavo
najboljših poznavalcev n°ae narodno
politične in kulturne preteklosti * oh-
„	dobiu med obema svetovnima volska«'*
^stavno sodišče ;SR Slovenije- je ^ po	y	v kawgn)u,
Zajamčdnih pravic občanov.
smo. kai boljševa sirar e i ni mogel napisati. Vsak, ki bo ‘to knjigo prebral.
nedavno na posebni seji razpravljalo o tem problemu in je odobrilo pismo, ki ga je posredovalo republiški skupščini, kjer ugotavlja neskladnost zveznega zakona o matičnih knjigah z zvezno matične knjige vpisoval podatek o na
__t____ •	____Ji ~	JiniMii A o TnrJnncfi
ustavo in predlaga v svojem pismu, da republiška > skupščina predlaga ¿vezni skupščini dopolnitev zakona o matičnih knjigah, po katerih naj bi se tudi v
rodnosti.
tlstavno sodišče SR Slovenije je storilo svojo dolžnost. Ali bodo kmuni-stični veljaki sprejeli te predloge?
ter ansambel slovenskih bogoslovcev iz Celovca.
Tako resmi kot plemi nastop?, so izzvali odobravanje v občinstvu, ki ie tu zasedel dvorano do 'zadrtega količka (mnogi so morali poslušati koncert od ¿uraJ!) V^aVa rosamezra. skupina S svolimj narodnimi rebrnimi ali plesi je nuhliko na^dršite. Končni bučen aplavz je odličen vtis le še potrdil.
Uspeh, ki so ga nastopajoči doživeli, naj jim bo vzpodbuda, da bodo nadaljevali svoje kulturno delovanje; a vzpodbuda tudi za druge slovenske pevske zbore in folklorne skupine po Koroškem, da bodo pospešili svoje delo in
sosednjih držav. Z izgraditvijo te ceste je Koroška utrdila svoj značaj prometnega križišča od severa proti Jugo-sleviii in Italiji. To je važno zlasti z vidika gospodarskega in turističnega prometa, kier važnost koroških cest Stalno narašča. Iz napovedi o nadali-rtiih načrtih je razvidno, da bo do leta 1975 mogoče priključiti koroško avtocesto na italiiansko. Zanimanje za podobno priključitev je veliko tudi s strani Slovenije, ki pa zaenkrat še nima niti podrobnejšega načrta. Priključili na hi radi na to omrežje cesto, ki vodi izpod Karavank skozi predor.
Po otvoritvi so se gostje podali na kosilo v Parkliotel v poreče. TJu'je de-
TRŽAŠKI ŠTUDENTJE V LJUBLJANI
Pred kratkim so v mesecu juliju obiskali Ljubljano maturanti slovenskih srednjih šol v Trstu. Priredili so jim sprejem v hotelu Bellevue. Nato so napravili izlet po Jugoslaviji in obiskali mesta Zagreb, Banjaluko, Jajce, Sarajevo te Dubrovnik. — Prav tako so obiskali Ljubljano maturanti slovenske gimnazije v Celovcu in nato nanravill izlet do Dubrovnika. Ob povratku so jim v Ljubliani priredili sprejem in poklonili knjižna darila, dekleta od 15. leta dalje ter fantje z
želni glavar Sima tudi izjavil, da ima stalno pred očmi dve obljubi, to sta: gradnjo poslopja za gimnazijo za Slovence v Celovcu in pa za Velikovško gimnazijo. Kot je našim bralcem znano, naj bi bilo poslopje gimnazije v predelanem vetrinjskem gradu, pa je nemški šovinizem to preprečil. V zameno so ' Slovenci dobili gori omenjeno obljubo, ki je doslej ostala v svojstvu take. Minister za gradnje kloser je opozoril, da se gradbeni načrti že pripravljajo in izrazi! upanje, da bi se dala ta dva projekta • čim prej uresničiti. Enako upanje navdaja tudi koroške Slovence.

m Ur** Z
SITI IN LAČNI SLOVENCI
Obtožba revščine v Sloveniji
V	zadnjem času se dosti govori (a malo naredi) o zaostalih deželah sve-ta.V Aziji, Afriki, Južni in Srednji A-meriki so celi predeli, kjer ljudje nimajo dovolj hrane in živijo tudi v drugačnem pomanjkanju. Več kot polovica človeštva strada, medtem ko nekateri bogataši ne vedo, kaj bi si še privoščili.
Nobena dežela, naj bo še tako napredna, ni enakomerno razvita. Pozornost vzbuja dejstvo, da so pri mnogih zaostala južna področja (na primer Italija, Francija, Španija, Združene države Amerike itd.). Tako je tudi v Jugoslaviji, ki velja kot celota za deželo v razvoju. Iz 'Slovenije stalno odteka denar na jug, kar zavira napredek naše domovine.
Slovenija je bila že v predvojni Jugoslaviji in je tudi v sedanji najbolj razvita kljub izkoriščanju. Slovenci ne predstavljajo niti 10% vsega jugoslovanskega prebivalstva, k narodnemu dohodku pa prispevajo približno 15% (prejšnja leta še več). Narodni dohodek prebivalca je bil v letu 1967 v celi državi malo več kot polovica narodnega dohodka v Sloveniji. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da precejšen del tega narodnega dohodka ne ostane v Sloveniji in zato naši ljudje ne živijo tako dobro, kot bi kdo sklepal iz podatkov.
Slovenija je bolj razvita kot druge pokrajine Jugoslavije le, če jo vzamemo kot celoto, če pa jo primerjamo s katero najnaprednejših zahodnoevropskih držav, je še zaostala oziroma ne dovolj razvita. Pa tudi v Jugoslaviji ne prednjači v vseh pogledih. Slovenci imamo relativno najmanj študentov na univerzi in najmanj diplomantov na glavo prebivalca v državi. Včasih pa smo imeli največ izobražencev! Slovenija ima najbolj zastarele stroje, ker so nove tovarne postavljali predvsem drugje.
V	začetku je rečeno, da ni nobena dežela enakomerno razvita. Tudi Slovenija ni izjema, šele pred nekai leti so začeli javno priznavati to žalostno dejstvo, naredili pa niso skoraj ničesar za izboljšanje položata. Razlika med posameznimi deli naše domovine je zelo velika, saj je na primer narodni dohodek na prebivalca v naboli razviti občini štirinaistkrat večii kot v najboli zaostali (Lenart v Slovenskih goricah). Drago Jančar pravi v knjigi „Siti in lačni 'Slovenci“, ki je izšla v Mariboru, da so nri nas cela območja vsakršne bede. kjer liud;e živijo iz rok v usta in le od daleč nrihaiaio k njim odmevi o tem, kako živi gospoda v mestih.“
Zemljepis revščine
Kateri so nerazviti predeli Slovenije? Z razliko od drugih dežel so za-
ostali predvsem vzhodni, južni le deloma: vse Prekmurje, štajerska ob slovensko-hrvatski' meji ter skoraj vse Slovenske gorice ter področja ob Muri do jugoslovansko-avstrijske meje, vzhodni del Dolenjske ter nekateri njeni osrednji predeli (občine Trebnje, Ribnica, Grosuplje) ter tudi del Notranjske (občina Logatec). Ti predeli so pod jugoslovanskim povprečjem, ljudje tu živijo slabše kot poprečno v državi. Do te ugotovitve so prišli na podlagi narodnega dohodka na prebivalca. Če bi upoštevali še druga merila, se slika ne bi dosti spremenila. Ta del Slovenije predstavlja približno 20% njene površine in tudi 20% prebivalstva, če pa bi gledali na slovensko povprečje, bi morali dodati še precej procentov.
Ta nerazvita področja so pretežno kmečka. Ponekod ni nobenega industrijskega podjetja (na primer Kozjansko, Haloze). Asfaltiranih cest skoraj ni, še elektrike ne povsod. Mnogo hiš je zapuščenih, videti je stare, slabo oblečene ljudi in raztrgane otroke. Odrasla mladina je skoraj vsa pobegnila v mesta in v tujino. Med ljudmi vlada tudi duhovna zaostalost, zaradi predolgega trpljenja so kar otopeli. Te pokrajine so gosto naseljene, vendar prebivalstvo ne narašča zaradi odseljevanja.
Če se vprašamo po vzrokih za to žalostno stanje, moramo najprej priznati, da so bili ti predeli nerazviti še v Avstriji in tudi v stari Jugoslaviji. Ko je po 1. 1945 komunistična stranka prevzela oblast, se seveda položaj ni zboljšal, tudi v gospodarskem pogledu ne, ampak poslabšal, saj so se rdeči naravnost trudili, kako bi uničili ramo-stoinega kmeta, „sovražnika socializma“. In mnogi (zlasti v gorskih vaseh) so jim med revolucijo pomagali! Janez Rotar pravi v navedeni knjigi (stran 38/59): „Po vojni so pritisk v obliki obvezne oddaje, visokih davkov (o katerih so prej govorili, da jih ne bo), rubežni, ki. so bile glede živino in opreme bolj neusmilicne le še v stoletju valptov in biričev, in v veliki meri tudi pritisk zaradi kmetovega konservativnega religioznega čoe.tvovmia polagoma popolnoma razkrojili nekda-nio kmetovo socialno zaves*. Kmet io bil deiansko edini izpostavljen različnim pritiskom in šikanam. čisto brez pravne zaslombe in tudi popei-oov-o brez socialne in zdravstveno zaščite.“
Brezno med prebivalstvom
Kmet nima denaria, ker ne more ugodno prodajati svojih pridelkov. S tako imenovanim socialističnim sek-toriem, ki uživa razne ugodnosti, nima enakopravnega položaja. Agrokombinati in državna posestva, delajo večkrat, z izgubo, ki pa io pokriva vsa družba, medtem ko kmetu nihče ne Med kmetom in potrošnikom je tudi
preveč posrednikov, ki vsi bolj zaslužijo kot on. Razen tega je tržišče precej negotovo. V zadnjih letih so cene reprodukcijskega materiala in industrijskega blaga zelo porastle, kmetijski pridelki pa so ostali pri isti ceni ali pa so se še pocenili. Danes živijo dostojno življenje le tisti samostojni kmetje, ki imajo posestva blizu večjih naselij, kjer lahko prodajajo svoje pridelke in obenem zaslužijo še s kakšnim drugim poslom.
Med mestom in vasjo-je velik prepad v vseh ozirih, tudi v miselnosti. Celo nekateri občinski funkcionarji na tem področju nimajo razumevanja za te nesrečne ljudi, ki si sami skoraj ne morejo pomagati. Jančar ugotavlja, da je splošna brezbrižnost Slovencev do teh revnih krajev naša najhujša revščina. To je na dvoje prerezan svet, ljudje so si tako tuji med seboj, da na tem košču zemlje doživljamo krizo sveta v malem. Jančar pravi: „Našega naroda nihče ne načenja od zunaj tako zelo. kakor se razkraja sam v sebi. Nrša zavest je vse prej kot kristaliza-ciia teženj našega naroda; ali je večer-niška ali pa univerzalistična. Popolnoma nezmožni pa smo to strahovito razpoko premostili in ustvariti sintezo obeh „tipov“ slovenske narodne zavesti“. Mnogi liudje v mestih in .razvitih kraiih kažejo le turistično-folklomo miselnost nri ocenjevanju kmečkega življenja, dejanskega položaia pa ne poznajo ali pa ga nočejo videti.
Zavore delujejo v Beogradu
Književniki, publicisti, sociologi in časnikarji, ki so obiskali najrevnejše kraje na štajerskem in potem opisali svoje vtise ter ugotovitve v knjigi: „'Siti in lačni Slovenci“, navajajo kot vzroke zaostalosti poleg podedovane zaostalosti tudi ignorantski odnos do razvitosti (kar je posledica premajhne izobrazbe), nemarno in nerazumljivo gospodarsko oziroma kmetijsko politiko (nekateri trdijo, da kmetijske politike sploh ni bilo), neizkoriščene možnosti, pomanjkanje sposobnih ljudi; razdrobljenost posestev, kar onemogoča donosno obdelovanje s stroji itd.
Nekateri se vprašujejo, kaj bi se dalo narediti za dvig teh predelov. Predlagajo, da bi z javnimi krediti zgradili najprej ceste, šole, zdravstvene postaje, izvedla popolna elektrifikacija, se pravi, zgradili najprej infrastrukture, potem pa bi pokrajine lahko počasi industrializirali. Težava bo ne samo zaradi pomanjkanja karitala, ampak predvsem zaradi pomanjkanje sposobnih ljudi, zlasti strokovnjakov. Teh manika tudi drugje v Sloveniji. Znano je, da je večina vodilnega kadra v slovenskem gospodarstvu premalo izobražena in da je ta kader tudi hudo zasidran na svojih mestih, mlajši pa cd-
Pred volitvami predsednika v Čilu
Dopis, ki smo ga prejeli iz čila z datumom 20. avgusta nazorno opisuje tamkajšnji položaj. Mi bi le pripomnili, da pač na latinskoameriške krščanske demokracije ne moremo gledati enako kot na evropske. Dopis se glasi:	yili jfc| j'./ ' c j j;	,
Dne 4. septembra bodo volitve, kjer bo ljudstvo izvolilo predsednika republike za prihodnjih 6 let. Volilna propaganda je zelo močna, pa tudi lažniva in polna nasilja. Vse stranke se zavedajo, kaj bo pomenila odločitev naroda za bodočnost dežele.
Za predsedniško mesto se potegujejo trije kandidati: Salvador Allende, Radomiro Tomič in Jorge Alessandri.
1.	Salvador Allende gre že tretjič na volitve kot predsedniški kandidat. Je socialist in nekateri trdijo, da je tudi član framazonske lože. Z njim gredo levičarske stranke, zlasti komunisti. Jasno je, da je njegov program čisto v rokah rdečih, ki bi imeli v slučaju izvolitve v rokah vsa važnejša mesta v državni upravi. Če bi v začetku res bilo še kaj svobode in če bi pustili strankam njihovo delovanje, je pa gotovo, da bi komunistična stranka napravila državni udar in čile bi postala druga Kuba. Volivna propaganda, ki jo uporablja Allende, je zelo strupena in polna laži. Nevedni delavci, ki jim obljubljajo raj na zemlji, da bodo oni lastniki podjetij itd., kaj hitro nasedejo tej propagandi. Vsi napovedovalci pravijo, da bo Allende zasedel drugo mesto pri volitvah in da je celo nevarnost, da dobi volitve. Allende je napovedal, da bo podržavil vsa privatna podjetja, da bo ukinil vse privatne banke, da bo zatrl privatno katoliško in nekatoliško šolstvo, torej program-, ki ga izvaja v Kubi Fidel Castro. Večkrat citira na volivnih shodih Fidela Castra in raj, ki ga imajo na Kubi. Ko je pred dnevi sam Fidel Castro priznal svoj polom po 10 letih, odkar je na oblasti, je bil Allende in njegovi v silnih škripcih in marsikateri volivec ne bo Volil zanj, ko je bil že odločen, da mu da svoj glas.
2.	Radomiro Tomič je kandidat kr-
hajajo v tujino, kjer najdejo primernejše službe in boljše plače. Nam je povsem jasno, da so takšnega stanja krivi predvsem komunisti, ki hočejo povsod imeti vodilne položaje, četudi so drugi sposobnejši. Razen tega v Beogradu stalno zavirajo razvoj Slovenije v škodo južnim in vzhodnim predelom Jugoslavije. Pri tem so prav pridno pomagali (in še pomagajo) razni slovenski partijci, ki so v resnici narodni odpadniki, četudi se še priznavajo za Slovence. Vendar je zadnja leta v Sloveniji vedno večji odpor proti izkoriščanju in zdaj se čedalie več razpravlja o bodočem razvoju naše domovine, ki mora dohiteti najnaprednejše dežele na svetu.
Pospešen razvoj najbolj zaostalih predelov v Sloveniji je ne le gospodarska nuja, ampak tudi socialna oziroma moralna dolžnost Slovencev.
ščansko demokratske stranke. Njegovi predniki so prišli v Čile iz Dalmacije. Pa nima čiste hrvatske krvi, temveč je mešanica Dalmatinca in Latinca. Tomič je nevaren človek. Je silno ambiciozen tip, izredno sposoben govornik in predvsem demagog. In kar je važno, je Titov osebni prijatelj. Večkrat je bil na obisku v domovini svojih prednikov in Tito ga je gostil in mu napi-jal kot svojemu prijatelju. Že to nam je dovolj, da vemo, kam gre Tomič. Večina misli, da bo prav malo razlike med Allendejem in Tomičem. Oba rde-čkarja. In to bo morda prav tisti moment, ki bo odločil dne 4. septembra, ker se bodo rdeči volivci razdelili med Tomičem in Allendejem. Veliko krščanskih demokratov ne bo volilo za Tomiča, ker se ga boje in vedo, da bo zapeljal državo po isti poti kot Allende, da bi postala druga Kuba. Zato skoro vsi napovedovalci dajejo Tomiču zadnje mesto. Levo krilo krščanskih demokratov se bo razdelilo med Allendejem in Tomičem. Desno krilo pa med Tomičem in Alessandrijem.
3.	Jorge Alessandri, katoličan, gre drugič na predsedniške volitve. Od leta 1958 do 1964 je bil predsednik čilske republike. Večkratni poslanec in senator, odličen gospodarstvenik, eden od vodilnih v papirnici Puente Alto, kjer skoro nikoli ni bilo stavk, ker Alessandri je vedno znal biti dober poznavalec in tolmač svojih delavcev. Vsi nasprotniki se boje Alessandrija, ker ga poznajo kot energičnega človeka. Jasno, da ga nasprotne stranke blatijo na vse mogoče načine, vsak teden oznanjajo v svojih listih, da se je odpovedal kot predsedniški kandidat. Toda iz njegove prejšnje predsedniške dobe mu ne morejo očitati nobene poneverbe. Jorge Alessandri je odličen demokrat in, kar je glavno, dober gospodarstvenik. Njega podnira nacionalna stranka, to so podjetniki, kmetovalci in vsi neodvisni ljudje. Predvolivne statistike mu dajejo prvo mesto: 41%. Vsi vemo, kaj bi pomenila zmaga Tomiča ali Allendeja. Zato so pravi demokrati pristaši Alessandrija. Ali ni velika tragika v tem, da stranka krščanskih demokratov leže v rdeče vode? So to naši Koebekovci ip Breclji, z eno besedo, krščanski socialisti, ki se niso iz zgodovine zadnjih let ničesar naučili. Misliio, da ko pridejo na oblast, da bodo spreobrnili komuniste; pa iz drugih dežel bi se morali naučiti, kako so povsod komunisti svoje spremljevalce, ki bi iim lahko rekli koristna budala, „nadmudrili“ in sami prevzeli oblast v roke.
Vsi upamo in pričakujemo, da bo dne 4. septembra z veliko večino izvoljen za predsednika republike Jorge Alessandri, da se tako v tej deželi ohrani demokracija, red in svoboda.

Latinska Amerika v Kardeljevih očeh
BURŽUJSKA TURNEJA IN SAMOPROPAGANDA
Gledal je le na politične koristi
Nedavno, kot smo v našem listu takrat poročali, se je Edvard Kardelj mudil v treh državah Latinske Amerike. Te so bile čile, Peru in Mehiko. Posebna situacija teh držav je precej jasno kazala na namen tega potovanja, to je, na politično ribarjenje v prid titoizma in mednarodnega komunizma na sploh.
S svojega obhoda, ki naj bi imel značaj trgovsko gospodarskega, Kardelj ni prinesel v Jugoslavijo vidnih uspehov. Je pa propagandno precej uspešno deloval. Tudi si je od blizu ogledal področje, na katerem se trenutno bijejo razni idejni tokovi, in na katerem imajo interese praktično vse imperialistične države.
Ob povratku v Beograd je Kardelj svoje vtise o Latinski Ameriki obrazložil po televiziji, v oddaji „Aktualni
„Reformizem povsod“
Kardelj najprej hvali kakovost in količino „naprednih sil Latinske Amerike. Znana je njihova moč in odločnost“. A teh sil ne zna prav opredeliti, oziroma, jih postavlja zdaj v vlado, zdaj v opozicijo, ali v delavske stranke, ali pa v politične grupacije. Seveda mora pohvaliti čilske krščanske demokrate, perujsko vojaško vlado in mehiško vlado, nato pa ugotavlja, da je reformizem opaziti povsod, celo v voj'
ski in Cerkvi. A vse skupaj postavlja pač na zgrešena stališča, ko „reformizem“ Cerkve pripisuje le želji po vplivu j nad ljudstvom, in ne resničnemu inte-! resu dati človeku dostojno življenje. Kardelj vidi le, da je „mnogim pripsd-. nikom klera, tudi tistim, iz najvišje hierarhije, postaja jasno, da cerkev ne more računati z vplivom med ljudskimi množicami, če se bo povezovala z oligarhijo...“
Nato se Kardelj spravi na to, kar on imenuje „ultralevičarski radikalizem“, ki da ga v Latinski Ameriki oh- ^ sojajo vsi. celo komunisti. Ta radik-li-zem naj bi izhainl iz „velike množice obubožanega prebivalstva na vasi in v predmestjih, ki je brezposelno ali malo zaposleno.“ Nova napaka (ponovno hotena?), ko je po vseh teh deželah dovoli znano, da se prav ubožno prebivalstvo kaj malo zanima za levičarstvo in radikalizem, in lih mnogokrat niti vsi napori komunističnih agentov ne morejo spraviti v kaka prevratno dojenja. Res pa ie to. da s’mha levica (kot skrajna de-viea) r-bP—ta mmje elemente v pretežno sredniom. če v» višiem sloju, zlasti po univerzah. Ta „ultralevičarski radikalizem“ je zanj negativen pojav, ker je škodljiv za boj delovnega razreda in naprednih sil, ker je ne samo brezperspektiven, temveč tudi krepi moč reakcionarne desnice. Seveda Kardelj te misli bolj zavija in jih večkrat postavlja na usta latinsko-• ameriških komunistov.
Nacionalizem po jugoslovanski zamisli
Za Kardelja je eden pozitivnih pojavov tudi latinskoameriški nacionalizem. A pojmuje ga precej po svoje. Zanj je nacionalizem to, da se latinskoameriške države med seboj povezujejo za enoten nastop proti zunanjemu izkoriščanju. Navajen na jugoslovanske pojme nacionalizma, kjer je vsak poudarek posameznih narodnosti že ožigosan kot šovinizem, zelo mirno govori o nekem „kontinentalnem nacionalizmu“, ne da bi upošteval dejanske okoliščine kontinenta, ne razmerij med posameznimi državami. V en in isti koš meče gospodarske, trgovske, politične in socialne, pa še tehnične in kulturne stike in povezave med narodi. Res je v zadnjem času sodelovanje med posameznimi državami, a nacionalne razlike, prav „latinskoameriški nacionalizem“ so prej ovira kot pa pogon na tej poti.
Kardelj seveda tudi ni mogel mimo samohvale samoupravnega sistema, sai so ga prav v obiskanih deželah prikazali kot ideologa tega sistema. Po njem naj bi težile zlasti „napredne sile“, sai „so prav za te sile naše izkušnje iz samoupravljanja in samoupravne demo-kraciie zelo zanimive“. Resnično je v južni Am°riki precej zanimanja za samoupravljanje. A zlasti' zaradi tega. ker o p;em ni jasne.predstave. Mnogi čl-rp-t jo razprave. ki krožilo po sindi-k-lnih in drurih reviiah. kažejo le določene st—ni ramo”rrnvljania. medtem ko • uartiiska kontrola nad sistemom ostaja v senci. TV» pnia-nost je gotovo Kardeli med svojim obiskom še povečal, saj ima Jugoslavija nadvse velik inte-
res ta sistem izvažati kamorkoli, zlasti v razburkane države Latinske Amerike.
Neuvrščenost
„Veliko latinskoameriških držav se čedalje bolj zanima za politiko neuvrščenosti,“ je med drugim izjavil Kardelj. To pretežno drži. A ne v smislu, ki mu ga za jugoslovansko publiko hoče dati Kardelj. Pojem, ki ga imajo doma o neuvrščenosti, je pojem bloka, ki naj bi ga med Ameriko in Sovjetijo vodil Tito. S to neuvrščenostjo večkrat doma bombardirajo javno mnenje po časopisih, radiu in televiziji. Zato jugoslovanski pojem neuvrščenosti za Latinsko Ameriko ne drži. Pač pa se te države, sicer deloma omejene po veliki gospodarski odvisnosti, zelo jasno postavljajo na stran neuvrščenosti, kar stalno dokazujejo tudi v Organizaciji ameriških držav in v raznih medameri-ških organizmih, pa tudi v Organizaciji združenih narodov. Pač pa te države vedno trdno stojijo na strani svobode in demokracije, če-ar seveda nikekor ne meremo reči o Titovem režimu. Vsako iskanje sličnosti je v tem primeru nerealno.
Pogleimo pa še razmerje (zlasti na trgovskem roli”, kar v govoru najbolj "cpjma KardeBn) med Jugoslavijo, in Latinsko Ameriko. .O političnem uspehu potovanja ni bilo besedice, razen praznih fraz. Kardeli. vztraja pri možnosti večin trgovske izmenjave. Na tem no-liu bo stvar boli problematična. Težko bo Jugoslavija. konkurirala s opnami in' kvnlimm. Jugoslovanska plavajoča industrijska razstava, k? h» rred kratkim1 obiskala več držav Latinske Amerike,
| ni bila na višku, da bi po njej lahko sodili lahek uspeh. Poleg tega je skupni latinskoameriški trg, čeprav v povojih in s precejšnjimi težavami (prav zaradi prej omenjenega „kontinentalnega nacionalizma“) vseeno dejstvo, ki \ se bo počasi ustalilo in ukoreninilo. In | npr. Argentina lahko vsaj enakovredno konkurira z jugoslovanskimi izdelki v kakovosti, še boli pa v ceni. Sodelovanje se deiansko lahko ouazi le na rudarskem področiu. Za daljšo dobo tudi ni večjih izgledov.
Za konec
Kardeljeva izvajanja so za nas, ki položaj od blizu poznamo, nejasna; Razen če jih gledamo v luči samopropar gande za jugoslovansko uporabo. Kb namreč govori o naprednih silah, ne definira katere so, ne kakšni SO njihovi cilji ali nameni. Ne opredeli lih ne na političnem ne na socialnem niti na gospodarskem polju. Vse skupai izzveni kot neko prazno mahanje po zraku;
Je pa še nekaj drugega. Kardeli kaj malo omeni socialni problem T.ntinske Amerike. Ne trna pokazati na glavnega krivca (ameriški kapitalizem in domača nemarnosti. Kritizira skrajne'revo-lucionarie. čenrav se njihove metode ne morejo primerjati z metodami; jugoslovanske komunistične resolucije med vojno (ne da bi v tem evolueinnj—j( sai opravičuje vsa gverilska grozodejstva v Aziji). Skratka; človek ima., ob braniu niegovih Izjav-vtR1 ¡da iih. bom d-rin. tipičen malomeščanski; huržnj, kri se ie ravnokar vrnil s turictično-nojis tične tumeie. To svojstvo; Edvard del j tudi nehote in nevede zavzema. <■
'Seznanil sem se bil. po naključju, ne vem več, kje in kako, š starim gospodom, vpbkojenim profesorjem. Kako se je pisal, sem pozabil, ime pa mu je bilo Matevž. Sešla sva se pozneje še večkrat v prijazni krčmi zunaj mesta, kamor je zahajal ob lepih dnevih, da „si razmaje te vražje noge“. Bil je v mnogih ozirih spodoben in celo prijeten gospod. Precej rejen, že nekoliko osivel, zalitih lic in drobnih, mežikajočih, dobrodušnih oči, ki jih je skrival za črnimi naočniki, kadar je brila burja, ali se mu je bleščalo. Malo preveč zgovoren je bil; teklo mu je kar tako, brez napora, tudi brez vsake prave smeri; zdaj se je obrnilo na levo, zdaj na (lesno; in če je kdaj nenadoma zadel ob plot, ds; ni mogel čezenj, se je brez skrbi in zadrege vrnil po prejšnji poti, kakor da se ni bilo pripetilo nič nerodnega. Poslušal sem ga rad in vemo, kadar je pripovedoval o davnih časih, o' ljudeh, ki so jim živela komaj še imena, o tistem življenju, ki se nam, hlastno in slepo živečim, zdi samo še kakor napol zabledela podoba na steni, kj pa vendarle živi v naši krvi ter nam naskrivaj narekuje besede in dejanja. Ob takih urah sem slonel za mizo tih in zamaknjen. Res je bilo treba včasih zaradi ene samo jagode lomiti in sekati goščavo besed; ali v naših krajih se človek takemu opravilu že zgodaj privadi.
Nekoč., me je povabil s seboj v mesto; rekel je, da ima doma imenitno sfaro slivovko. Šel sem rad, ker sem bil radoveden, kako domuicjo stari samci. Sjtgnoval je v svoji hiši. velikem, starinskem poslopju z. obširnimi, mračnimi vežami, strmimi stopnicami in vlažnimi hodniki. Zdelo se mi je. da sem že videl to hišo — tam kje v starih povestih. Tudi stanovanje samo je .bjlo mračno, dišalo je v njem po plemobi in vse je bilo kakor s pajčevinami premreženo. Pohištvo je bilo iz davnine, mrko in pusto, nekako zakrknjeno, brez besed in brez smehljaja.
Ko je gospod Matevž zaprl duri za nama, se je ozrl po izbi s srečnim, veselim pogledom, lica so mu žarela in zakrilil je z roko.
„To je moj dom, gospod pisatelj... moja kajbica, gospod pisatelj!“
M;alo neprijetno mi je bilo, da me je neprestano klical za gospoda pisatelja; hotel je poudariti, da on, razumen človek, ve in uvažuje, kaj se to pravi, pisatelj; in tako je ozaljšal z „gospodom pisateljem“ sleherni stavek; če. ga je bil pozabil ko j ob začetku, ga je privesil koncu, da bi ne bilo zamere.
„Moja- kajbica!“ je ponavljal, mežikal .ter si mel roke. „Ali se vam ne zdi, gospod pisatelj, da človek... no ...takorekoč... da svoje srce odklene, kadar odklene duri svojega doma?...“
Pogreznil sem se v naslaniač. kler je morda pred sto, leti. v dneh Napoleonovih, sedel mladenič, ded gospoda Matevža, ter sanjal o slavni Iliriji.
„Ne zamerite, gospod pisatelj!“ je rekel gospod Matevž ter je stopil v drugo sobo. Ko se je povrnil, je bil ogrnjen v rdečežolto haljo, kakor so jo nosili dedje, na glavi je imel rdečežolto čepico z bingljajočim čopom; prinesel je veliko steklenico in dvoje čašic.
„Pokusite!“
Ivan Cankar:
GOSPOD MATEVŽ IN NJEGOVA ZGODBA
Slivovka je bila res imenitna, koj mi je pognala ogenj v lica. Gospod Matevž je zatisnil oči, ko je pil, nato j pa je počasi in očitajoče zmajal z ] glavo ter se trpko nasmehnil, j „Kaj pijo ljudje dandanašnji, moj Bog, kaj pijo! In za kakšne denarje? Naročite slivovke, gospod pisatelj — | kaj vam bodo dali ? Gnojnice, ne za- j merite!... Tole mi je prinesel moj brat, tam s polhovgraških hribov...“ i
j Pomolčal je; njegove misli so se bile najbrž kar nenadoma napotile v tiste kraje, kodar je nekoč prepevaje hodila njegova mladost. Moten in sanjav je bil njegov pogled, vzdignil se je bil ves zamaknjen proti stropu, nato je romal križem po stenah ter se vzdramil ob podobah, ki so visele tam.
„To je umetnost!“ je pokazal s prstom gospod Matevž. „Toliko govore dandanašnji o umetnosti... pa če pogleda človek te reči, te nove, kaj vidi? Zadnjič sem si bil ogledal podobo, ki so jo tako hvalili — in kaj je bilo, kaj pravite, gospod pisatelj ? Kozolec je bil, čisto navaden kozolec, še celo prazen kozolec in človek je moral stopiti za tri klaftre nazaj, da je mogel razbistriti, če je tisto res kozolec, ali če ni skladovnica drv... Kaj pomeni kozolec in čemu ga je treba slikati? Ali vas navdušuje, navdaja z občutki... prazen, podrt kozolec? In kako bi ga obesil na steno, v kakšen okvir bi ga vtaknil? Podrti kozolec, pa zlat okvir!
... Glejte tam, gospod pisatelj — Benetke in doževa palača! Vse resnično ... prav kakor je... ali ste že bili v Benetkah? — In tam... naše planine! S prstom vam lahko pokažem, kateri je ta ali oni vrh; umetnik jih je bil zadel, razvrstil in premeril skoraj boljše kakor fotograf!... Ali tam, glejte — beduini v puščavi! Kar vročica oblije človeka in zažeja ga, če jih pogleda!... Tukaj so ideje, človek nekaj vidi in nekaj občuti —- kaj bi občutil ob kozolcu?“
Po stenah so visele podobe v širo-j kih, pozlačenih, že oprašenih okvirjih, t Podobe, kakor jih ponujajo popotni j Židje od hiše do hiše in od vasi do vasi. Gospod Matevž jih je ogledaval povrsti, časih je zatisnil eno oko, z drugim pa je veselo pomežikaval.
„Ste brali o tistem umetniku, gospod pisatelj ?“
In pripovedoval mi je o znamenitem grškem umetniku, ki je naslikal grozdje tako vemo, da so ga prišli vrabci zobat.
„To je bil umetnik... križ božji, to je bil umetnik! Dandanašnji... kje je umetnost dandanašnii?“
Zmajeval je brikostno z glavo ter je točil.
„Pijte, gospod pisatelj... zares imenitna slivovka... od mojega brata, polhovgraških hribov!... In kako je z našimi pesniki dandanašnji? Bog | se usmili! Idej ni, idej, gospod pisa-| tel j! Kje je Lovro Toman, kdo ga še
pozna? Ta je imel toliko idej, toliko 1 idej!“
Gledal je zamišljeno proti stropu; 1 čisto motne, od spominov zasenčene so bile njegove oči. Zelo je bil ginjen in dolgo ni izpregovoril. Poznal sem to njegovo ginjenost in sem jo molče spo- | štoval. Obšla ga je časih kar nenadoma, brez povoda, kakor obide nekatere ljudi, kadar si domislijo, kako lepo in žalostno bi bilo, če bi, recimo, le- i žali zdajle na mrtvaškem odru, tihi, bledi, nepremični.. . ter bi se razlegalo po hiši ihtenje, razlegale se brezupne prošnje: „Vzdrami, oj vzdrami se!“ in tako dalje...“
Ozrl se je name z resnobnim, mi-lobnim smehljajem, pa je koj umaknil pogled; vse je kazalo, da bi rad povedal nekaj prav posebnega, kar ni maralo kar tako iz ust; nagnil sem glavo bliže k njemu.
„Gospod pisatelj!“ je izpregovoril tiše, skrivnostno, „snov bi imel za Vas...“
Presunilo me je neprijetno; kajti že od nekdaj sem se bal ljudi, ki nosijo snovi s seboj.
„Saj vem, gospod pisatelj, da imate v izobilici takih reči, da vam jih ni treba, takorekoč, na posodo jemati; ali ta ima idejo, ima nekaj takega... nekaj svojega... ima poezijo!... Zadnjič... to se pravi, lansko jesen... sedim pred kavarno, pa se prikaže pred menoj človek, čisto neznan. „Dober dan, Matevž!“ me pozdravi. „Dober dan,“ pravim jaz. „Nimam časti, gospod...“ in tako pravim jaz. On pa v smeh. „Kaj, ali več ne veš, kako sem te bil naklestil vsak večer, za ro-večerek, in kako sva hodila vsako jutro k maši z našo staro . Moto. z jezikavo, bradavičasto?“... „Križ božji!“ moj sošolec bil, moj sedomovnik! Raz... Rap... Rat... No, seveda se koj napotiva v krčmo in tam mi pripovednic nadolgo in naširoko o svojem življenju. Ko je bil dovršil študije, se je preselil v Ameriko. Tam se mu ie godilo spočetka prav slabo... tudi delnico ie izgubil, odrezali so mu jo bili tik ob rami. tako da mu je prazen rokav binglial ob životu... navsezadnje je neznansko obogatel. No... sčasoma se mu ie zakopmelo po domovini... sam ie bil pač. no... in tako...“
Gospod Matevž se ie prekinil, zgodba se mu je bila zateknila, kakor da se je bila izgubila v pesek; natočil je obema, sam pa je izpil tako hitro, da mu je kar-Ua kanila v sivo bradico ter tam obvisela.
..No, ko je nrišel v domovino, je bil tulec še boli kakor v Ameriki... Zakai, go^ood pisateli, tujec ie človek na tem ali onem kralu, na se lahko udomači, ker zemlia mu že beži izpod nog: toda človek pride in se razgleda — kr?ii so še tam. časov na nič več. ne tistih, ki ilh ie iskal in o katerih ie v svoii nespameti mislil, da so še zmerom tam. Best prsti. lahk0 soravite v o’-dm gospod pisateli, trenutka pa nobenega!... No... in tako!
nje! Vzdignil jo je, pritisnil jo je k sebi ter je rekel: ‘Gospodična’, je rekel, ‘jaz sem... Raz... Rap... Rat... no... morda se še spominjate mojega imena, le tak zdaleč. Mnogo sveta sem pre-romal, veliko bogastva pridobil, toda
mu je bilo - kam bi šel drugače, >ave sreže le nisem našeL M°je srce nego na pokopališče? Bilo pa je blizu ie sirota’ kakor Vi’ gospodična, zato Vseh svetih. Hodil je od gomile do «bčuti tolikanj bolj te Vaše solze in to
i j i	»i i-i vašo bridkost. Da niso ze osiveli moji
gomile, ogledoval spomenike, bral na- •
-r> i ^	• lasje, bi jaz sam... no... tako pa si
piše, neznana imena. Pred skromnim, ...	. _	v	y .
, .v	i . , ,.	izberite pridnega m poštenega zenma
vegastim križem, gospod pisatelj...	,	.
po svojem srcu m preudarku. Jaz pa...
Nekako sramežljivo in plaho me je ne zamerite, gospodična... jaz pa sem pogledal in beseda ni hotela naprej. Ko yam bd namenil to skromno doto, da je govoril dalje, se mi je zdelo, da be- vas obvaruje skrbi in da se spomnite re naglas priučeno šolsko berilo.	včasih tudi name!’ In je posegel v suk-
„Pred skromnim, vegastim križem njo ter ji izročil hranilno knjižico na je ugledal mladenko, ki je tam kle- nieno ime, za celih... no, za celih pet čala ter pobožno molila. Bila je lepa tisoč goldinarjev... Lahko si mislite, mladenka, toda skromno oblečena. Ko gospod pisatelj, kako je ginjena, vsa je domolila, je položila na gomilo po- v solzah pokleknila predenj, in mu ponižne cvetke, kakor jih je bila nabrala ljubovala roke! On pa je samo rekel: spotoma, ter je šla, ne da bi sem kam ‘Zbogom, gospodična, molite zame!’ —-ozrla. Gledal je dolgo za njo; in kakor In ko se je okrenil, je tudi njemu zdrk-bi rekel, vse ga je nekam čudežno nila vroča solza po zagorelem licu...“ presunilo. Stopil je k tisti gomili; tam, j „No... gospod pisatelj, ali ni to... na skromnem, vegastem križu pa ni ajj n; prav primerna, čedna snov... ?“
bilo ne imena, ne letnice. In se je j T ,	,	...	,,
’	,	,.v-	1 Izkazalo se je, da je zgodba ze pri
napotil zamišljen s pokopališča, s kraju> da takorekog vse treggilo v
trdnim namenom, da, gospod pisatelj, ^ Bfl gem y zadregJ( nisem vedcI>
s trdnim namenom.. . “
Ozrl se je name od strani, kaj da si pač mislim: že takrat so bile solze
kaj bi rekel, da bi ga ne užalil.
Ker mi tudi slivovka ni več teknila,
„ v , .	,	.	sem kmalu vstal ter se poslovil. Že na ,
v njegovih očeh in roka se mu je tre- ,	.	.	.	, ,	, ... v .
,	.	stopnicah pa me je začela grabiti cud-
sla, ko je točil.	I ■ .	, , .	...	. ...	..
na jeza, da bi se bil najrajši povrnil
„No, drugi dan se je spet napotil na ter povedal staremu solzavemu gobe-
pokopalisče, ob tisti uri. In kaj je za- zdalu nekaj prav gorkih.
gledal? Prav tisto žalobno mladenko obl	„ .-
b	,	■	, . | „Kdo je bil tisti Raz. .Rap.. .Rat?
prav tistem skromnem, vegastem kri- „ .	. .	.	..	.
.	’	. Focemu je sel v Ameriko in pocemu
žu. 'Stopil je bliže. Ni se ozrla nanj, molila je in solze so ji tekle po licih. Takrat se mu je hudo storilo. ‘Gospo-
se je vrnil? Odrezali so mu bili desnico — kje in kako? Ali je bil delavec
........ , ,	.....	,	... in se je ponesrečil... in kako je torej
dicna, je rekel spoštljivo, gospodič- .. , ,	,	,	„ T
y’ _	__ prišel do bogastva? In ce je res lzgru-
na, če morem kaj, če morem kaj, no...
bil desnico, kako je tedaj na pokopa-
sploh... po kom žalujete, gospodič- ....	,	,	.	.
„	, „	liscu polagal roke na rame ter jih dal
na?...’ ‘Po materi,’ je rekla; je rekla ,	...	.
VI	.	. celo poljubljati? In tiste skromne Cvet-
in je sla Njega pa je vsega presuni- k ki jih je bila mladenka nabrala
lo, tako da je stal tam... no— do ,	.	,,	, . Tr .
v.	(t	spotoma — kakšne cvetke rastejo o Vseh
noči. n ta o....	^	.	'svetih po mestnih ulicah? Sploh pa,
Z debelimi, kratkimi prsti je bredel i	, , . .	,
...	,,	. f ,.w, kakšen zlodej je s tisto genij ivo mla-
po mizi m zdelo se mi je, da išče ta- ,______, « i •	•	,	v
,	_ v ,	. ,	.	. denko? Kako jo je mogel spoznati, ce
korekoc z rokami, kar se mu je bilo .	. v.
,	, .	,	n je nikoli v svojem življenju ni videl?
kar ponehotoma zasukmlo m zapletlo. 0 v ,	,	v	, .
Jl	1#. ,	.	Sošolec gospoda Matevža je moral lme-
„No... tretji dan se je ta... on- *,. v	v ... ,	. , ,	,
, ■	. ,	; v . ,	_	_ ti ze blizu sestdeset let; torej se je
ga... kako seje ze pisal... Raz...Rap	... tj? ?	.	v ,
^	, rodila mladenka, ko je bil ze zdavnaj
...Rat... no, treti i dan se je spet na- ,	.....	.	..	...
, ,.vv	^	v Ameriki, ah pa je nosila ze svojih
meril na pokooalisce, noge same so mu v ,	. .v .	.	.. v .	.
.	. f .v , .	1	• .četvero knzav, ko je klecala na poko-
kaz^le pot. prišel je tja, da sam ni ve-!___,.v*	v . ,	.	. . .
, , ,'	_	.	i paliscu. Kakšna mladenka bi bila to
del, kako. In natanko ob isti uri... no- . v .. , . 0	.	. .
.	. v ,	‘m čemu ji dota?...m navsezadnje —
mi^rte si c^d^. gospod pisatelj! Mia-	.
..	.	,. v , ',	v ^stem hipu, ko jo vpraša po imenu,
denka ie klecala tam... no, pred ti- ... v. ,	..v.	.	.
1	ji izroči knjižico na njeno ime... Vrag
vzemi vso to genlj*ivo ropotijo!“
Ko sem stal pred starinsko, sivo hi-fr, mladenko, da jo je videl že šo z omreženimi okni ter pomislil na ^ tolikokrat, p>*ed davnimi gospoda Matevža, samotnega samca v > leti Strnili ie k niei. spoštliivo ii je rdečežol-ti halji, kako sedi pred čašico 'j |*oke na rame ter ie rekel: ‘Go-| slivovke in ogleduje s solznimi očmi s^odično. eno	nrošnio imam do „beduine v puščavi“, se mi je vsa jeza
V^*?, no cmerite, gospodična... povei- polegla in seglo mi je v srce kakor fo mi. lrpVo Vnro ie ime in kako se ni- prijeten smehljaj. Vse se je spojilo v čotet* jvriodonVe. je odgovorila eromež- eno smo podobo: starinsko poslopje z Divo: ‘Mari ptica...9 No... Marjetica, no... kako se ie že nis^la naša gosoo-dinja.». o sta post., ti pozabljiva sta-rocst... T.*hko si mislite, n-osnod piša- ra slivovka s polhograških hribov, Lov-Vr*nv*s radost, je presrojla, pree n- j ro Toman, gospod Matevž sam in nje-
®fim veo-^stim križem. Zdaj pa je hotel vedeti, kako in kai, srce mu ni dalo več miru. Trdno je bil uverien, da
obširnimi vežami in vlažnimi hodniki, mračna izba, mrko pohištvo, Benetke z doževo palačo, beduini v puščavi, sta-
finVo. J^o ie spoznal, da ie bila ¡gova genljiva zgodba. In v svojih mi-nacunionn r»-?o.oi*ovo. tika sl^tn^a. da. ie , slih sem z ljubeznijo in spoštovanjem nommo irjp^oio	niim k^erka, edi^- | pozdravil to častitljivo, zabledelo in
I iro rnk^Avo li^ikjjorjo ra.inke gospodi- 1 zaprašeno podobo.
Otroški kotiček
Zidarji
(Šaljiva zgodba)
Hvaležni psi
Andrej izpolnjuje svojo vojaško dolžnost na policiji v Buenos Airesu. Prvo svojo stražo je imel ponoči blizu Re-tira. čuvati je moral veletržnico, last argentinske mornarice. Navajen biti ponoči v varnem in toplem okrilju doma, se mu je stisnilo srce, ko so odhajali zadnji uslužbenci iz veletržnice in je ostal pred njo sam.
Nenadoma šo se mu približali trije veliki psi. Andrej je pograbil revolver, da bi se branil, če bi ga napadli. Psi pa so se mu začeli miroljubno dobrikati' ih mahati z repi.
Ob prvem obhodu so ga psi spremljali in pazljivo gledali in vohali okoli sebe. 6b najmanjšem šumu sp priostrili iišeša. Tako so ostali z Andrejem na stfaži vso poč. V zgodnjih .jutranjih urah, ko se je znova začelo živ-ljenie v velet^žnici, so se psi utrujeni umaknili, v garažo k počitku. Zadovoljen z .nočno stražo je Andrej radovedno vprašal uslužbence,. kdo je ta.-,
ko lepo naučil pse. Povedali so mu, da so se psi nekega dne premraženi in sestradani zatekli v garažo veletržnice. Uslužbencem so se smilili in so jim dali jesti. Hvaležni psi so si tako zapomnili, da poslej vsako noč vestno čuvajo veletržnico skupaj s policajem, ki je tam na straži.
Mirko Kunčič:
Avto
Avto je prečuden voz.
Kakor v pravljici, veseli, brez konjiča in brez. biča — drrr!. hiti po cesti beli.
Danes so pač takšni časi.: nihče več ne hodi peš. Kmalu se vozila bosta z pytom tudi polž in jež.
Otroci, to menda veste vsi, kdo in kaj je stavbenik, če še ne veste, vam zdajle povem, če hočemo zidati hišo, moramo poklicati stavbenika, da izmeri zemljišče in napravi načrt za novo hišo. šele potem pričnejo s svojim delom zidarji.
Gospod Volčič je bil tak stavbenik. Nekega dne je prišel pogledat kako napreduje delo pri novi stavbi. Ustavil se je pred prvim zidarjem in ga vprašal:
„Kdo zida na tej strani? Zid ni čisto raven.“
Zidar ni hotel biti nič kriv in se je zlagal:
„Tukaj zida Janez.“
Stavbenik je šel dalje in se ustavil pred vrati, ki so biia ti a novo zidana. Rekel je drugemu zidarju:
„Ta vrata niso prav vzidana. Kdo jih je postavil?“
Tudi ta zidar ni. hotel krivde .prevzet^ nase .in sp je zlagal. .
„Janez.“
Stavbenik r ni rekel ničesar, samo čudno se je nasmehnil in stopil dalje. Ustavil, se ,je ,pri tretjemu ■ zidarju in ga vprašali...	-	'
„Kdo pa zida na tej strani, ko delo nič ne napreduje?“
„Janez!“ se je odrezal tudi tretji zidar.
Na drugi strani hiše je pridno in vestno zidal Janez. Stavbenik je stopil k niemu in mu rekel tako glasno, da so vsi slišali:
„Prinesel sem denar, da vas izplačam. Drugi trije zidarji so priznali, da vsepovsod zidate samo vi, Janez, zato bom pa samo vam plačah“
Mirko Kunčič:
Mraz
Mraz se je priklatil v hišo. „Oi’Marička, dober dan!
Veš, prišel sem ti pčvedat: ' sonček je hudo bolan;
Zdaj boip jaz, Marička moja, hodil k tebi vasovat, rož ledenih ti bom nosil.
Vis, kako imam te rad!"
Mič Marička'ni dejala.
Očka je sežagal hlod, ded zakuril peč u- in mraz je zbežal hitro spet odtod.
Mirko Kunčič:
Račka klobacačka
Naša račka klobacačka nas je zapustila.
Oh, kako smo vsi jokali, ko se ni vrnila!
Radi, radi smo jo imeli.
Srčkana je bila in okrogla kakor sodček, komaj je hodila.
Kam pa šla je? Joj, prejojme,
striček debelušček
danes nam. je to povedal:
„Šla je — v moj trebušček."
Ribica
Oče se sprehaja s svojo hčerko Lučko ob morju. Nenadoma vrže morje na suho majhno ribo. Na suhem si revica ni mogla pomagati, zato - jo je Lučka zlahka ujela in 'jo stisnila k sebi.
„Uboga zlata ribica, umreti boš mo- ' rala; Kako se mi smiliš; Joj, kako rada bi ti pomagala.“-
„Če bi ji rada pomagala, vrzi jo hitro nazaj v morje,“" jo je poučil oče.' „INi! zadosti, da Se nam nekdo, ki ’je V -stiski, samo smili; treba ‘mu je poiria- • gatiJV; v 'V !	..	!■

LJUBLJANA — V petek, 31. julija, je v Križankah nastopil ansambl The Junior Pittsburg Tamburitzans iz ZDA. Sinovi in hčere jugoslovanskih izseljencev iz Amerike so izvajali spored pečmi in plesov narodov Jugoslavije in drugih. — V nedeljo, 2. avgusta, je bil v ljubljanski stolnici orgelski koncert francoskega organista rektorja Akademije za glasbo v Ville de Tour v Franciji Jackesa Albrespica. V dvorani Tivoli pa je v torek, 4. avgusta, gostoval svetovno znani folklorni ansambel Ural iz Sovjetske zveze.
LJUBLJANA — Že štirinajsto leto je bil na Hvaru festival jugoslovanskih dramskih gledališč. Letos je imel namen prikazati in nagraditi najboljše amaterske skupine iz vseh republik in pokrajin. Sodelovale so igralske skupine iz Tesnja, Horjula, Nikšiča, Novega Sada, Pančeva, Zagreba, Ljubljane, Djakovice, Bitola, Beograda, Reke in Hvara. Prvič je bilo slišati ru-ainsko besedo poleg albanščine. Letošnji repertoar je bil v znamenju domačih del. Prikazali pa so tudi tista, ki dajejo možnost za eksperimentiranje. Ljubljančani so prikazali Lope de Vega „Viteza čudes“, igralci iz vasi Horjul pri Ljubljani pa kavbojsko parodijo Reneja de Obaldija „Veter v Sasa-frasovih vejah“, šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je za „Viteza čudes“ dobilo srebrno medaljo. Priznanje za glavno žensko vlogo niso podelili; Mimi Konča nova iz Horjula pa jo dobila p-i-znanjo za najboljšo žensko epizodno vlogo.
LJUBLJA.NA — V učilnicah v kmetijskih šolah je bilo v minulem šolskem letu še veliko praznih klopi. Vpis za novo šolsko leto naj bi bil večji; pa ni verjetnosti, da se bo to zgedilo. Mnogi kmetje in njihovi otroci sicer vedo, da se morajo strokovno usposabljati, če želijo bolje gospodariti. Niso pa kos gmotnim oviram. Šolanje otroka veliko at ane, čeprav je pouk brezplačen. Težko pa je rešljivo vprašanje hrane in stanovanja, če je šola blizu, ima lahko Otrok to doma. če je daleč, mora stanovati v internatu in ga plačevati sam. ifo pa strino 200 do 300 din, kar je za kmeta, ki nima veliko dohodkov, občutno preveč.
BLED — Vsa Slovenija je že polna turistov. Rekord pa ima gotovo Bled, ki je že skoro povsem zaseden, dasi sezona še ni na višku. Koncem julija šo na Bledu zabeležili imena nad 3.500 gostov. Med temi prevladujejo Nizozemci, za njimi pa so Nemci, Angleži in Avstrijci. V prvih šestih mesecih (etos io bilo 59.218 prenočitev domačih in 77.202 prenočitev tujih turistov. Vsak dan obišče Bled tudi kakih 600 izletnikov, ob sobotah in nedeljah pa še več tisoč.
LJUBLJANA —, V Sloveniji kot razviti deželi se stalno veča število starih ljudi. Slovenija je v tem oziru na vsem jugoslovanskem prostoru na prvem mestu. Saj je imela pred 40 leti že 7% prebivalstva starega nad 65 let. Popis iz leta 1961 pa je odkril, da je bilo v Sloveniji 124.230 ali 7.8% ljudi starih nad 65 let in da je pred Vojvodino (7.6) in Hrvatsko 7.8%. Jugoslovansko povprečje je bilo 6.1%. Računajo, da bo prihodnje leto v Sloveniji
164.000	ali 9.5% nad 65 let starih ljudi.
JESENICE — 31. julija so na Blejski Dobravi pri Jesenicah odprli nov proizvodni oddelek obrata avtomatskih telefonskih naprav kranjske Iskre. V njem bodo zaposlene žene in dekleta in so jih za začetek sprejeli 86. Kasneje jih bodo v dveh izmenah zaposlili lahko do 300. Na Blejski Dobravi bodo izdelovali relejne enote za znano firmo ] Siemens.
KRANJ — Na povabilo Iskre je j prišel v prvih dneh avgusta v Slove- j nijo James V. Lester, predsednik ITT j (International telephone and telegraph; Corporation) Evropa Inc. Obisk ima i predvsem namen, da se začrta in sprej-| me program sodelovanja med Iskro in ITT za naslednie desetletno obdobje.
I Med bivanjem pri nas si je J. V. Lester ogledni Iskrino tovarno v Kranju in nekatere druge obrate.
GORNJA RADGONA — Mednarodne prehode v Gornji Radgoni, Kuzmi in Dolgi vasi, meddržavna prehoda v Gederovsih in na Tratah-Cmurek ter maloobmejne prehode na Cankovi in drugod je v prvih šestih mesecih letos prestopilo 1,417.414 potnikov, kar je za 12.5% več kot v prvem polletju minulega leta. V letošnjem polletju je prestopilo avstrijsko in madžarsko mejo na omenjenih prehodih Radgonske carinarnice 591.563 jugoslovanskih držav-Fanov. To je za 13.8% več kot lani. Povečal se je tudi obisk tujcev in sicer za 11%. Letos je šlo čez mejo 525.851 tujih državljanov. Na pomurskih mejnih prehodih je bil letos največji naval potnikov meseca maja, ko je mejo prestopilo 297.141 ljudi.
Umrli so:
Ljubljana: Alojz Mohorič, up.; Jakob Blažun, up.; Magdalena Brence; Ivan Brozovič, dipl. jur. višji trg. sv. v p.; Frančiška Tržan r. Lavrič; Rudolf Mali, up.; Leopold Lampič, ort. mojster; Frič Blaž, str. inž.; prof. Helena Ši-monka, etnoiog in um. zg.; Ana Oven roj. Umberger; Frančiška Šenčur roj. Urbančič; Ivanka Hrastar, tob. up.; Pavle Krulej (80), insp. ptt. v p.; Marija Mayer roj. Krušnik (64); Lovro Šlibar, up.; Franc Jurše, up.
Maribor: Miroslav Šibenik (70), up.; Karel Rudel (68), up.; Jakob Bedrač
S L O V I N C I V
Osebne novice
Družinska sreča: V družini Franceta Gruma in njegove žene Cilke roj. Cestnik je bila rojena hčerka Fabijana ■ Veronika, čestitamo.
I Krsti. V Slovenski kapeli je bila krščena dne 23. avgusta Ana Marija Žakelj, hči ing. Jožeta in ge. Jožejke roj. Debeljak. Za botra sta bila g. Jože Žakelj st. in ga. Bara Remec. Krstil je msgr. Anton Orehar. — V cerkvi sv. Jurija v Quilmesu je bila 23. avgusta krščena Karina Škrbec, hčerka Jožefa in Jožice roj. Oman. Botra sta bila Miro Oman in s. Vera Škrbec. Krstil pa je g. Jože škerbec.
t ŽUPNIK MARTIN RADOŠ
Dne 19. avgusta je v zavetišču v Ituzaingó pri Buenos Airesu umrl č. g. župnik Martin Radoš.
Rojen 7. decembra 1891 v Radoših v Beli Krajini je končal gimnazijo v Škofovih zavodih v Št. Vidu, vstonil v bogoslovje v Ljubljani in leta 1918 ga je škof dr. Anton B. Jeglič posvetil v duhovnika.
Kaplanoval je v Sostrem, Cerkljah na Gor., Nakljem in Starem trgu.
Nazadnje je bil župni upravitelj v Spodnjem Logu na Kočevskem.
Med revolucijo se jé umaknil v Ljubljano in je 1. 1945 odšel v begunstvo, ki ga je preživel v Lienzu in Spittalu v Avstriji.
L. 1949 je prišel v Argentino, sprejel službovanje v nadškofiji TA Plata, bil je je kanlan v Rodríguez". Cañuelas. Perpetuo Socorro, hišni duhovnik pri sestrah v Ralcarce in nazadnje v zavodu šolskih bratov La Sallo v Gonzales Catán, kier je zbolel. Kot duhovnik novoustanovli'ene moronske škofih) je živel nekaj časa v Duhovniškem domu v Hilónos Airesu, v sanatoriju, hol-nišnici ter nazadnje dve leti v zavetišču onemoglih v Ituzaingó pri Bue-nor Airesu.
Rajni g. Radoš ie bil skromne in iskrene duhovniške duše. zaradi katpre j so g a sobratu» in roiaki ter domačini, imeli radi. Rad je tudi pisateljeval, zla st j ie rad obravnaval folklorne, doma čijske zgodbe in one iz časa komuni-
(59), up.; Amalija Ritonja (67); Hermina Postogna (75), up.
Razni kraji: Franc Žagar (79), Lukovica; Jože Potokar (82), šmarje-Sap; Angela Knez roj. Smrekar, up., Dolenja vas pri Krškem; Jožefa Sra-bočan roj. Senegačnik (91), Trbovlje; Anica Emmer roj. Savnik, Kranj; Antonija Aljaž roj. Božnar, Dj-avlje; Adolf Kokalj, up., Trbovlje; Ivan Pegan, monter, Kranj; Rudi Filipič (60), Stražišče; Urška Dolničar roj. Marn, Šmartno ob Savi; Maša dr. Konvalinka roj. Kersnik, vdova po zdravniku, Dol. Toplice; Mihael Osredkar (65), Domžale; Rozalija Kolar, Tržič; Filip Podgornik (85), učitelj v p., Piran; Ivanka Vovk roj. Hočevar (62), Domžale; Neža Mi- 1 klič roj. Starič (92), „Venčkova mama“, | Mirna peč; Marija Kovač (86), Celje; Venceslav Kokelj, uslužbenec samostana Sv. gora; Rafko Heinrihar, bivši lesni trg. in pos., Bohinjska Bistrica; Jože Bratišek (89), up., Dravlje; Franc Kavčič, Gor. Ig; Kati Zanoškar roj. Borštnik, Količevo.
Proslava 29. oktobra — slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave — bo v Slovenski hiši v soboto, 24. oktobra 1970.
Sveta maša — Po 25 letih našega dela in življenja v svetu pogled v
bodočnost — slavnostna večerja
«•■■■•■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■«•■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaaaaaaaBBMaB'
15 let Slovenskega katoliškega akademskega društva
Preteklo soboto, 15. t. m., je SKAD praznovalo petnajstletnico svojega obstoja. Za to priliko so se številni povabljeni vseh vej naše skupnosti zgrnili v Naš dom v San Justu, v čigar dvorani je bila slavnost.
Ob 21.30 se je pričel program z avdiovizualnim prikazom. Na besedilo Tineta Debeljaka ml. je skupina, ki so sestavljali Andrej in Marko Fink, Jo-ie Dobovšek in Tone Mizerit. prikazala v slikah in glasbi svojstvo slovenskega akademika v svetu: z bogastvom domovine v srcu stoji pred bodočnostjo, v kamero vodijo razne poti. Izbira ni lahka. A na križnotlu, ki vstaja pred fijim se mora odločiti za težko in trnovo pot, ki vodi kvišku; v delu za svoje znanie, za svojo domovino in za napredek vsega človeštva.. — Audiovizual je bil lepo in tekoče' iznebim; glasba primemo sovpadajoča z besedo, številni navzoči so ga sprejeli z odohravnniem.
Po prikazu se je r-vi' ImHnil. povabljeni so se ga posluževali v prija teljskem pogovoru, l^rctl Veprn je pil na oder predsednik SKAP-a Jože Dobovšek, ki je spregovoril priložnost-
ne besede. Po pozdravu in uvodu je: dejal:
! „Naloga SKAD-a je oblikovati bo- | dočo slovensko inteligenco, da bo kos ■ nalogam, ko bo prevzela vodstvo Slo- I vencev v svetu. — Slovenski akademik, I rojen in zrasel izven domovine, si je svest svoji nalogi: usposabljati se mora, da bo znal prispevati z novimi, širokimi idejami za širjenje slovenstva. N;e"ov pogled, okrepljen s trdnimi ka-j tolišk;mi načeli, je uprt v bodočnost, j v kateri ustvarja mesto svojemu narodu. V zaupanju v božjo Previdnost j krepko vstopa v sklop narodov in je ponosen na svoje slovensko poreklo.
Slovenski akademiki in dijaki, danes, ob tem lepem prazniku, poživimo naše misli1 vera v božjo voljo, čast in ponos Slovenili, spoštovanje in priznanje dežel'. v kateri smo rojeni. — Bog vas živi!“
Navzoči so s ploskanjem pritrdili govornikovim besedam. Nato je v imenu bivših članov društva govoril bivši predsednik U®* Andrej Žužjek- primerjal je dosedanji obstoj društva z žiV-
A t O C N T I N I
I stične revolucije, v kateri je bil zgledno odločen.
Na mrtvaškem odru je ležal v župni cerkvi v Ituzaingo, kjer mu je vse lepo preskrbel župnik, rojak msgr. France Novak.
Pokopal ga je na moronskem pokopališču njegov sedanji škof msgr. Mihael Raspanti, ko je v četrtek, 20. avgusta, popoldne v tej cerkvi s 13 slovenskimi in argentinskimi duhovniki opravilu zanj sv. mašo.
Lepo število rojakov ga je spremilo na zadnji poti.
Bog mu daj večni pokoj!
SLOVENSKA VAS
Sestanek podjetnikov
Na povabilo Družabne Pravde in Slovenske hranilnice se je v soboto,
15.	avgusta zbralo lepo število slovenskih podjetnikov iz Lanusa na razgovor, ki je imel za cilj ustanovitev slovenske podjetniške organizacije. Razgovor je vodil g. Maks Jan, ki je v svojih uvodnih besedah povedal, da je bil ta sestanek sklican kot posledica resolucije zadnjega socialnega dneva, v kateri je bilo priporočeno organizirano sodelovanje na gospodarskem področju. Utemeljil je potrebo večje povezanosti slovenskih industrialcev, obrtnikov, trgovcev in višjega tehničnega in uradniškega osobja, ki bo koristila njim samim in s tem vsej slovenski skupnosti. Pozdravil je zastopnika Slovenske hranilnice g. Ladislava Lenčka CM, ki je obenem zastopal tudi založbo Baraga, ter zastopnika Družabne Pravde g. Rudolfa Sme-suja. Poscbei je pozdravil tudi g. Staneta Mehleta, ki je na zadnjem socialnem dnevu dal pobudo za ustanovitev slovenske podjetniške organizacije v Argentini. Po izčrpni izmenjavi misli med prisotnimi, ie bil na predlo" g. Janeza Lužovca izvoli en tričlanski odbor podjetniške organizem",, v Lagosu. V	odboru
so go- Maks Tan. Sfane Mehle in Rado Kokalj. SkHoeteljici sestanka v Janušu bosta sklicab’ podobne sestanke tudi v drugih okoliših z namenom, da se v°i slovenski podjetniki in gospodarski strokovnjaki povežejo v močno organizacijo.
SAN JUSTO Otroški dan
Lepo nedeljsko popoldne je 23. avgusta pripravila v Našem domu šola „Franceta Balantiča“. Proslavila je otroški dan, obenem pa se je spomnila še očetov, ki so pred tedni obhajali svoj dan.
Prireditev, na katero je prišlo poleg staršev otrok še več drugih, je pričel g. Pavle Malovrh, predsednik šolskega sveta.
Uvodno besedo o pomenu obeh dni je podal katehet šole g. dr. Aloj. Starc. Otroški prizor „Voščilo očetom“, je z otroci pripravila ga. Marija Mehle. Zborno recitacijo o Metki in razgovor po telefonu je pripravila gdč. Marjana Furlan.
Osrednja točka prireditve pa je bil venček narodnih pesmi, ki so jih pod —, ~/ps. Ammlce Klanšek zapeli otroci šolskega zbora.
I Po lepo uspelem programu je bilo še obdarovanje otrok, nato pa bogat srečolov, katerega dobiček bo obogatil šolsko knjižnico, ki že nekaj let bogati z materino besedo otroke šole „Franceta Balantiča“ v San Justu.
Razgovor o TV
Na praznik, 15. avgusta, je bilo v Našem domu predavanje za žene in matere, katerega je vodil g. Pavle Rant. Govoril nam je o televiziji. Prikazal nam je televizijo kot močno vezo med družinskimi člani. S pregledom programa nam je pokazal, da imajo starši v rokah vse možnosti pravilnega unorabjianja televizije.
Naslednii sestanek bo 13. sentem-bra. Razgovor bo vodil g. dr. Kukoviča. Na predavanje so vabljeni izjemoma tudi možje.
Vsak teden
POMLADANSKA SLUTNJA Josip Mum-Aleksandrov
Pomladanska slutnja k nam v. deželo gre, zdravo, Bog in sonce, gora in polie!
O vas vedo ptice, lahno žvrgole, noči vedo tople, sivi som,rak ve.
O vac vedo bilk, v log devica spe, tam za logom, v polju vsa ko mak cvetš!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji“
24.	avgusta 1950. — Št. 34 SAMORASTNIKI
„Naši naseljenci se večkrat spominjajo tega ali onega svojih znancev in tovarišev, češ: „Kje pa je in kaj dela?“ ...Žel je na svoje... Postal je „samorastnik“.
V to skupino spadajo predvsem razočaranci, to so ljudje, ki so se protikomunističnemu boju pridružili ne iz načelnih, ampak postranskih nagibov.. Tem so se z našo tragedijo podrli vsi načrti. Danes se jeze na duhovnike, ki so bili glasniki protikomunistične ideje, na politike, ki so vre zavozili, na komandante, ki so bili nezmožni: jezni so na vse...
Posebno skupino tvorijo užaTjen-ci... Ljudje, ki so že nekaj bili, zdaj pa so spet nič. zlasti pa ljudje, ki so nameravali bili nekaj, pa se jim je z našo katastrofo vse polomilo.. . V to sknnino s,padajo tudi egoisti. To so ljudje, ki vidijo vedno in povsod le sebe.. .
Na svoje gredo slednjič ljudje, in to je haibolj žalostno, ki so se jim zamajali momlni temelji... Kdor zaide v to strr.reno okolic, se ne počuti več srečnega in zado-mlj-nega med zdravimi Slovenci. Slaba vest. Čez te nesrečneže slovenska skupnost res lahko naredi križ...
Žal nam je za vsakogar, ki se oddalii skupnosti. <tc bi bili prav vsi skupaj, bi nas bilo premalo... Storimo vso. kar je mogoče, da sc celota ohrani... Lj-ihe-en. odpuščanje in tovarištvo so sredstva, ki naj ras družilo in navezujejo v vedno močnejšo enoto.“ * v
SAN MARTIN
Liga žena Mati je imela pretekli četrtek, 20. junija, svoj redni sestanek
v obliki okrogle mize. Sestanek je vodil č. g. Jure Rode ter so se obravnavala vzgojna vprašanja. Razgovor je bil živahen in gotovo tudi zelo koristen. — Prihodnji sestanek bo dne 17. septembra ob pol 7 s predavanjem prof. Pavla Verbiča „V koraku s sodobnostjo“.
V Slovenskem domu v San Martinu
pripravljajo za v soboto, 12. septembra, taboriščno večerio v spomin na. petin dvajsetletnico odhoda iz taborišč. Večerjo bodo pripravili bivši taboriščni kuharil. Prva led bo pristna taboriščna enolončnica, pripravi lena v taboriščnem kotlu. Tei bodo sledile seveda še druge dobro+e. Priiave za to večerjo sprejemajo odborniki doma do 7. septembra.
ljenjem človeka: doslej so potekala otroška in mladostna leta. Dodal je:
„Čeprav deluje SKAD že petnajst let, ga morda lahko ponovno primerjamo s petnjstletno slavljenko, ki se vsa zadovoljna kreia sama okoli sebe, in se ne zaveda, da ni več otrok, a tudi še ne dekle, še manj pa ji je jasno v njenem prazničnem sijaju, da re zanjo pričenja doba dokončnih smeri, ki jih hoče povzeti na poti življenja. Od teh smeri zavisi po drugi strani ve o smisel in sreča bivanja.
SKAD praznuje danes petnajst let. Sedaj mu ni čisto jasno, kam in kako želi nriti.
Končala se je otroška doba našega društva. Danec se pričenja nova doba, v ksten bo SKAD dobil končni pečat; mladi tu navzoči bodo to izvršili.
Zato dvignimo čaše in napiimo z željo, da bi se SKAD soomladansko razcvetel in da bi rodil sadove Slovenstva, Krščanstva, v prid članom in vsej naši skupnosti.“
Po končanem govoru, kateremu so zbrani pozorno sledili in ga odobravali, se je zopet razvil prijeten pogovor, nato pa se je oričel akademski ples, s katerim se je zaključila slavnost petnajstletnice akademskega društva.
P O
ŠPORTNEM
SVETU
Svetovni rekord v hitrostnem smu- I čaniu, ki ga ie pred šestimi leti dosegel Paliian di Marco, so na tekmovaniu v Creviniii v noldrugi uri kar osemkrat izhoFšali. Novi rekorder je Avstriiec Edi Schwoger s 179,193 km na ure. Slovenec Gašpe^žič 'o n^staml nov državni rekord o 171.428 km in se v skunni oceni v Creviniji uvrstil na 18. mesto.
Na. Iliriji je hilo istočasne umTpn.. stvo skakaleov. Fkinno ie zmagala ljubljanska TUrim. pri skokih s stolna ie bil nrvi P ir Han Ho=ta. z deske na Zagrebčan Novak pred Foz^o. Obštetar-jem in Kv.esslom (vsi Ilirija)).
NOVA PISARNA URADNEGA PREVAJALCA
G. Simon Rajer, ki je doslej posloval na ulici Montevideo, se je preselil v lastne prostore na ulici Tucu-man 1561, 7. nadstropje, št. 49. Telefonska številka ostaja nespremeniena (46-9440). Kot znano, g. Rajer posreduje vse vrste dokumentacije, kot tudi deluje na področju potovalne agencije. Pri njem se tudi vedno lahko dobe plošče in diapozitivi iz Slovenije pa tud.i knjige od doma in drugod po svetu.
V	Sarajevu je bilo lahkoatletsko tekmovanje za uvrstitev v finale za evropski pokal. Zmagala je ZR Nemčija pred Italijo; obe ekipi sta se uvrstili v finale, tretje mesto so zasedli atleti ČSR, slede Madžari, Jugoslovani in Bolgaru Druga polfinalna tekmovanja so bila v Zneriehu, kjer so se merile ekine Francije. SZ, Španije, Vel. Britanije, Švice in Romuniie ter v Helsinkih, kier so nastopale ekipe Vzb. Nemčiie. PoHske, Finske, švedske, Norveške in Belgije.
V	Sarajevu so jugoslovanski atleti presenetili. Zasedli so nekaj mest. ki jih niso pričakovali: Mediimuree ie bil prvi na 800 m v času 1,49.4: Korica je zrna-* gel na 10 000 m z 29-25.4; Kocuvan ie bil d-rggi na, 400 m z 46.8; na 100 m ie bil Karasi treti! s 10.5; v štafeti 4^10(5 ie bila Jugoslavija prav tako tretja z 39,7.
V	Sarajevu je na zaključnem mitingu atletov, določenih za balkansko prvenstvo. Slovenec Kocuvan meneči! jugoslovanski rekord in postavil nov slovenski v teku na 200 m 20.9.
PREJELI SMO V OCENO:
„Juan Benigar, 'el šabio oue muriS sentado“ (Janez Benigar. učenjak, ki 1 ie umrl sorU). Snisal in ilurtri-nl arlfl j Viktor Sulčič. Izšla je 30. juliji 1970 1 v Buenos Airesu v samozaložbi.

Mladinski športni dnevi
PRIHODNJA TEKMOVANJA:
5. septembra v San Justu Namizni tenis SDO
18.00	San Justo — Morón
18.30	Slovenska vas — Ramos Mejía
19.00	Morón — Slovenska vas
19.30	Ramos Mejía — San Justo
20.00	Morón — Ramos Meja
20.30	Slovenska vas — San Justo
13. septembra v Slov vasi - Nogomet
10.30	Slov. vas — Adrogoué/Berazat.
12.30	San Martín — Ramos Mejía
14.30	Morón — San Justo
Po prvi tekmi se bo odigrala prestavljena tekma v šahu: Berazategui— Slovenska vas, s katero se zaključuje ta panoga.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta bo 28. avgusta (petek) ob 20 v društvenih prostorih.
Sestanek gg. pevovodij bo v soboto, 29. avg. ob 18.30 v društvenih prostorih. |
Zedinjena Slovenija bo zaključila leto proslav 25. obletnice domobranske tragedije s koncertom združenih pevskih zborov.
Pridružite se vajam krajevnih pevskih zborov!
OBVESTILA
PETEK, 28. avgusta 1970:
V	Slovenski hiši ob 16,30 sestanek Zveze žena. Predava dr. Berce o temi „Zdravi otroci“.
SOBOTA, 29. avgusta 1970:
V	Slovenski hiši ob 20 večerja v zahvalo našim dušnim pastirjem.
NEDELJA, 30. avgusta 1970:
V	Slov. hiši po maši sestanek SDO-SFZ. Govori prof. Tine Vivod.
SOBOTA, 5. septembra 1970:
V	Domu v Carapachayu ob 8 zvečer predavanje g. Smersuja o Svetov-1 nem političnem položaju ter o političnih razmerah med Slovenci doma in v tujini.
V	Našem domu v San Justu dru- i žabna prireditev.
NEDELJA, 6. septembra 1970:
V	San Justo v iNhšem domu 9. mla- j dinski dan. Dopoldanski in popoldanski | program.
DSPB in Konzorcij Vestnika vabita k sv. maši za generala Rupnika in nje- | gove sodelavce ob 9.30 v kapeli Slovenske hiše.
DSPB Tabor vabi na mašo in počasti'-««- "onp’'aP Rupnika v Slovenskem zavetišču ob 11.
SOBOTA, 12. septembra 1970:
Večer slovenske pesmi na Pristavi v Castelarju ob 20.
V	Domu v San Martinu ob 20 taboriščna večerja.
NEDELJA, 13. septembra 1970:
Proslava obletnice Slomškovega doma.
SOBOTA, 24. oktobra 1970:
Proslava obletnice osvoboditve 29. oktobra 1918 in dneva slovenske zastave, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši.
Slovenski dom
v San Martinu
vabi vse rojake na bogato
TABORIŠČNO
VEČERJO
ki bo v soboto, 12. septembra, ob 20 v domu.
'Prijavite se pri odbornikih do do 7. septembra (5 novih pesov).
Za dobro voli o
Pri zdravniku
„Dolgo pijete?“
„Ne, gospod doktor. Zmeraj na du-šek.“
Navadila se je
„No Micka, ste se že navadili kuhanja s plinom?“
„Sem, gospa. Ves mesec, ko ste bili na počitnicah, mi ni niti enkrat ugasnil.“
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RACE CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Airea
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
BR. JUAN BLAZNIK.
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed.
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. Tone Žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega umika
NAŠ DOM
9. Mladinski
SAN JUSTO
dan
DOPOLDANSKI PROGRAM
—	Ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi
—	Skupni zajtrk v Našem domu
—	Mladinsko zborovanje z govorom ge. Kraljeve
POPOLDANSKI PROGRAM
Slovenski nagelj cvete na tuji zemlji
—	Rajanje — Pesem — Veselje
—	Drama in komedija najmanjših in največjih
—	Vse to in še veliko več
6. septembra
Sodeluje PLANIKA
ob 16. uri
MAMA, ATA — JANEZ, MICKA VZEM’ KLOBUK, KER VLAK ŽE PISKA. NE BO NAS ČAKAL, SE MU MUDI,
DA MLADINSKI DAN NE ZAMUDI.
ESLOVENIA LIBRt
Editor responsable: Miloš St*^ Director: Tone Mizerit Redacción y Administración)
Ramón Falcón 4158, Buenos Aij^ T. E. 69-9508 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concenión N* 5771
TARIFA REDUCIDA N* 8884
Registro Nacional de la Propieda Intelectual No. 996.221
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1»t» za Argentino 8 2.900.— Pri poiHji^j. po pošti $ 8.000.—; ZDA in Kanta 13 USA dolarjev; za Evrope pa n USA dolarjev za pošiljanje z aviemk pošto. — Evropa, ZDA in Kanada » pošiljanje z navadno pošto t UKA 44
Tallerea Grificoa Vilko S.&.L. Eatafe Unidos 425, Ba. Airea. T. E. S3-72U
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV IN KONZORCIJ “VESTNIKA”
vabita vse protikomunistične borce, sploh vse rojake in zlasti še mladino k sv.maši zadušnici
ZA GENERALA LEONA RUPNIKA in njegove pomorjene sodelavce: dr. Lovra Racina, Narteja Velikonjo in dr.
Sv. mašo bo v nedeljo, 6. septembra daroval direktor m s gr. Anton Orehar v kapeli Slovenske hiše
DRUŽABNA PRIREDITEV S PLESOM v Našem domu v San Justu v soboto, 5. septembra ob 21
Pijača, topla in mrzla jedila na izbiro — Zabava za mladino in odrasle
Sodeluje PLANIKA
Vabijo prijatelji Slovenskega državnega gibanja
GOSPODARSKI ODBOR SLOVENSKEGA DUŠNEGA PASTIRSTVA
Vas vabi ob prazniku sv. Janeza V :anneya, zavetnika dušnih pastirjev, nS
VEČERJO
v zahvalo vsem našim dušnim pastirjem.
Lepo vabljeni vsi rojaki 1
Na programu:
govor g. Marka Kremžarja,
dekliški zbor iz Castelarja pod vodstvom ge. Anke Gaser, oktet Ivana Cankarja pod vodstvom g. Jožeta Omahna, pozdravi šol in organizacij.
V soboto, 29. avgusta 1970, ob 20 v Slovenski hiši Prijave do 2'. t. m.	$ 10.—
V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA 1970
bomo počastili obletnico junaške in mučeniške smrti našega vrhovnega poveljnika
generala LEONA RUPNIKA
v Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana Martin Fierro 4246 — Barrio Peluffo — San Justo
Ob 11 bo daroval sv. mašo društveni kurat č. g. Jože Guštin, nato bo spominski govor in skupno kosilo (asado)
Udeležba je častna dolžnost ne samo protikomunističnih borcev, ampak vseh Slovencev, ki jim je mar svoboda slovenskega naroda.
DSPB Tabor v Argentini
PROBLEMI ZDRAVJA IN BOLEZNI
PRI MLADINI
V nedeljo, 13. septembra bo v Slovenski hiši po sv. maši (ob 10.30) g. dr. Berce govoril o teh vprašanjih našim dijakinjam in dijakom, ki obiskujejo srednješolski tečaj ravnatelj Marka Bajuka.
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo aii kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
PROSLAVA OBLETNICE Slomškovega doma bo v nedeljo,
15. novembra
SIMON RAJER
sporoča, da bo od 31. t. m. naprej sprejemal cenjene stranke v svoji novi pisarni v ulici
Tncuman 1561,
7. nadstr.. št. 49
Telefonska številka ostaja nespremenjena (46-9440).
Uradne ure vsak dan od 9—12 in 15—19. Ob sobotah zaprto.
Pristava v Castelarju
vabi na
VEČER
SLOVENSKE PESMI
ki bo v soboto, 12. sept„ ob 20
Po prireditvi bo na razpolago večerja.
Vljudno vabljeni!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Zahvala mladine Iz Carapachaya
za lepo uspeli Mladinski dan vsem, ki so pripomogli k takemu uspehu, zlasti vsem gostom, darovalkam peciva in sodelavcem.
f
Obvestilo in zahvala
Dne 19. avgusta 1970 je odšel k Bogu po svoje plačilo č. gospod
Martin Radoš
župnik, doma iz Radoš pri Metliki
Iskrena hvala č. g. škofu msgr. M. Raspantiju, ki ga je za časa bolezni obiskoval, mu lajšal trpljenje, za pogrebno sv. mašto ter vodstvo pogreba.
Prav tako se zahvaljujemo msgr. Novaku, ki ga je sprejel v farno cerkev, kjer je pokojni ležal na mrtvaškem odru.
Zahvalo izrekamo tudi msgr. Oreharja ter vsem čč. gg. duhovnikom, ki so nudili pokojniku duhovno in telesno pomoč.
Hvala tudi rojakom, ko so na katerikoli način skrbeli zanj in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti na pokopališče v Moron.
Družina Radoš
Buenos Aires, 21. avgusta 1970.
Sobratom duhovnikom in drugim rojakom sporočam, da je po dolgem trpljenju dne 19. avgusta 1970 umrl v Argentini
prečastiti gospod
Martin Radoš
v domovini župnik v Spodnjem Logu
Po koncelebrirani maši s slovenskimi in argentinskimi duhovniki ga je pokopal moronski škof msgr. Mihael Raspanti na pokopališču v Moronu dne 20 avgusta 1970.
Msgr. Anton Orehar,
delegat
slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Buenos Aires, 24. avgusta 1970.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v 82 letu starosti umrla naša ljuba mama, stara mama, sestra, gospa
Terezija Ecker roj. Novotny
Pokopali smo jo na pokopališču v San Martinu dne 25. avgusta. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
žalujoči:
v Argentini: sin Milan z ženo Miro in sinovi: Damijanom, Tomažem in Martinom; hčerko Juto por. Stranski z možem Zmagomirom in sinom Andrejem; v domovini: sestra Aha por. Zobec s sinom Petrom.
Buenos Aires, 26. avgusta 1970.