šteT. 5. V Novem inentu 1, marcu 18^6. XII. letnik. ovice Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nn-celo I gld., za jiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača z«, dvoetopno petit-vrsto 8 kr, zs J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Trctakirnjc vinu spoiiilinU. Navada je, da se spomladi vino v kleteh pretaka, vendar pa tli vsak řas jednako za to ug^odeii. Vino si; pretaka iz dvojnega namena: prviň. da se moèno zmeša z zrakom, in to se s pretakanjem dovolj doseže, drugič pa, da se vino tar iiajliolj čisto pretoiM v drug so(]. Vsak kletar, ki opazuje vina, je gotovo že skusil, da ima vino v različnih časih različno svetlobo barve, in zgodi se večkrat, da vino, ki je bilo že več tednov popolno Čisto, se naenkrat skali. Razume se ob sebi, da ni dobro, vino takrat pretakati, ko je zelo Icaino. Vzrok te začasne nenavadne kainosti pa ni v vinu Bamem, temveč v razmerah istodobnega ozračja Mlado vino je namreč z ogleno kislino v toliko nnpojetio, kolikor se strinja s sočasno temperaturo in s pritiskom zraka. Ako ta pritieek hitro odjenjuje, se neka gotova množina og-lene kisline v obiiki zelo majhnih mehurčkov izkadi iz vina. To vzdigovanje mehurčkov naredi vino navidezno kalno, Ako postane potem pritisek ozračja močnejši, padejo te snovi zopet na dno in vino se zopet pokaže čisto. Skušnja nas pa uči, da se v onem času, ko sta dan in noč jednako dolga, (t. j. meseca marca iti septemhraj, toplota ozračja zelo hitro premenjava, iti zato mlada vina v kleteh v tem času skoro vselej svojo svetlobo zgube. Zato ta čas ni ugoden za pretakanje vina, razven če nas barometer pouči, da se ozrsičje že dalj časa dviguje, in da je torej tudi vino v sodeh že čisto in prozorno postalo. Kdor se drži tega navodila in vino le tedaj [iretaka, ko je pritisek zraka že dolgo mofan in visok, skusi gotovo, da se vina v nenavadno kratkem Času v sodeh sči-Btijo. K«J je uovťjía po iivstrijskeiii cosiirstvii ? Vlada je te dni predložila državnemu zboru načrt volilnega zakona, po katerem se bo ustanovila nova kurija z 72 poslanci, katere bodo volili volilci vseii stanov skupno po deželah. Načrt je sestavljen prav po liadenijevem običaju, tako (ia mu nobena stranka ni odločno oporekala, pa Piipož ri.i IX., tjit Ko je bil sv. oče papež Pij IX. se nadškof v Iffioli, je dobil od svoje matere dragoceno zlato mizno opravo. V svojej skromnosti jo je rabil jako poredkoma. Neki dan pa je pričakoval prav imenitne goste, zato je ukazal služabnikom, naj jo <îenejo na mizo. Sprejemna soba se je jela polniti z gosti, Me je sprejemal nadškof z njemu lastno ljubeznijo in prijaznostjo, Tii se mu je sporočilo, da želi nekdo ž njim govoriti. Pij ni nikogar odpravil, da bi ga ne sprejel; tako je ukazal tudi sedaj, naj vstopi gospod v posebno sobo. Tujec spregovori: „Prevzyiëeni, veste, da sem bil pred leti prvi mej meščani imolskimi, ali radi nesreče in slabe trgovine sem moral iskati službe kot komi. Samo tako mi je bilo mogoče preživiti svojo družitio. Sedaj pa bi bila prilika, da zopet dosežem svojo prejšnjo stopinjo, ako bi le mogel kako preskrbeti si denar, ki mi je po-trebeti. Trkal sem vže tu in tam, pa zastonj; povsod se mi je odreklo. Ako mi Vi, milostljivi nadškof, ne pomagate, je izgubljena moja in moje družine sreča za vselej. „Ljubi prijatelj", odgovori nadškof „povedati Vam moram, da je moja kasa močno izpraznjena, komaj se bode dobil v njej še tolar; ali Vase razmere pa zahtevajo, da se Vam pomaga, kolikor je mogoče." Nadškof hiti na to v jedilnico, zgrabi zlato namizje, zaveže je v servijet ter prinese trgovcu rekoč: „Tole, prijatelj, nesite v zastavnico ter vzemite potrdilo za eden mesec, koje prinesite meni; do takrat mi bode mogoče svoto izplačati. Vam pa je pomagano." Veselo hiti trgovec v zastavnico, nadškof pa k svojim gostom ter v trenutku vse pozabi. ga tudi ne z ViMeljem pozdravila. Ako pomislimo, da bodo ljudje uajraaliénťjsih stanov vse vprek volili jedtiega poslanca, moramo reèî, da ta iiařrt ni najbolj sreÔen, ker brez dvoma bodo premožnejši volilci pritiskali na ubo^nejâe s silo ali pa jih podkupovali, tako da te volitve najbrže ne bodo poslale v zbornico pravili ljudskih zastopnikov. Kranjski deželi je po tem načrtu odmerjen le jeden nov poslanec, ki bo zastopal okoli 500 tisoè prebivalcev. Poslanec KI un je opozoril vlado, da naša dežela mora dobiti po številu stanovalcev dva poslanca; tudi Galicija dobi 4 poslance premalo, tri kronovine pa po jedaega preveč. Zaradi teg-ii vladnega predloga se je v zboriiici vnela nekaka besedna vojska, katera se je s tem končala, da je zbor izročil ta načrt odseku za volilno preosnovo, ki je sesiavljen iz 36. poslancev (med njimi Slovenca Klun iu Uregorec.) Ti volilnega načrta v bistvu gotovo ne bodo izpremenili in ga potem zopet izročili zboru. Zadnjič smo nekoliko omenili, kako žalostne razmere so na Francoskem, kjer vladajo le fra-masoni. SliČni dogodki se dogajajo tudi na Oger-skem. Lansko leto so vpeljali civilni /,akoii in vvedli prav za prav popolno brezverstvo, ker poslej se smejo kristijani v žide iz preobračati. Kaka na-silstva m godé pri volitvah, pričajo dogodki v Nitri in Stopavi. Sedaj pa so prisili na sled velikim goljufijam, ki delajo tiečast celi deželi, najbolj pa seveda ministrom. Karol Pulsíky, sin bivšega velikega mojstra mažarsklh framasoiiov je prejel od vlade nekaj stotisoč goldinarjev, da bi nakupil dragocene slike v Italiji za novoustanovljen narodni muzej. A nakupil je le ponarejene podobe brez posebne vrednosti. Ogromne svote denarja pa je potrosil z lahkoživnim življenjem. Ko so zasledili to goljufijo, pro^/ so Pulszky-j kot zblaznelega in ga zapeljal' L.,; ' ico, kamor po navadi spravljajo visoke lopove ; priprosti njih tovariši se morajo takoj s kaznilnico zadovoljiti. Če bi vse take imenitne goljufe i[i zločince zaprli v bláznice, bi gotovo ne bilo niČ napačnega, a to ni prav, da jih kmalu zopet izpuste kot — zdrave. Tudi Pulszky-ja so že osvobodili, ker sploh nikoli blazen bil ni, in gotovo se mu ne bo niČ žalega prigodilo. Nad pol milijona goldinarjev je Šlo po njem pod nič! Sličen škandal je napravil Miklos, ki se je dal podkupiti s stotisoči goldinarjev. Sploh pa to na Ogerdkem ni nič novega; takih slučajev, vnebovpijočib krivic, je že mnogo bilo, in le-ti gotovo niso zadnji. — Ztiatii Košut je predlagal v zelo pikrem govoru, naperjenem zoper Avstrijo, da se carinska pogodba z našo državno polovico lakoj pretrga, češ, da iVTazarji pri tem veliko krivico trpe, ker s svojim denarjem podpirajo tostransko državno polovico. Ko bi uprav nasprotno ne bilo resnično? Kaj je uovcgii po širokem svetu? Bolgarskega kneza so zaradi njegovega izdajalskega Čina priznale vse evropske vlade na prigovarjanje turškega sultana. Najdalje je odlagala priznanje Anglija, ker vidi v tem po pravici utrjenje ruskega vpliva na lîalkanu. Ko bo meseca maja ruski car slovesno kronan, združijo se baje balkanske državice Srbija, Bolgarija in Ćrnagora z Rusijo v obrambno zveio. Ako se to zgodi, prilastila si bo Rusija na lep naČin brez boja tako rekoč cel balkanski polotok. Največ bo pa pri tem oškodovana naša avstrijska drŽava, ki bo nekako v kot potisnjena. — Govori se že, da morda celo knez Ferdinand sam prestopi v Čas za obed je vže minil ; ali nadškof je imel potrpljenje, Češ, da služabniki niso Še vsega vre-dili; ali slednjič mu je le predolgo, zato pozvoni. Brž se odpro vrata, in vsi služabinki se vržejo nadškofu k nogam ter govore kakor z enim glasom; „Jaz nisem, jaz nisem naredil, kaj tacega mi je nemogoče, in vendar je storil nekdo izmed domačih, kajti ptujec ni prišel v hiŠo. " Nadškof ni razumel popolnoma niČ, za kaj se gre, zato praSa: „Kaj pa je vendar?" „Vase zlato omizje je ukradeno; mi ne gremo od tod, dokler ne zvemo, kedo je tati" „A tako" odvrne nadškof smejaje se. Jaz sam sem tat; vzemite le navadno omizje, ter hitro prinesite obedi" „Prvič v mojem življenji", je zaklical neki gosi, „imam Čast s tatom sedeti pri mizi." Trgovec je imel srečo pri svojem podjetji, nikdar [li pozabil nadákofove pomoči — postal je v svoji hvaležnosti sam oče ubogim, podpornik nesrečnim. Da bi bilo le dosti tatov, kakoršen je bil Pij IX.! Navihiiu TurCiii. Dostikrat se bere, kako Čudno zvito ravnajo turški uradniki, da zaslfdé tatu ali goljufa. Poslu-Sajmo, kako posebno prebrisano je TurČin našel tatii. Angležki konzul je napravil rojstni dan svoje kraljice slavnosten obed, h kojemu je poyabil tamošnje Angleže, pa tudi inienitniže turške uradnike. Za postrežbo je ta dan najel miiogo kuharjev, slug in strežajev. Vsi pa so bili pod nadzorstvom starega, modrega in poštenega Ahmeda. Kako se prestraši konzul, ko zapazi dan po onej slavnosti, da mu je ukradena vsa srebrnina. Pokliiie Alimeda. „Srebrna moja namizna oprava je ukradena. Ti si tat!" zakriČi nad starcem. Turek odbija, s solzami zatrjuje, da je nedolžen. Zastonj. Konzul preti, da hoče tožiti, ako razkol. To bi ne bilo iiiě Ćudiiej^a, temveč le dosledno. Soproífa njeg-ova se je do zadnjega z vsemi možmi ustavljala, da bi se Boris ne prekrstil, a šiloma so jej ga. vzeli. Oaa, njen oře in mati knezova so slovesno protestirali zoper izročitev Borisa y razkolništvo. Kakor se čuje, se soproga knezova ne bo veČ vrnila v Bolgarijo. Bog podpiraj in tola/i junaško blago gospo! Lahom se v AiViki zelo slabo godi. Nikamor ne pridejo naprej. Zanimivo je, kako orožje rabijo Abesinci zoper Labe. Ko je 1, 1B70 kralj Viktor Emanuel vzel papežu Rim, morali so mu pape/.evi vojaki izročiti vse puwke. To oro/je pa je laski kralj pred nekaterimi leti podaril abesinskemu kralju Meiieliku. Torej nekdanje papeževe puške delajo Lahom toliko preglavice! To je veČ nego slučaj ! Spanjska vojska na Kubi je vendar-le jela zmagovati upornike. Do poletja, kakor se Čuje, bodo popolnoma zmagani. Na Kreti so Turki zopet pomorili veČ kristijanov. Sicer je angleška kraljica nedavno pisala ostro pismo sultanu, naj pazi bolje na varnost kristijanov, a kaj vse to pomaga; tisoči pomorjenih se zaradi tega ne bodo oživili. Piš(i so nam: Iz Toplic. — [Raznoterosti.] O našem dolenjskem zdravišču se pač malo litre v Vašem cenjenem listu. Kdo bi bil tudi pisal, ko smo imeli toliko dela in skrbi, da smo si komaj pripi-avili za zimo potrebna stanovanja. Zgotovili seveda áe nismo, zato bomo začeli precej nadaljevati, ko nastopi za to delo pripraven čas. Upamo, da bo koncem maja vse gotovo in bomo lahko se več gostov sprejeli v naše hiše kot 00 sedaj. v Stirindvajsetih urah ne dobi zopet ukradenih reči Ahmed premišlja trenutek, potem pa pravi : „Gospod, jaz nisem tat. Ako pa mi obljubite, da bodete spolnili vse, kar ukrenem, Vam prisežem, da bodo ukradene reči kmalu zopet v Vaših rokah." „Dobro!" odvrne konzul. Uro potem pride Ahmed zopet vodeč s seboj malega os a. Prosi, naj sme osla spraviti v sobo, ^ kojej se okna zapre in s preprogami zagrnejo. Angležu se dozdeva reč malo Čudna: ali ob-Mubil je, da dovoli vse, kar Turek ukrene; zato ne ugovarja. Ahmed prosi, naj pozove konzul v tenaiio sobo vse osebe, ki so imeli opravila pri obedu. Zgodi se. „Gospod", s temi besedami se obrne stari h konzulu, „gospod, moj osel je jako pametna žival, ki je vže pokazal nekaj tatov. Kakor hitro se ga tat dotakne, vže kriči osel. Ukrali so ga namreč potepuhi pa z njim tako grdo ravnali, da od tedaj ne sovraži samo vseh tatov, ampak ima še poseben dar, da jih precej spozna. Vsi bomo sli sedaj mimo njega, vsakdo bode Dobili smo tudi regulacijski načrt, po katerem naj se v prihodnje naše zdravišče áiri. Do sedaj seveda ae nismo mogli ozirati na ta načrt, ker ni bilo za to potrebnih sredstev, ko se pa z novo projektirano cesto prebije tako zvani železni obntč, dobilo se bode lahko dovelj stavbiáě. Sosp. inženirju Schindlerju smo prav iz srca hvaležni za ta načrt in želinm tudi, da bi se Tophce po njegovem nař,rtu širile. Zimo imamo letos prav ugodno, vinogradniki so že začeli rezati. Za kaplico cvička se naà kmet še potrudi, saj v gostilni tako ne dobi dobre kaplice, liatere ao naši želodci vajeni. Dné 4. in 5, t. m. predaval je pri nas s cepljenj: trt in v nasadih z novimi trtami g. potovalni učitel Gombač. Udeležba sicer ni bila ogromna, a ot udeležnikov tega pouka je upati, da bodo že letos pričeli z novimi nasadi. G-os >. GombaČu bodi tem potom izrečena prisrčna zaliva a za njegov truJ. !Sad njegovega predavanja je tudi novo ustanovljena podružnica c. kr, kmetijske družbe v Toplicah. Nekateri zavedeni kmetovalci so že precej želeli ustanoviti za nag kraj prepotrebno to podružnico. V nedeljo popoldan bil je y šoli ustanovni shod in vpisalo se je precej 26 Članov, upamo da jih v kratkem še več pr stopi. Odbor se je tako-le konstituiral; Načelnik: g. Dav, Matko, nčitelj ; namestnik: preč. J, Babnik, župnik; tajnik: g. Ign. Sitar; blagajnik: g. Ivan Sitar; odbornika: gg. Andrej Turk iz Podhoste in Franc Šerac iz Dol. Sušic. Sklenili smo, da si takoj napravimo trtuico in drevesnico. Odbor prevzel je težko nalogo, a upamo, da ji bo kos, ř ■ se bo to izvršilo, Vam bom že poročal, zatorej naj zadostuje za danes. __t— Iz Sem ča. — Kakošen razloček med lansko in letošnjo zimo! Lani smo imeli snega, da je bilo groza, kajti Škripala so poslopja pod njegovo težo, in mnogo streh bi ae porušilo, če bi jili sproti ne ogrebali. Letos imamo zares lepo in prijetno zimo, da še preveč suho zimo, ker po mnogih krajih je nastopilo pomanjkanje vode, ker že dulgo časa ni bilo deža, snega pa že tako nimamo. Že koj po svečnici so začeli zgrabil žival za rep. Ko se ga dotakne tat, bi osel zarigal". Vsi pričujoči, konzul jim na čelu, store, kakor je velel Ahmed. Ali osel se ni oglasil. „Ta pa je čudna" dé Ahmed, „ali morda res ni tat med vami?" Nato veli: „Odprite okiial" Ko je svitlo v sobi, pa zakliče: „Vsakdo privzdigni obe roki." Vsi brž ubogajo, le debelemu kuharju Jusofu je bilo treba dosti časa, da je spravil kvišku svoje rejene roke. Ko ima pa slednjič roke tako visoko kakor drugi, začne osel grozno rigati. „Ta le je tat" zatrdi Ahmed Jusofa kazaje, „njegove roke so bele, njegovo srce pa je čruo!" Konzul se je kmalu prepričal, da imajo razven Jusofa vsi pričujoči počrnjene roke. Pa kako to? Navihani Ahmed je oslu rep počrnil ; zato se je vsakemu poČrnila roka, ki ga je prijel. Tat pa se osla ni hotel dotakniti, a se ravcio s tem izdal. Osliček pa je zarigal, ker mu je dal gospodar neko znamenje. nekteri obrezovati svoje trtje v veseli nađi, đa bodo jeseni dobili še precej vžitka, Če kakošna posebna nezgoda ne piiđe. (Sneg, ki je zadnje dni na debelo zapadel, utegûe mnogo pokvariti. Op. ured.) Vendar veselega petja in vriskanja ni slišati. Ees da je nastopil resni postni Cas, pa vesela mladina je preânja leta, ko je trtje obilno rodilo, tudi o tem času dajala odmev notranji zadovoljnosti, ker je pričakovala obilne trgatve, s ktero se sedaj ne more nilice ponašati. Minili 80 tisti cHSi, ko so vozovi z velikimi sodi, napolnjenimi a sladkim vincem dan in noč ropotali po naših cestah i» potih. Sedaj je vse tiho. Mnlokteri voznik se oglasi, pa Se ta ne potrebuje predprege, ker voziček z malim sodom lahko sam odpelje. Živimo torej skromno, pričakujoč boljših časov. Iinovitejsi so se poprijeli svojih goric, da prek opij iijejo in rahljajo zemljo, česar inanj imoviti težko zmorejo, kajti naprava novih nasadov je združena z vt-likimi stroški in trudom. Tudi delavskih močij pomanjkuje, ker še sedaj, ako-ravno se je v Ameriki zaslužek zmanjšal, vendar mnogoteri zapuščajo svojo roduo zemljo, doma pa ostanejo le starčki in žene s svojimi nedoraslimi otroci, ki ne zmagajo težkega dela. 21. ťebnivarja dopoludne je prišel v našo vas potovalni učitelj g. Gombač, kakor je bilo ljudstvu v nedeljo prej oznanjeno. Zbrali smo se v šolskem poslopji, iiazun dokaj številnili mož je bilo pričujočih tudi večina večiL učencev, posebno tacih, ki hodijo v ponavljalno šolo. Prav po domače in razumljivo nam je razlagal, kako bi se najceneje in najhitreje obnovili naši opustošeni vinogradi. Priporočal nam je Teč vrst trt, ki bi bile dobre za našo zemljo in podnebje. Vsak vinogradnik naj bi si napravil lastno trtnico, večjo ali manjšo po potrebi, in imel bi obilno korenjakov in cepičev na razpolaganje. Na ta način bi tudi lahko posku.šal in se prepričal, ktera trta njegovi zemlji najbolj ugaja in tako bi si uajpreje in najceneje obnovil svoje opustošeno trtje. Kdor pa hoče ukoreniĚene trte kupovati, tega stane mnngo denarja. Pravil je, kako se mora rigoiati, da s površnim prekopavanjem zemlje se nič ne doseže, in kako daleč vsaksebi se morajo trte saditi. Marsikdo je že mislil, čemu bi toliko praznega sveta pusti), pa ker novo trtje jako bujno raste, se je pozneje v svojo Škodo prepričal, da je napačno ravnal. Kazal nam je kako ae na suho in zeleno cepi ali požlahtnuje. Pravilno cepljenje in previdno ravnanje s korenjaki in cepiči ■v zemlji je poselme važnosti, sicer je ves trud zastonj in nevspešen. Čudno se je tudi nektt rim zdelo, da morajo trtju gnojiti. Seveda do zdaj marsikteri ni delal lega, ker je imel komaj dosti guoja za njive, pa. pri novih nasadili bo treba brezpogojno na to misliti. Priporočal je, d;t naj si izposlujejo brezobrestnega posojila in se potem z vso vnemo in pridnostjo lotijo obnovljenja svojih vinogradov. Tako nekako nam je razlagal, seveda prav poljudno, da smo ga vsi z veseljem poslušali. Mislim, da ni nobenemu žal, kdor se je udeležil predavanja. Gosp. potovalnemu učitelju pa izrekamo zahvalo s prisrčno željo, da bi nas zopet kmalu obiskal, nas učil in spodbujat k uspešni obnovitvi naših vinskih goric. Z Rake. — O svečnici popoldne po litanijah imeli smo tukaj predavanje g, G. Pirca, tajnika kmetijske družbe, kateri nam je v daljšem poljudnem govoru razlagal pomen živinoreje za naše kraje in pa način, kako jo gojiti. Jedini dobodek Dolenjca, ki ga mu je dajala trta, je vsled trtne usi (v krškem polit, okraju so že blizu tri Četrtine vinogradov okužene) strupene rose in pogostih vremenskih nezgod skoraj popolnoma prenehal, in če tudi zasajanje vinogradov z amerikanskimi trtami polagoma še dosti dobro napreduje, se vendar ne smemo preveč zanašati samo na vino — kakor nas žalostna izkusinja uči, — ampak treba je poskrbeti tudi ae za diug gotov dohodek, in ta je: umna živinoreja. Le-ta po Dolenjskem splošno ni na istej stopinji, na katerej bi bila lahko. Trte pešajo tudi zaradi preslabega gnojenja, posebno je treba še za amerikanske več gnoja; za to pa je treba živine, tako da se lahko naravnost reče: brez živine ni vinograda. — liako n, pr, so šteli svoj Čas med najboljše fare, a danes ni temu več tako, danes bo nas Gorenjci prehiteli — zakaj? Zato ker ima gorenjski kmet stalne in redne dohodke iz živinoreje, Da se živino boljšo naredi, ni treba veliko denarja in posebnih stroškov, ampak treba je le vstraj-nosti, pridnosti iu razuma, pameti, katere kranjskemu kmetu pač ne moremo odrekati, kakor je že pel naš Valentin Vodnik: „Za nk si prebrisane glave , , . ." Ako se pa vprašamo, kakšna je naša živina, ne moremo biti prav zadovoljni z odgovorom. Že krave večjidel niso dosti prida, biki pa so zelo slabi. Kakšno mora biti potem tele! O plemenu pa nikar da bi govoril. Kar velja sploh povsodi, to velja tudi tukaj: jeden posameznik ne more dosti napraviti, pač pa ako se jih več združi — vzajemno, skupno, z združenimi močmi. Vsi skupaj naj plačujejo za bika. tako da bo lahko dober tudi giedé plemena. Govornik je tudi priporočal navzočim, da naj prosijo v ta namen podpore in dobili jo bodo. Po pravici povdarjal je nadalje preveliko važnost snažnih in svetlih hlevov za živino. Kakšno vidimo včasih živinče! Za en ali pa še dva prsta na debelo blata po bedrih. Razven tega: dobra krma in umno krmljenje, sočnati travniki, izbrano pleme — to so glavni pogoji za uspešno živinorejo. Tudi gnojišča so le redkokedaj taka, kakoršna bi morala biti, da bode guoj dober. Kmetu pa je treba veliko in dobrega gnoja, če hoče kaj pridelati. Za nas je še i)osebuo važna svinjereja in posebno zdaj, ko je vsled kuge hrvaška liieja zaprta in najbrže še doigo zaprta ostane, Vzlasti'mali posestniki naj bi se s tem pečali. Pomenljive so besede, katere je izrekel g. P. glede kmečkega stanň sploh, naj bi se jih vsak dobro zapomnil. Kmečki stan, najtežji stan, je spoštovanja vreden, vsakdo bodi ponosen na to, da je kmetovalec, kajti na kmetu sloni država, sloni vse. kmet nič nima, tudi drugi (trgovci, obrtniki itd.) pešajo; če pa ima kmet dosti, se vsem dobro godi. Zato pa mora kmet tudi sam gledati in na to delati, da si zboljša svoj položaj, zato pa pred vsem : bodimo štedljivi, skromni iu zmerni v svojem življenji, v obleki in vseh potrebščinah, vzlasti pa pustimo nesrečno in pogubno žganjel To je bila v glavnih potezah vsebina tega poučnega govora. H koncu naznanil je Še g. dr, Komih iz Krškega, da uraduje gledé delitve podpor vsak prvi četrtek v mesecu. S tem je bil shod končan, in amemo pač reči, da ,je marsikako seme padlo na rodovitna tla. Gosp, Pircu pa smo od srca hvaležni, da se je potrudil k nam ter nas o mnogem koristnem podučil. Upamo, da njegov trud ni bil zaniiin. Konečno bi bilo se omeniti, da ae je pri tej priliki tudi izprožilo vprašanje, ali ne bi kazalo na'Kaki vatanoviti podružnico kmetijske družbe, katera bi obsegala razven Kake še Bučko iu Studenec. Ako bi se oglasilo primemo število udov, bilo bi paČ v ' da se vresDiČi ta misel. V to pomozi Bog l2 Dobrove, 4. februarija. — Ogeiij.] Včei'ftj po noči ob polil enajsti uri pi'ičelo je goreti tukaj na Dobravi pri po domače Jožku, li. St 14, Kako je ogenj nastal, ne ve se. Družina; o5e, mati in odrasla hči bili so že pri počitku; le sin, vojak reservnik, je ob tem času še čul in pri peci čital „Dom in Svet", Kar neutegoma zabuči pod streho prav močno, in h kratu bila je vsa s slamo krita hišica v plamenu^ Sin je spravil uajpreje svojce na varno; potem pa brž izgnal iz hleva vola in kravo ter rešil se pujsa iz svinjaka Ker je bilo v podstrešji vse polno razne krme, nekaj skrinj z obleko ter precej žita, sočivja in druge ropotije, a okolu hišice pa vse natlačeno z drvi, biitaricatni in steljo — vse kot poper suho — bilo ie v malo trenotkîh vse do tal doli v silnem pla-menii. Tz te-le goreče gromade se ni dalo, razun nekaj malega — starega poliiátva, nič rešiti. Od obleke ljudem ni ostalo več, nego to. kar so ravno ob prvem trenotkii nA se vrgh in pa nekaj osiaojenih cap, Jci niso za drugo, nego za canjarja. Med drugim vničil je ogenj tej družini tudi 116 gld. 50 kr. gotovega denarja. Sreča velika je, da je bilo ozrafje mirno; ob kakoršuem koli večjem vetru bila bi aè skodlami krita farna cerkev, Mežnarjeva liiša z gospodarskim poslopjem ter P o k I u k arj e v ii vila v največji nevarnosti biti vpepeljenim. Ko bi bil tudi sin že spal ob času nastalega požara, bila bi gotovo vsa družina v ognju končana. Ljudje 30 prihiteli iz domače in sosednjih vasi na pomoč, a storiti niso mogli druzega, nego da so z vao marljivostjo razkopavali goreèo gromado ter dusili ogenj ; delali so pri tem neumorno nad dve uri. Posebno stase pri tem odlikovala France Suhadolc in Anton Dolin ar iz Dobrove, ki sta se precej zelo opekla po rokah. Naj bodeta s tem očitno pohvaljena. Sicer velja pa tudi vsem drugim gasilcem poštena očitna pohvala. Družina bila je za svoje premičnine zavarovana [iri „Dunavi" za 557 gld. Hi.šica pa, ki je bila lastnina p. n. go,spe Pok I uk ar j eve, bila je zavarovana s 600 gld. Od liišice, ki je bila od dveh strani do tal lesena, ni ostalo druzega, nego malo razžgauega zidovja, ki je — ne več zid, nego pravcata razvalina. Hvala Bogu, da ob tem ni bilo tukaj večje ■ nesreče ! Iz Naclanjega Sela. — Daé 18. decembra 1895 smo imeli pri nas shod za napravo vodovoda; navzoč je bil zemljemerec g. R. Kcvarž in stavbinski podjetnik, s katerim smo pogodbo sklenili, da nam vodovod napravi. Proga meri v dolgosti 210 metrov. Ker imamo na hribu nad vasjo več izvirkov, ki so višji nego bo voda v vasi tekla, zato upamo, da se bo naprava biez posebnih težav zvršila. Pri nas je bila razdeljena gmajna po agrarski operaciji. Komisar za to operacijo g. Orešek nam je od začetka pošiljal dopise le v našem slovenskem jeziku, a 10. januvarja je občinski sluga prinesel vsem občanom zadnje listine, immreČ odpise in predpise vse v nemškem jeziku. Občani pa smo vsi jednoglasno rekli, da nemških dopisov nočemo sprejeti, ker jih ne razumemo, saj v naši občini nimamo niti jednega Nemca. Občinski sluga je nesel tiate listine nazaj, in zdaj ne vemo, kaj nam pošljejo. — V pret-eklem mesecu smo imeli pri nas nekatere dneve prav hudo burjo, ki je na strehah naredila veliko škode. Domaèe vesti. f (Nadvojvoda Albreht Salvator) je po dolgem bolehanji 27. februvarija popokdne umrl na Tirolskem, kjer se e radi milejšega podnebja zdraviL (Častnim č anom) imenoval je odbor „gasil-ne-ga društva v Novem mestu" v seji z dné 16. febr. t, 1. bi. gg. Kresse-ta in barou Apfaltrern-a radi marljivega delovanja pri zadnjem požaru dné 16. febr. f (Umrl) je dné 19. t. m. po kratki bolezni jedini sinček gosp. dr. Slanca v Novem mestu, star šele šest in pol leta. Pogreb bil je nenavadno sijajen, in se ga je udeležilo obilo odličnega novomeškega občinstva in okoličanov. — Dné 20. t. m. umrl je v Inomostu na Tii-olskem, kjer je obiskoval trgovsko akademijo, g. Toussaint Kenda, rojen Novomešian, po kratki mučni bolezni, v 20. letu svoja starosti. Pokopan je bil na ondotnem pokopališči. N. v m. p.î (Mrtvega) našli sodné 19. t, m. zjntraj nekdanjega čevljarskega mojstra v Novem mestu Mader-j a. Pokojni vračal se je na pustni torek kasno doma ter je vsled starosti že onemoglemu baje izpodrsnilo, in nesrečnež se je zvrnil v jarek pri Trenčevi hiši, kjer je v mrzli noči obležal in tudi umrl. Naj v miru počiva ! (Deželni odbor) oddajal bode koncem meseca marcija t, 1. nekoliko bikov plemenjakov pinc-gavake (cikaste) pasme in sicer v prvi vrsti občinam, potem pa tudi privatnim živinorejcem. Dotične prošnje pošljejo naj se do 20. marcija t. 1. deželnemn odboru v Ljubljani. (Pri dopolnilni volitvi v državni zbor) je bil 25. febr. izvoljen v goreiyakih in notranjskih mestih g. Anton K o bi ar, kurat v Ljubljani, ki je dobil 483 glasov; kandidat katoliiko-narodne stranke g, G-. Jelovšek, župan na Vrhniki, je ostal v manjšini z 265 glasovi. Nasa stranka je imela večino na Vrhniki, v Kamniku in v Tržiču ; v Radovljici sta dobila oba jednako število glasov. Tudi pri tej volitvi . e delala libei-alna stranka z vsemi mogočimi sredstvi, 'iakoršnih smo že vajeni. (V Novem mestu) bo ponavljanje sv, misi-jona od 25. marca do 1. aprila. Vodili ga bodo je-zuitje pč. 00. Fr. Doljak, Jak. Vrhovee in Rudolf Senfelder. Zadnji gospod misijonar bo pridi-goval vsak večer v nemškem jeziku. Obhajal ae bo ta misijon v 400letni spomin, odkar so bili umeščeni prvi kanoniki v ta kapitelj (3. januvai'ija 1496), ki je bil pa ustanovljen že tri leta preje namreč 1. 1493. (Ogenj) nastal je 15, febr. popoludne v Novem mestu na Ločenski cesti, kjer je vpepelil i^ida gg. L u ser j a in Jarca, v vrednosti 4000 gld. Bila je v veliki nevarnosti tudi Medvedova hiša in Seidlův pôd. Ob hu šero viharju in po noči bi tudi za mesto nevarnost bila. Novomeiko gasilno društvo je hitro k pogorišču prihitelo in spretno ter neumorno delalo ; tudi občinstvo, ne gledé na stan, podpiralo je gasilce, da so sosedne pôde rešili, ki so se žo vne-mali. Ravno tako hvalevredno je, da je si. sodišče neniudno oddelek kaznjencev odposlalo v pomoč. — Zapalil je potepuh z imenom Hočevar, ki je gorečo cigareto naylasč v seno vrgel in potem v Zatičino tobegnil, kjer se je sam tamošnji žandarmeriji ovadil n bil od tam tukajšnji soduiji izročen. Pred porotniki bil je přetečeno sredo obsojen na 20 let ječe. Zapalil je zato, ker je želel zaprt biti, da bo sedaj preskrbljen. Bil je že enkrat radi požiganja v ječi. (V deželnem zboru) se je pri zadnji seji pokazalo prav očitno, kakšni prijatelji ao naši liberalci obubožanemu kranjskemu ljudstvu. V zvezi z nemškimi veleposestniki s« sklenili povišanje direktnih davkov za 2 odstotka, torej namesto dosedanjih 28% treba bo to leto i)lačati 30"/o. Zastonj so se naši katoliško-narodni poslanci temu uprli in opozarjali ua veliko revščino našega ljudstva, zastonj je tudi sam deželni predsednik baron Hein skušal to preprečiti, liberalci so sodili in sklepali po svoje. Ko se ie alo za podporo deželnemu gledališču, hoteli so katoliško-narodni poslanci dovoliti za slovenske predstave 6000 gld., za nemške pa le 3000 gld„ ker se za nemške igre ne potrosi toliko, kolikor za slovenske. A ncinaki in slovenski liberalci so glasovali, da se tudi za nemške predstave dovoli 6000 gld,, kolikor za slovenske. S tem so naši liberalni narodnjaki zopet oiitno pokazali, da njih narodnost stoji na ztlo šibkih nogah, ker podpirali so s svojim glasovanjem to, čemur so ee malo prej odločno ustavljali, V tej smeri bo gospodarila v bodoče naši deželi slovensko-nemška liberalna koalicija. Ljudstvo laliko spozna, kdo so pravi njegovi ])rijatelji, ki se trudijo za njegov gmotni in duševni blagor, in kdo mu dela le sladke obete! — Med novoizvoljenimi deželnimi odborniki sta v zadnji številki po pomoti izostala; odbornik I. Mur nik, namestnik Janko Kra nik, oba liberalca, izvoljena iz skupine mest. (Imenovanje.) Gosp. Andrej Šest, vodja šole v Metliki, imenovan je šolskim nadzornikom a sedežem v Krškem. (V novomeškem okrajnem glavarstvu) ktero šteje 48.346 prebivalcev, je bilo v zadnjem lanskem četrtletju 50 porok in 436 kr.stov. Umrlo je 32fí oseb, od teh je bilo 150 otrok do šestega leta. Nad 70 let bilo je starih 61 oseb. Za jetiko jih je umrlo 35, na pljučnici 33, na griži 38 in na legarju 10 oseb. Za davico je umrlo 46, na osepnicah in âkai'iatinki po 4, in na oslovskem kašlju 5 otrok. (Vojaški nabori), katerih vspored smo v zadnji številki navedli, se bodo vršili le ob delavnikih, ne pa tudi ob nedeljah, kakor bi utegnil kdo iz istega poročila sklepati. (Poštni urad v Trebelnem) se otvori z današnjim dnevom (1. marca). Pečal se bo s piseniyko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiral-nica poštno hranilnega urada, Zvezo bo imela ta posta po poštnem potu, ki pojde po jedenkrát na dan v Mokronog. (Iz Preloke ob Kolpi se nam poroča:) Dné 23. t. m, predaval je g. potovalni učitelj (iom-bač v tukajšnem šolskem poslopju popoldan po večei'-nicah, kakor je bilo napovedano, o rigolanju in nasadu vinogradov z ameriškimi trtami, o saditvi ključev in o cepljenji ameriških trt. Narod je njegov govor z velikim zanimanjem poslušal. Želel je vsakdo navzočib, da bi nas imenovani g03j)0d učitelj kmalu zopet obiskal in sicer večkrat na leto. Želja ta je tem bolj opravičena, ker vsled mrtvih vinogradov, ki so bili Še pred desetimi leti veselje in ponos tukajanega vinogradnika, vlada sedaj buda skrb za obstanek. Bog daj toraj hitre pomoči T tolikej sili I (Na &ori pri Sodr ažici) je 23. febr. umrla i^ana Magdalena Gornik, daleč okoli poznana po svojih „zamaknenjih". Pogreb je bil 25. februaija ob 10. dopoludne. (Posojilnica v Dobrepoljfth), ki je jela poslovati 14. febr. 1895, je razposlala računski sklep za prvo upravno leto. Tseh dohodkov do novega leta je bilo 44,724 gld, 6 kr,, izdatkov pa 43.875 gld. 86 ki'., torej je bilo skupnega denarnega prometa 88.599 gld. 91 kr. Čistega dobička je bilo 240 gld. 33 kr., ki se vpiše kot društveni rezervni zaklad. Deležnikov je bilo 109. Te številke spričujejo, da ae ta posojilnica vrlo razcvita. Poročilo pravi med drugim; Nesebično smo delovali za gmotni in duševni blagor našega vrlega ljudstva in tako bomo delali tudi v bodočnosti ne zmeni se za vsa zlobna podtikanja in natolcevanja naših neprijateljev. Neustrašeni in neutrudno bočno skušali doseči svoj cilj ; gospodarsko neodvisnost kmečkega ljudstva in vničenje škodljivega vpliva oderuškega kapitala. (Sneg.) Po neprestano lejiem vremenu, imeli amo zadnje dni močno burjo, in minoli pondeljek pa sneg, kten je do 30 cm, debelo iiapkdel; v petek pa je toplo soince posijalo, ktero ga ho menda tudi kmalo spravilo. — V mnogih krajili bila je že huda suša, tam so tudi za sneg Bogu hvaležni bili. To povemo pa zato, ker mnogi naši bralci niti ne ved6, kaj se pravi pomanjkanje vodé. Razne vesti. ^ (Petelina % zvončkom na vratu) ima nekdo, ki se peča z rejo perutnine v Torgavu, Zvonec odganja baje dihurja, kuno in lisico; kajti ako se bliža tak sovražnik kurnici, postanejo živali ueunine, zvonček zvoni ter odpodi sovražnika. * (Mesečnik) je na grozen način našel svojo smrt, V Bocnu je pal s strehe 26]etni delavski pomočnik, katerega je „luna nosila". Ob 1, uri po noči je vstal in šel na strehi». Ko je bil ravno na vrhu strehe, ga je nekaj prebudilo, zgubil je ravnotežje in padel z vrba štirinadstropne bise na dvorišče, kjer se je v(?s razbil. * (3001etna pravda) se vrši na Bavarskem v občini Burgsinu. Začela seje 21. junija 1595, ko je občina vložila tožbo zoper gospode pl. Thiingen zaradi nekega hrastovega in bukovega gozda, ki je bil že tedaj mnogo vreden. Sedaj je vreden več nego dva milijona mark. Prvič se je zglasila razsodba že 1. 1597, v korist občini. Graščaki so naredili priziv. Zadnjič so imeli razsodni dan 20. dec, 1895; a preloženo je bilo vse na dan 19, junija 1.1. Kmetje skladajo vsak teden s čudovito vstrajnostjo tožbene desetice. * (Koliko je Židov v Avstriji?) Po najnovejši štetvi Šteje Avstrija 1.141.61B zidov, in sicer v Galiciji 770,468, na Nižje-Avstrijskem 1^8.784, v Bukovini 82.717, na Češkem 94.479, na Moravském 45,3ÍÍ4, na Primorskem 5,268, na ^fitajerskem 1.979, niv Gorenje-Avstrijskem 1 078, v Šleziji 10.042, na Tirolskem 737, v Dalmaciji 329, na Koroškem 164, na Solnograškem 157, na Kranjskem 89. Na 1.000 prebivalcev v državi pride 47 zidov. Naša dežela jili ima najmanj ; Bog nas obvari še zanaprej pred židovsko moro! * (Nove vrste zvonove) v zvonikih so jeli rabiti na Francoskem. Njih oblika je cevkasta. Zlasti porabni so zato, ker zavzemajo v zvoniku le malo prostora in ne potrebujejo tolikega tramovja. Na ta način majhni zvoniki dobé lahko lepo zvonenje z mnogimi zvonovi. Glas je jako prijeten, zategnjen. Njih cena je mnogo nižja nego običajnih zvonov stare oblike. Primerni so zlasti za manjše cerkve. Prodaja jih Eichard Luder, GOrlitz. * (Iz Amerike,) V Denveru je bilo na Silvestrov večer pri neki veselici grozno klanje, V dvo. rani so začeli drug na druzega streljati ; v silni zmešnjavi je nekdo ugasnil celo električno luž, da so le še streli razsvetljevali grozni prizor. Vsi, ki so mogli, drli ao ven, a pri vratih so drug druzega poliodili. Nad 20 oseb je bilo ubitih, okoli 100 pa ih je nevarno poSkodovanib. Gostilničar ima okol 100.000 dolarjev škode, ker mu nikdo ni nič plačal, *(Fraraasonov) na Nemškem je 43.896, Ko bi se nemški jezuitje, ki delujejo v tujini, in jih je 211 B približno toliko fratri, vrnili v domovino, prišel bi po jeden jezuit na 100 franiasonov. Velikanska razlika! In vendar se jezuitov tako silno boje, da jih ne puste v njih lastno domovino. To prav jasno spričuje, kaki duševni reveži so iramasoui, ki ai sicer doDfliŠljujejo, da imajo vso učenost iu modrost v glavi, ker si celo 100 framasonov vkupe ne upa ugnati jednega samega mirnega — meniha jezuita ! Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: G, žujinik Št. Jaklič 5 yld; g. žiiiniik Jos. Novak 3 gld,; fî. Viânikar, državni [loslaneu ,'i gld,; jr. Rili. Dolénc 1 girt.; g, Rupreclit, íiiwt. 10 gUi.; Mil, g. prust P. Urii zn rtrugo polletje la gld. 50 kr,; g. kaplau Fr. ("leSarek 16 glil.; g. P. Bernard Vovk 2 gld._ Loterijske številke. Trst 15. februvârja 33 40 56 31 50 Gradec „ 76 63 87 66 40 XMWAX.A. Podpisani zahvaljuje se tem potom vsem sotrud-nikom, kateri so ob času požara na Ločenski cesti dné 15, febr. t. 1. pripomogli, da se ni ogenj razširil, posebno si. novomeškemu g:isîlnemu društvu, katero je š& o pravem času na kraj nesreče prihitelo ter tako neumorno delovalo in sploli največ pripomoglo, da ni ogenj tudi mojega pohištva vpepelil, katero se najbližje pogorišča nahaja. Anton Medved, (BS) liusestuik v Novem lueetu h, St. 231. NaČelništvo okrajne holnišne blagajne v Novem fnestu si dovoljuje s tem naznanjati, da se bode vsled odborovega sklepa z dné 24. januarja 1896 vrail 0< P 3% i, Ibi o okrajne bolnišne blagajne v mestni dvorani na „ro-tovžu" v Novem mestu V nedeljo dné 8. marca 1896 dopoludne ob 10. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo g načelnika o blagajniškem delovanju v preteklem letn. 2. Poročilo o dohodkih in stroških bolnišne blagajne v preteklem letu, o računskem pregledu leta 1895 in predložitev računskega sklepa in imovinskega izkaza. 3. volitev šestih članov v nadzorovalni odsek za dObo enega leta, na mesto sedanjih, eno leto ne volečih, 4. volitev petih Članov v razsojevalni odsek za dobo enega leta, na mesto sedanjih, eno leto ne volečili. B. Posamezni nasveti in predlogi. Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu, dné 26. februvarja 1896. S. pl. SladoTiè. (62) uaćeliiik. t C64J Podpisani izročajo žalostno znanje o loćenju svu-jega preljubega Hopro^a, «žiru in a oćeta i» brat», gospoda Franc Seidnitzer-ja, kateri je 21, t. m. ob 3. uri pupultidne po dolgi in mučni bolezni, previden b svetimi zakramenti, mimo v Gospoihi zaspal. Podzemelj, dné 23. februvarija 18!)C, Dr. Mihael Seidnitzer, l)rat. Marija Lukas, Hoatra, Marija Seidnitzer, BupioKn. Aleksander Seidnitzer, Kin. ZAHVALA. Cti6) Povodom smrti ljubljenega soproga, oziroma oieta ID brau, gospoda Franc Seidnitzer-ja, se zftlivaljnjemi) prefi. domaiii dubovšíini, kakor vsem prijateljem in znancem, ki bo izrazili svoje sožalje v dolgotrajni bolezni pokojnega, ter ga tako obihio spremili k veiinemn poCitku. Podzemelj, dni 1)3, febnivarijn 18SK;. Žalujoč! ostali. ZAHVALA. ^a tako mnogoštevilno dokazano goěutje u nenadomestljivi i/gubi uaŠRga sina TOUSSAINT-A, bodi nam dovoljeno izreiii tem potom uajinkreuejSo zalivalo. Bog povrni vsem! {S6> Novo mesto, 24 februvarija 18%. Kodbina Pcrko-Kcnda. Ker se bo zdaj kmalu začelo pomladansko delo, posebno zdaj, ko se bo po vinogradih mnogokrat globoko kopalo, zna se tu in tam priti s kopanjem n» predzgodovinske grobe, in najti človeške kosti, lončene ali bronaste posode, kakor lonce, napolnjene s pepelom, bronaste zapestnice, igle, koralde, železne sulice, sekire, noze, starinski denar in sploli vsakovrstne druge starine. Podpisani se nljudno prifioroča vsem, kateri bi v zemlji kaj jednacega našli, ali da so že našli, naj mu blagovolijo ali pokazat »rinesti ali pa pismeno sporočiti, ker on to preiskuje n knpnje za odkrivanje predzgodovine naie dežele. ierne) Pečnik, nI uri» o hI o veo v ]N. Uradni dan je vaaki četertek od 2.—4. ure popoludne v pisarni v Zatiski grajaSini. Ona vsprejema vloge, jih obrestuje po ter oddaja posojila zadružnikom, in sicer: a) proti intabulaciji po b) na osobni kredit po S'/a^/o- V Zatičini, 15. svečna 1896. Posojilnica v Zatičini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. <57-1) Razglas! Iz gozdne drevesnice v Brštinu pri Rudolfovem 88 bode oddalo spomladi 1896. I. 564,000 triletnih krepkih smrekovih sadik. Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali železnično postajo po 1 gld. 60 kr. za tisoč. Pismena ali ustmena naroČila za sadike sprejema proti predplačilu do konca marca 1896 c. kr. okrajno glavarstvo v Eudolfovem, Krškem in Črnomlju, c. kr. gozdno nadzorstvo v liudolfovem in c. kr. gozdarji v Eudolfovem, Krškem in Črnomlju. C. kr. oltrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem, dné 17. janiivarja 1896. (36-3) / kateri j« zmožen slovenskega in saj ne- 'J koliko nemškega jezika, sprejme v jI Ji Anton Rajmer, trgovec zmeša- uuxiuu jjíp^ blagom v Metliki na Dolenjskem, v svojo prodajalnico. (90—i) blizo cerkve, z vsem gospodarskim poslopjem in nekaj njiv, je iz proste roke pioti ugodnimi poli in cenó takoj prodati. Več pové lastnik Janez JIrovat, Ootim vas št. d8. Poáta Novo mesti). I Kje je «lobro títio? | goji in (31-3) yjtiircjnen^ ^^ je k.t primes Ic holiovi k 11 vi edfno zdrava Icavina pijača. Dobi si> rovflDd. pfU IeíIo zf^ S^Jet. ^Jiri/o/ Zarji*]] níťvrednili jio-nHTbjfiKiih je truba t^afeiti na ÍETÍrn<] zavnje z LmflTir>i» : Kathreiner O M • 1—I « a; •r-s O? Pri Jakobu Grčarju, gostilničarju pri gospej Alojziji Seidl v Novem mestu hiš, št. 101., kateri častite goste s zagotovilom vabi, da bodo z najboljim satno pravim dolenjskim vinom in dobro vedno svežw in ceno jedjo postreženi. Z najuljiidnejšim spoštovanj(?m (59-1) Jakob Oťčíir. S ® b-f ÍD ^, O o-'-i o » © I Kje je dobro vino? | Jožef Jurkas, kovaški mojster v Dotnjih Skopicah it 53. pošta KrŠka vas, priporoča Blavneniu občinstvu poštenega in dobrega dela, po prav nizki ceni in sicer: drevo brez kolesc II gld., s kolesci pa 15 gld. Naročila se takoj pošiljajo po poštnem povzetji na železniško postajo, Ravno taisti ilče primeren i)rostor za kovačijo, ležeč poleg ceste ter v kraju, kjer je obilo dela. Po nudnikom takega prostora trnd povrne in pride prostor takoj sam pogledati. (óí—2) ¥ f) na najlepšem prostoru, nasproti cerkve (nekdaj Baju-kova) je na prodaj. — Več pové A. Lackner, (61 — 1) v Črnomlju. « za 6 mernikov posetve, ktera se nahaja y obližju mestnega pila, je na prodaj ali pa tudi v najem oddati. — Več pové opiavnifltvo „Dol. Novic", Vaziiaiiilo. s tem javljam, da sem prevzel za Dolenjsko glavni zastop „SLAVIJE", vzajemno zavarovalne banke v Pragi. Sprejemam oglasila zavarovanja proti ognju in na življenje v vseh strokah ter dajem potrebna pojasnila. S spoštovanjem Fran Tcrko, (36—3) Novo mesto, veliki trg h. St, 93. KoromMto : OdgoTonu uradnik ioilp BenkovK. — Iidajate^, laJoiiiik iu tUkaj i. Krajeo